Številka 105 TRST, v torek, 16. aprila 1907. Tečaj XXXII. __ Izhaja vsaki dan rtdi cb nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Fesnmiine številke se prodajajo po 3 »v«. (6 Btotink) - tiiogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, «rr.ciu, St. Petni, Sežani. Nabrežinv Sv. Luciji, Tolminu. " Ajdov? čini, PoBtojni, Dornbergu, Solkanu itd. l'E>'E OGLASOV se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke X»l mm) ; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; z* osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov »o SO stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 5 K, v?aka nadalje* -vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa iO stot. — Oglase sprejema Inserarni oddelek uprave 3 din osti". — Plačuje se 'izključno le upravi . »Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. N&rodnlna znaša za. vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —«» naroČbe brez doposlane naročnine, ae uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaaii pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liaU UREDNIŠTVO: nI. Glorglo Galatti 18. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Laatn'k konaorcij lista ,»Edinost". — Natisnila tiskarna konsorefia lista „Edinost" v Tretu, ulica Giorgio Galatti 5t. 19. Poštno-hran il nI čnl raeun 5t. $41-652. V edinosti je moč t TELEFOS it«T. 1157. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u BRZOJAVNE VESTI. Cesar v Pragi. DUNAJ 15. Cesar je danes ob 8. uri 50 min. zjutraj s kolodvora cesar Fran Jo-sipovega odpotoval v Prago. Odhod je bil brez vsake slovesnosti. V spremstvu vladarjevem so med drugimi : generalni adjutant general kavalerije grof Paar in FZM baron Holfras, ministerski predsednik baron Beck, ministra dr. Pacak in Prade, krilna adjutanta major Spanvik in major grof Schaaffgotsch. Pred kolodvorom se je zbralo mnogo občinstva. DUNAJ 15. Trgovinski minister dr. Fort je včeraj po noči odpotoval v Prago. TRE BON J 15. Dvorni vlak cesarjev je dospel semkaj ob 12. in pol uri. Cesarje so vsprejeli namestnik, knez Adolf Josip Schwar-zesberg, duhovščina in občinsko zastopstvo, /upan je cesarja nagovoril. V svojem nago- češkem kraljestvu, tvorita začetek za srečno bodočnost. Novi rSlava"-klici so sledili besedam cesarjevim. Nato je cesar podal županu roko ter je nagovoril oba podžupana in več drugih oseb in tudi vojaških dostojanstvenikov, ki so mu bile predstavljene. Nato se je cesar peljal v mesto skozi krasno odičene ulice, ki so bile polne ljudstva. Špalir so delale korporacije in društva. Na Hradšinu sta cesarja pričakovala nadvojvoda Karol Fran Josip in kardinal nadškof Škerbenskv. Vzlic deževnemu vremenu je bil uhod cesarjev impozantna udanostna manifestacija prebivalstva deželnega glavnega mesta. BENEŠOV 15. Na potu v Prago se je dvorni vlak ustavil tudi v Benešovu, kjer je cesarja nagovoril župan, na kar se je cesar zahvalil. Med gosti, zbranimi na postaji je bil tudi nadvojvoda Fran Ferdinand s soprogo in otroci. Cesar je podal nadvojvodi roko, se u. i - j j. ri ie dahe časa razgovarial z knegmjo Hohen- voru ie izrazil zvestobo in udanost. Cesar ser; ' , ° .. ,. /i vi«u , , , A - i i a. j v i ;berg ter je pozdravil tudi njene otroke. Vlak i se je ustavil na postaji 10 minut ter se po-' tem odpeljal dalje. je zahvalil ter se je kmalo potem odpeljal t roti Taborju. TABOR 15. Mesto Tabor je povodom , . vtsarjeve prevožnje okrašeno. Ko je dvorni j Ma-i m'n:stra 3ienertna. vi;tk o določenem času dospel na kolodvor,! DUNAJ 15. Mati ministra za notranje ji godba zbora strelcev zasvirala cesarsko stvari barona Bienertha, Violeta baronica lsmno. Navzoči, njih okolu 2000 so cesarja Bienertb. je danes umrla. * Slava-klici viharno pozdravili. Cesar je stopil prete j med ogrskimi in hrvatskimi /. dvornega salonskega voza, nakar je mestni r delavci - žapan cesarja nagovoril v češkem jeziku. . " tesar se je zahvalil v češkem jeziku. Besedam RO/NAV lo. (Ogr. biro) \ zadnjem cesarjevim so sledili navdušeni Slava-klici. Na času Pn£l° ograkiim m hrvatskimi w »e je cesar odpeljal. rudarji skoraj vsak dan do pretepov. \ ceraj r>r» a « /a i - Tr ' x li i so Hrvatje napadli ogrske delavce, pri čemer PRAtjA lo. V mestu vlada veselo raz- ^ ^ đva ^ ^ Hrvatski delavci so udrli tudi v stanovanja več Ogrov ter ranili poleženje. Vzlic deževnemu vremenu so po klicah ogromne množice ljudstva. Tudi tujcev prihaja izredno mnogo. PRAGA 15. Dvorni separatni vlak je •i> gromenju topov dospel na postajo točno *)b 4. uri 7 minut. Ob viharnih slava-klicih je eesar stopil z voza, za njim njegovo sprem- več oseb. Oblastnije so uvedle preiskavo; doslej pa ni bilo še možno najti storilcev, kjer je več hrvatskih delavcev pobegnilo. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 15. Zbornica je danes zakonskem načrtu ko je govorilo eja zaključena. feugim rekel nastopno: ..Veliko kraljestvo Prihodnja seja jutri izlasti naše starodavno kraljevo glavno Inskripc^a na lvovskem vseučilišču, mesto ?e veselo vzradoščeno. da zamoreino LV0V 15 Daneg je n.^ tukajšnjem vse- M tleh našega vedno udanega kraljestva ^šcu pričela inskripcija za poletni tečaj mpet pozdraviti našega ljubljenega česala ^ gicer £ da w ^ do kafe incidenta^ m kralja. Nasa srca so v tem lepem trenotku , ^oteu vzvišene hvaležnosti in navdušenega Pogreb žrtev železniške katastrofe, »^pelja, da zamoremo Vašemu Veličanstvu SZEGEDIN 15. Včeraj se je ob veliki *tazati. kako silno da je naše kraljevo glavno . vdeležbi prebivalstva vršil pogreb žrtev želez-jBsfto napredovalo od zadnjega obiska''. ! niške katastrofe, krnsko nadalje vaje : „Usojam si najradost- j Povodnii na Ogrskem. pozdraviti \ aše Veličanstvo v imenu. __ TT" v a i • v \ »tek narodnosti, bivajočih v tem kraljestvu, 1 m. MAGr^ AR-KANIZA 15. (Ogrski biro) katerih absolutno enakopravnost in enako j T.lsf Je preplavila 600 oralov neke?a otoka, »♦štovanje vedno zahtevamo in branimo"', jkl lezI nedalec od mesta. %^aljevaje češki: „Želim Vašemu veličanstvu TOKAJ 15. (Ogr. biro) Tisa čim dalje »ffcfclo in srečno bivanje ter kličem iz srca bolj narašča, Preplavljenih je že več vasi, ki k zvestih podanikov našega glavnega mesta : ležijo ob reki. V nevarnosti so občine Tisza-g blagoslovi, Bog čuvaj, Bog "ohrani še j Dada in Tisza-Lok. Vas Rakamacs je pod o Vaše apostolsko veličanstvo \H v°do. Prebivalstvo se je zamoglo še pravo- Cesar je odvrnil: Rad sem prijel semkaj, časno rešiti na tokajske višine. Mali Tokaj da dlje časa bivam na starodavnem Hradšinu in niže ležeči tokajski vinogradi so pod vodo. in to je bil moj namen že dolgo časa. ki sem Pcziv proti revolacijonarnemu gi-•a sedaj tudi izvršil. Zahvaljujem se Vam za banju na Francoskem, prisrčni pozdrav in za zagotovljenje ljubezni ^ m neomajane udanosti kraljevega glavnega PARIZ 15. A* „Figaru" je odvetnik Le-■erta Prage. Iste so meni jamstvo zato, da andri priobčil oklic, v katerem poživlja na e bo tukaj obdajala ljubezen in zvestoba obeh ustanovitev velike zveze, ki naj bi vedno ra- 1 1 . I \T .1 • 11* • T" VI -i. X« nlknnio nnklinla nft barodov te dežele. Nemški nadaljevaje : Velike ki jih ima uprava velikega mesta, zah-Kpv%o složno delovanje vseh njenih prebivalcev. Naj tudi tukaj mir in sloga obeh narodnosti, ki prebivajo tem v mojem ljubljenem PODLISTEK. VOHUN Amerikans ki roman. — Spisal J. F. COOPER. Ropot v kuiiinji je prekinil umirajočega, in Harvi je tekel ven. gledat kaj je, za njim p* Eatra in zamorec. Prvi pogled na postavo, ki je stala na je povedal krošnjarju le predobro, kaj «*> čaka. Bil je to še mlad človek, a njegove poteze so nosile pečat vseh zlih strastij. Njegova obleka je bila od vrha do tal vsa za-v&ijana in razcapana in izpod zmršenih, »zgodaj osivelih las je gledalo dvoje udrtih, Stavnih, potuhnjenih očij. Njegove prikazni »e je moral prestrašiti človek. Ta capin je bil dobroznan poglavar ene drhalij, ki so se ktatile po deželi in po-•esjale vse hudobije : od navadne tatvine do »mora. In že jih je bila polna hiša teh raztrganih, divjih postav. Vsi so bili dobro obo-rsžsai s puškami in bajoneti, in krošnjar je stočo revolucij onamo gibanje pobijala po potrebi tudi z orožjem. Zveza naj bi se z vso odločnostjo postavila po robu protivojaš-kim in protipatrijotičnim ščuvanjem ter naj zagotovi svobodo vesti in dela. Meščanska vedel, da je vsak upor zaman, zato se je udal takoj z lepa v vse. V hipu sta bila s Cezarjem slečena do nagega in prisiljena zamenjati svojo čedno obleko s capami dveh najostudnejših pobali-nov. Ko je bilo to izvršeno, pa so ju postavili vsakega v en kot, jima nastavili bajonet na prsi in ju pozvali, da odgovorita po pravici na vsa vprašanja. rKje je Vaša roba?" je bilo prvo vprašanje na krošnjarja. »Poslušajte me !" je dejal, tresoč se od razburjenja. „V oni-le sobi leži moj oče v zadnjih dihljejih ... Pustite me k njemu . .. da prejmem njegov blagoslov... da mu za-tisnem oči... potem dobite vse — da, vse.~ rOdgovorite na naše vprašanje, ali krogla Vam pomore, da bodete lahko delali družbo staremu norcu tam. Kje je Vaša cula?" „Ne povem Vam nobene stvari, preduo me ne pustite k očetu !" je odvrnil krošnjar odločno. Lopov je že dvignil roko. da bi uresničil svojo grožnjo, ko ga je zadržal eden njegovih pajdašev. „Kaj delaš ?u je rekel. „Pozabljaš menda na nagrado, ki nam je obljubljena. Povejte družba se mora staviti v brambeno stanje, mora odvračati silo s silo, vojno z vojno. Dopolnilne volitve v Bolgariji. SOFIJA 15. Včeraj so se v treh pokrajinskih mestih vršile nadomestne volitve za sobranje. Ker se ni opozicijski blok volitev udeležil, so se iste vršile mirno. V Plovdivu in Aitosu je bil izvoljen minister za vnanje stvari Stančov. Dementi o potovanju srbskega kralja. BELIGRAD 15. Vest, da obišče kralj Peter italijanski dvor še tekom spomladi, in da vrne italijanski kralj obisk na poletje, označajo na merodajnem mestu, kakor popolnoma neosnovano. Novi kardinali. RIM 15. V današnjem tajnem konzistoriju so bili nastopni cerkveni dostojanstveniki imenovani kardinali: Patrijarh beneški Ca-vallari, nadškof iz Lucca Lorenzelli, nadškof iz Piše Mafti, nadškof Lualdi iz Palerma, nadškof Mercier iz Malina (Belgija), nadškof A«juire y čfarcia iz Burgosa in nuncij v Madridu Rinaldini. Potres. HAMBURG 15. Aparati tukajšnje potresne postaje so včeraj in danes beležili močan potres. Kraj potresa ni doslej še določen. Angležka kraljeva dvojica v Napolju. NAPOLJ 15. Angležka kraljeva dvojica pride v Napolj 19. t. m. ter obišče vojvodo in vojvodinjo d' Aosta. Nizozemska banka. AMSTERDAM 15. Nizozemska banka je znižala diskont od 6 na 5 '/sPopotovanja kralja Edvarda in Nemčija. LONDON 15. „Dailv Expressu poroča iz Pariza, da je neki v Parizu bivajoči nemški diplomat izjavil, da slede v Nemčiji z veliko nervoznostjo potovanju angležkega kralja Edvarda. Boje se, da ne bi angležki kralj sklenil še ožjih zvez z latinskimi narodi, da bi še bolj brzdal Nemčijo. Sporazum s Francijo, ženitev kralja Alfonza z angležko princezinjo Eno, sestanek v Kartageni in v Gaeti se smatrajo v Nemčiji kakor očitni dokazi angležkega sovraštva. Državni uslužbenci v Toulonu proti ministrom. TOULON 15. Tukajšnji državni uslužbenci ter delavci v državnih podjetjih so imeli shod, na katerem so ostro govorili proti minister8kemu predsednika Clemenceau in ministroma Viviani-ju in Briandu. (Tovorniki so protestirali proti preganjanju uslužbencev pripadajočih sindikatu ter so pozivali državne uslužbence naj se združijo z delavsko borzo. Nemški državni zbor. BEROLIN 15. Državni zbor je nadaljeval posvetovanje proračuna državnega urada za notranje stvari. Nova japonska vojna ladija. KURE (Japonska) 15. Danes je bila spuščena v morje nova vojna ladija ,.Aki'\ Govori se, da je opremljena s turbinami. Predavanje ustavljeno. LIZBONA 15. Vlada je ustavila predavanja na vseučilišču v Corinbri in na drugih viših šolah dežele. a. H u s i j Napad na blagajniškega slugo. MOSKVA 15. (Petr. brz. ag.) Danes zjutraj je okolu 25 oboroženih mož napalo na nekem mostu slugo železniške blagajne. Ker so roparji naleteli na oboroženi odpor, 80 ugrabili le tisoč rubljev. En ropar je bil ubit, trije pa ranjeni. nam, kje imate svoje blago, in potem lahko greste k staremu." Harvi je povedal zdaj, in eden je šel iskat culo; a preklinjaje jo je vrgel na tla, jo je prinesel, ker je bila tako lahka, „Razumem," je dejal poglavar. ..Prodal je svojo robo, imeti mora torej denar, (rospod Breza, dajte nam Vaš denar: vemo, da ga imate !" „Prelamljate svojo obljubo." je opomnil krošnjar. „Dajte nam Vaš denar!" je zakričal oni besno in z bajonetom zabol krošnjaija, čigar kri je začela nato počasi kapati na tla. V tem trenutku se je v sosedni sobi nekaj zgenilo, in krošnjar je vzkliknil proseče : -Pustite me ! — Pustite me k očetu!" -Prisegam ti: potem te pustimo, potem." „Tu imate," je zavpil Breza in vrgel od sebe mošnjo, ki jo je bil umel skriti navzlic temu, da je moral pričo vseh menjati obleko. Ropar jo je pobral s peklenskim krohotom. „To je dobro ! Zdaj pojdeš toda k očetu ▼ nebesih !" -Zverine ! Ali nimate nobenega srca, nobene vere?" „Nič skrbi, gospod Breza!" se je smejal razbojnik. „Četudi nastopi stari gospod tam Iz govora dr.a 0. Rybara na shodu v Barkovljah. Uvodoma je govornik omenil, kako valovi volilno gibanje v mestu. Potem je nadaljeval: Shod vaših zaupnikov je proglasil mene kandidatom za okolico. Ne mislite pa, da sem se danes prišel priporočat vam. Tudi nisem prišel napadat kandidate nasprotnih strank. Jaz spoštujem prepričanje vsakogar in že s tega stališča svojega nočem govoriti slabo i o drugih. Potem je govornik pojasnjeval pomen i sedanjih volitev ter je razpravljal o vprašanju: : kaj hoče naša slovenska narodna stranka v Trstu in zakaj se je odločila, da postavi ' svoje lastne kandidate ? Načelo naše je : lenakost za vseh! (Burno pritrjevanje). Dolgo, dolgo je trajalo, predno je prišlo do zmage to načelo — načelo demokracije. Nekdaj v davnih časih ni bilo govora o tem načelu. V tistih časih so imeli nekaterniki vse pravice — drugi pa nobenih. Teh poslednjih se ni smatralo niti za ljudi : bili so sužnji — pred zakonom niso imeli več veljave, nego žival. Na podlagi suženjstva so bile zasnovane s*are republike. A vstal je Odre-šenik iz Palestine, ki je učil, da smo pred Bogom vsi jednaki. Nauki njegovi so se širili bolj in bolj : krščanstvo je slavilo velik triumf. Uveljavljeno je bilo torej načelo, da smo Npred Bogom vsi jednaki. Ali s tem ni prišl® to načelo jednakosti do veljave tudi v javnem življenju. Suženjstvo je ostalo še mnogo časa v veljavi. Vendar ideja ni umrla. Živela je dalje, se razvijala, napredovala v smislu, da, če smo pred Bogom vsi enaki, moramo biti tudi pred človeškim zakonom (frenetičen aplavz) tudi v javnem življenju. Aii to načelo enakosti v javnem življenju se je počasi uveljavljal« in dolgo je trajalo, do velike francoske revolucije, predno je prišlo do pripoznanja. Voda tudi po teh viharnih zgodovinskih dogodkik, ki so pretresali ves civilizovani svet. se ni i princip enakosti popolnoma uveljavil. V na si ! konstituciji je bil pač vsprejet, toda taki ; enaki pravici so se uprli oni, ki so dotlej bili privilegovani. In tako ni ideja, ki se je ; sicer po francoski revoluciji mogočno sirila po vsej Evropi in je zanesla med narode ! novo življenje in stremljenje, mogla priti do ! popolne veljave. — Napočilo je viharno leto j 1848. Pod pritiskom mogočnega gibanja ie bila narodom podeljena konstitucija na por-" lagi enakosti. Ali zopet je prišla reakcija, ki je odvzela narodom, kar je leto 1848 prineslo. Doba reakcije je trajala notri v letu šestdeset. Z letom 1867 je prišla nova konstitucija, ki pa tudi ni odpravila razlik med stanovi. Ali ideja je ostala in ni za-vstavila svoje zmagoslavne poti. Sirila se je, : ker so delovali zanjo vsi demokratični elementi, vsi zatirani sloji in — narodi. (Burno pritrjevanje.) Sedaj še le, v najnovejem času je prišla i ideja enake politične pravice do detinitivne I zmage in politično pravo je podeljeno vsem ! državljanom. No, tudi sedaj ni enakost popolna. Oni, ki so sestavljali volilno reformo, so pa« odoravili razlike med stanovi in individuvi, svoje potovanje par ur preje nego Vi, do jutri opoludne ste na vsaki način pri njem." Te surove besede niso napravile nikakega vtiska na krošnjarja, ki je v napetem strah« prisluškaval na sleherni glas v očetovi sobi J — ko je naekrat zaslišal svoje ime v votlem, | strahotnem glasu umirajočega. Zdaj ni mogel 'zdržati več; vzkriknil je: „Oče, moj oče!" | in planil mimo roparja, a v istem hipu gaj« ' drug ropar nabodel na zid. Na srečo ni bil I zadel bajonet njega, ampak samo njegov« obleko. „Ne, ne, gospod Breza! Predobro Vas poznamo, kakšna jegulja da ste, da bi ▼ as izpustili iz očij. Dajte nam svoj denar, svoj denar !" -Saj ga imate že!" je obupno knčal krošnjar. .,Da, eno mošnjo imamo. A imeti jik morate še več... Kralj Jurij je točen plat>-nik in dober služabnik ste mu bili vsegdar. Na dan z besedo, kje je Vaš zaklati? Ven z njim ali pa ne vidite svojega očeta nikdar več „Privzdignite kamen, na katerem stoji ta ženska!" je izbruhnil zdaj krošnjar iz sebe „Vzemit« kamen proč !u (Pride i«.) Stran II »EDINOST* Štev. 105. V Trstu, 16. aprila 1907 ostala pa je neenakost med narodi. (Klici : „Tako je !u). Novi volilni zakon je tuko sestavljen, da daja jednim narodom več politične pravice, nego drugim. Jednim daja več. drugim manje poslancev, nego bi jim šlo po številu. Tako priviligirana naroda so Nemci in naši Italijani. (Velik hrup.) Oškodovani pa so in prikrajšani i zlasti Malorusi in Cehi. Razlik med stanovi ni več, razlika med narodi je ostala. Osebe bodo uživale enako politično pravico : gospodar in njegov delavec bosu imela enako mero volilne pravice. Taka enaka mera pa se ni določila narodnim skupnostim. (Tu je pojasnjeval govornik s praktičnimi izgledi, kako se v nekaterih narodih zahteva trikrat veče število ! volilcev za izvolitev enega poslanca nego v drugih). Naloga novega parlamenta bo torej, da te krivičnosti odpravi in da se načela enakosti odpre pot v zakon in da to načelu pride do popolne zmage. (Burno pritrjevanje). Tu je govornik prešel k vprašanju zakaj 1 se naša slovenska narodna stranka v Trstu j podaja v ta volilni boj. Zastopnikom našega naroda v parlamentu na Dunaju pripade naloga. da se bore za naše narodne kulturne in gospodarske interese. Slovenci tržaški smo v takem položaju, da smo izključeni od mnogih pravic in dobrot, ki jih drugi uživajo v polni nemo ugled in vrednost slovanskega Trsta, a potem, ko na Dunaju tudi naša kri pride do poštene besede, imeli bomo pravico zahtevati obrambe tudi naših interesov. Vaše neinteresovanje, pasivnost ob predstojećih volitvah bi bilo naroden zločin, a vsaki naš glas, oddan - hote ali nehote - za naše narodne nasprotnike, bil bi zločin, ki bi najhuje bremenil vest onih našincev, na katerih je sedaj, da svojim vplivom in svojo besedo opoštene brata Hrvata pred svetom. Dalmat. Hrvat. meri- Kakor izgled za to je navel govornik razmere v našem mestnem svetu. Da-si tvorimo tretjino prebivalstva, vendar je razmerje med italijanskimi in slovenskimi zastopniki: | 48:6. Če se uvažuje, kako večina postopa z manjšino, vidimo, da smo v tej korporaciji v tako slabem položaju, da naši zastopniki ne morejo, kakor bi hoteli, zastopati naših interesov. Tržaški Slovenci smo prikrajšani na vseh poljih javne uprave. Posebno vidimo to j na polju šolstva. Na eni strani nam narodni nasprotniki nočejo dati potrebnih šol, na drugi strani so mogočni faktorji, je slavna vlada nasproti nam prava — mačeha. (Viharno pritrjanje vrišč). Na to je govornik s posebno vnemo in zgovornostjo pojasnjeval, kaj pomenja v sedanjih časih silnega konkurenčnega boja za vsaki narod — naobrazba. (Zvršetek pride). Glas nekega Hrvata. Da Trst za nas Hrvate ni tujina, izreklo je tudi nekaj stotin zaupnikov iz mesta na shodu, na katerem je bila proglašena za I. okraj kandidatura prof. Mandiča — Hrvata. I G. dr. Rvbai- je rekel ob tej priliki da Slovenci ne smejo delati razlike med narodi -od Triglava do Balkana" radi tega, ker eni pravijo „kaj", a drugi vštow ali „ča~. Nadalje, da tukajšnji Slovenci vidijo v nas istovetne brate, miljence iste matere. To dokazuje naše vsakdanje politično, ekonomsko in kulturno življenje. Nič, uprav nič ne more dokazati, da je ta pažnja, ta ljubav preračunana. spekulativna, a najmanje more to naše število v Trstu. Kajti Slovenci brez nas morejo, a mi t »rez njih ne smemo. To so očitni razlogi, jasni, pak vendar - kakor sem rekel zadnjič - neki naši hrvatski prednjaki, ki sanjajo o nekem sporazumljenju, ki je danes absolutno nemožno, jih niso hoteli umeti in bilo je celo žalostnih slučajev, da je Hrvat preziral brata in ga žali, na ponosu. Morda bi se dalo to še preboleti, da smo kje drugje in da niso posledice tega vedenja porodile indiferentizem, napetost, kjer je trebalo največe iskrenosti, jedinstva in složnega, razumnega dela. Politična neaktivnost enega dela Hrvatov, a recimo : tudi Srbov in ostalih Slovanov, ki jih je častno število v Trstu, je neopravičena in pogubna za nas same. Nemci imajo tu celo svoje politično društvo, a od naše strani čujem često od naše inteligencije, da Hrvat in Srb v Trstu nimata politično kaj tirjati. kakor da nismo na pragu Istre in Dalmacije, „ekonomskem srcu1" Dalmacije in dobrega dela Balkana. Ne, mi ne bomo na svojo roko na-skakovali ne magistrat, niti se ne borili za dunajske mandate. Ali niti najnajvnovejši ne bo trdil, da bi našim gospodarskim razmeram koristilo iredentovsko (bilo katere-koli barve) zastopstvo Trsta. Naravno je torej, da tudi mi moramo nastopiti z ono četo, s katero moremo vse dobiti, a izgubiti nikdar ničesar! To so Slovenci. Njihovo vodstvo in dela njihove vojske znajo ceniti tudi Italijani, a to je za nas najbolji dokaz, da bomo služili v častni legiji ako vsi pohitimo kakor aktivni vojaki pod slovensko zastavo. Ta odgovarja v tem slučaju popolnoma hrvatski, oziroma srbski, ker i o v teh krajih od nekdaj vi jejo toliko hrvatski kolikor slovenski prvoboritelji. V kolikor sem mogel pogoditi doslej, so mnogi našinci izjavili, da bodo solidarno postopali se Slovenci. Nu. ali ostaja še vedno dober del na>e krvi, ki je postala mlačna za narodnost, ker je bila predolgo pretrgana v^aia vez med njimi in vašo in našo inteligenco. Predstoječe volitve bi morale vliti nekoliko ognja v te vrste, da se v vsakem našem pojedincu vzbudi narodni ponos. Vsaki delavec se danes ponaša se svojim državljanstvom : zakaj bi ne tudi mi Hrvatje, Srbi in vsi Slovani v Trstu naglašali svoje Slovanstvo ? ! Sedaj je najbolja prilika, da se seštejemo, da se ganemo. Svojim glasom povzdig- Potovanje cesarjevo v Prago, Kolikokrat je bil cesar Fran Josip v Pragi? Včeraj je dospel cesar v Prago. To je 15-krat, da obiskuje cesar glavno mesto kraljevstva Češkega. Prvikrat je cesar obiskal Prago kakor 16-letni princ leta 1846 v spremstvu svojega brata nadvojvode Maksimilijana. pozneje cesarja Meksikanskega. Oba sta prišla v Prago, da spoznata mesto. Novembra 1849 je prišel cesar prvikrat kakor vladar, da se mu pokloni prebivalstvo mesta. V njegovem spremstvu sta bila minister knez Feliks Schwarzeiiberg in dr. Bach. — Meseca marca je prišel cesar v Prago, da si ogleda nove vojaške stavbe. Potem je bil cesar v Pragi leta 1854 s svojo soprogo cesarico Elizabeto. Leta 1856 je zopet prišel na srebrno poroko cesarja Ferdinanda in njegove soproge Marije Ane. Tedaj so bivale na Hradčinu tri cesarice; cesarica Elizabeta, cesarica Marija Ana in cesarica Karolina Avgusta, vdova cesarja Franca I. Leta 1858 je šel cesar v Prago na odkritje spomenika maršala Radeckega. Tedaj je bival cesar v Pragi 10 dni. Od tedaj ni bilo cesarja v Pragi več 8 let. Se le po vojni leta 1866. je prišel cesar v Prago oktobra istega leta, da se zahvali prebivalstvu za patrijotično vedenje za časa. ko so Prusi zasedali Prago. Leta 1868 je cesar prisostvoval otvoritvi Francovega mosta. Leta 1874 se je cesar ustavil v Pragi, ko je šel na velike manevre v Brandys. Naslednjega leta 1875 je bil cesar v Pragi na pogrebu cesarja Ferdinanda. Leto pozneje je cesar tukaj obiskal vdovo Marijo Ano. Koncem junija 1880 je prišel cesar za več dni s svojega potovanja po Moravski. Bival je v Pragi več dni. To potovanje so tedaj tolmačili v prilog vlade Taaffejega kabineta. Od tedaj ni bilo več cesarja v Pragi, do leta 1891, ko je bila tamkaj jubilejna razstava. Iz Prage je cesar obiskal tudi Li-berce. Zadnjikrat je bil cesar v Pragi leta 1901. Prišel je tjakaj 12. junija ter je bival tamkaj do 18. junija, nakar je obiskal Lito-merice in druga severočeška mesta. Cesarja so spremljali tudi bivši ministerski predsednik Kiirber ter ministra Hartel in Režek. Tako je cesar sedaj petnajstič v Pragi, bival bo tamkaj do 28. t. m. To je sploh najdaljše bivanje cesarjevo v glavnem mestu Češkem. Boj ined Poljaki iii Malorusi v Galiciji. Neka dunajska revija je priobčila o ma-loruskein vprašanju v Galiciji nastopne podatke : Glasom neke stare oficijelne Statistike, izdane pred 50 leti, je bilo tedaj v Galiciji 2,441.770 Malorusov in 1,994.800 Poljakov. Tooa po zadnji oticijelni statistiki je število Poljakov naraslo na 3,988.700, ono Malorusov pa le na 3,074.500. Kako je to tolmačiti V Na lahki način s tem, da je bilo Poljakom prištetih 811.000 Židov in 200.000 Malorusov. V Galiciji je sedaj prav za prav 3,274.450 Malorusov in 2,977,334 Poljakov. Šolski štrajk na Poznanjskeiii. V pruskem deželnem zboru je v proračunski debati prišel v razgovor tudi poljski štrajk. Posl. Stvhel (Poljak) je izjavil: Šolski štrajk ni navstal iz frivolnih nagibov, marveč je potrebna obramba proti vladnemu nasil-stvu. Na Ogrskem je vkljub madjarskemu uradnemu jeziku z naredbo naučnega ministra dovoljen nemški verouk za nemške otroke. Nemška molitev poljskih otrok je profanacija, ker ne umejo molitve. Govornik je zaključil z zagotovilom. da bodo Poljaki vztrajali v tem boju. _ AlokucJja Pija X. v tajnem kou-eistoriju. Včeraj je imel papež tajni koncistorij, na katerem je bilo imenovanih sedem novih kardinalov. Na to je imel na kardinale alokucijo, v kateri je najprej omenil naj no vej ih dni trpljenja Izveličarjevega, kakor simbola boja, ki ga mora cerkev nadaljevati, ter je potem posebno govoril o bojih, ki jih bije sedaj cerkev na Francoskem, boji, l;i so tem žalost-neji, ker papež ljubi ta plemeniti narod, katerega trpljenje in radosti smatra kakor svoje. Sedaj vladajoče osebe na Francoskem niso še zadovoljne s tem. da so samovoljno prekršile konkordat, da so nasilno oropale cerkev, da so popolnoma pozabile na starodavno in pravo slovo domovine, sedaj hočejo z nasiljem izkoreniniti iz src tudi vsako versko čutstvo. Kršijo vsako privatno in javno pravo, obreku-jejo škofe in duhovnike, hoteč jih razdružiti od Sv. Stolice ter omajati medsebojno zaupanje. Razun tega skušajo z očividnim sofizmom spraviti v sklad zakone in ustavo dežele z bojem, ki ga vodijo proti veri, ter hočejo Ivan Slavec, blagi gospod dekan in potem kriviti papeža, češ, da pobija ljudsko uzor-rodoljub bodi uverjen o iskrenem sožalju vlado, katero smo pa mi, je rekel papež, v vseh openskih župljanov. (Izraza sožalja se resnici vsprejeli ter jo vedno spoštovali. pridružujemo tudi mi iz srca.) --Parobrodna služba avstr. Lloyda iz Drobne politične vesti. Trsta v Benetke. Ravnateljstvo avstrijskega Srbski kralj obišče Rim. Rim- Lloyda razglaša, da se nova in zboljšaua ska „Tribuna" poroča, da kralj Peter obišče služba na progi Trst-Benetke prične dne 29. sedaj na pomlad italijanski dvor v Rimu. Ita- t. m. Tem povodom se pamik „Espero", k lijanski kralj vrne potem ta obisk. Ta obisk bi bil prvi, ki ga napravi kralj Peter po svojem nastopu na prestol. Tržaško volilno šibanje. Voliicl! Zadnji je čas da reklamiramo! Reklamacijski termin traja le do 17. t. m. 4. ure pop. Požurite se ! Volile!! Ko se napotite v volilni pododbor vašega volilnega okraja, da reklamirate, prinesite se seboj potrebne dokumente, sicer je vsako reklamiranje zastonj ! Pozor! Oujemo da se je uložilo več naših reklamacij samo s policijskim potrdilom brez druzih dokumentov ! Take reklamacije so popolnoma neveljavne, ker iz njih izhaja k večem pogoj enoletnega bivanja, nikdar pa avstrijsko državljanstvo ali pa prekoračeno 24. leto. Zato poživljamo dotične reklamante, da ulože naknadno še danes ali jutri na dotičnem uradu, kjer so reklamirali, še kak veljaven dokument v katerem je uradno navedeno, da je dotični pristojen v kako občino Avstrije in tudi leto rojstva. Taki dekumenti so : Delavska knjižica, ali vojaška knjižica, ali vojaški odslovni list tudi domovinski list, istotako dekret pripadništva mesta tržaškega, slednjič poročni list, nikakor pa ne sam krstni list ali pa samo župnijsko potrdilo leta in kraja rojstva. To bodi zlasti okoličanskim odborom priporočeno ! Volilni shod italijanske liberalno-nacijonalne stranke. Sinoči se je v gledališču „Politeama Rossetti* vršil volilni shod italijanske liberalno-nacijonalne stranke. Shodu je predsedoval dr. Venezian ki je bil viharno pozdravljen. V svojem nagovoru je hvalil bivše italijanske državne poslance, izlasti Hortisa. Omenil je tudi Dalmacijo, ki ni dobila nobenetra italijanskega mandata in zato je govornik predlagal, naj se v protest postavi Iv tretjem tržaškem volilnem okraju kandidatom zaderskega župana dr. Ziliotto. Za Venezianom je govoril Hortis, ki je pov ni za službo na tej progi več uporaben, nadomesti s primemo opremljenim parnikom „Euterpe". „Euterpe" bo odhajal iz Trsta vsak ponedeljek in četrtek o polunoči, vsak torek in petek opolunoči pa iz Benetki Poleg te redne proge napravi „Euterpe* vsako nedeljo tudi zabavni izlet v Benetke. Odhod ob 7V2 uri zjutraj, vožnja bo trajala 5. ur. Odhod iz Benetk v nedeljo o polunoči. Povodom otvoritve mednarodne razstave v Benetkah, ki se bo vršila dne 22. t. m. priredi avstrijski Llovd na paniiku ..Habs-burg" izredno vožnjo. Vojaški škof dr. Koloman Belopotocki. ki se je mudil v Trstu od petka zvečer, se je včeraj zjutraj odpeljal v Gorico. Občni zbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda. V soboto dne 13. t. m. zbralo sc je prav lepo, veliko število našiii gospa in gospic, žen in deklet v prostorih zavoda Nikolaja, da se udeleže tega zborovanja. Predsednica gospa Karla Pouikvarjeva je z lepim pozdravom (kakor že zna ona) pozdravila navzoče, da so prišle v tolikem številu, dasi je delavnik, da pokažejo s tem da znajo se zavedati in upoštevati namen društva. Gospića tajnica Olga Dekleva poda'a nam je prav lepo poročilo ter je natanjko opisala delovanje podružnice leta 1906. a zaključila svoje poročilo z lepim apelom na navzoče. (Poročilo prinesemo posebej.) Mesto odsotne gospice Irme Strekelj. blagajničarice, je poročala o materij alnen; stanju podružnice naša gospa Maša Grom ter je tem številkam pridajala vedno kako šaljivoresno opazko (Poročilo blagajne priobčimo posebej.) Zanimiva debata se je razvila radi raz-puščenja ženske podružnice v Rojanu. Slednjič se je sklenilo, da se v kratkem skličejo rodoljubne rojanske udinje in moška podružnica na Greti, da se skupno dogovore, kaj bi se ukrenilo, da se vsa tamkaj navstala nespo-razumljenja odstranijo in da se spet začne delovati v prospeh šolske dražbe. Bilo je več važnih nasvetov, mej temi tudi predlog gospe Ponikvarjeve, da bi se ni darjal italijanski značaj Trsta. Na to se j-" T" ^ oglasil za besedo dr. Mracli, ki je v svojem , govoru omenil „certo popolo", ki da ima malo kulture, menil je menda Slovane in socijalne demokrate. Viharno pozdravljen je nato nastopil kandidat inženir Menesini. Govoril je o ^svoji kandidaturi ter obljubljal, da se zavzame za stranko, povdarjal je tudi svoje demokratično stališče. Za njim je govoril kandidat prof. Mazorana, ki je očrtal svoje šestletno delovanje v državnem zboru ter razvijal svoj program. Slednjič je govoril Gospa Maša Gromova je predlagala, da se proglašenemu kandidatu za okolico, g. dr. Rvbaiu iz hvaležnosti do njega in njegove gospe soproge izreče v imenu ženstva čestitka. Ta predlo-j je bil vsprejet z navdušenjem in enoglasno. Prišli smo do točke : volitev nove ga odbora. Stari odbor bi raci odstopil, osobito predsednica in nje namestnica, ker že leta in leta delujeti neumorno družbi v prilog. Ali niti i j. j i j i, ry.r - Lit „„ „v ram glasu klic, da stan odbor mora ostati kandidat doktor Ziliotto ni bil navzoč. | „ , J' . . , , , Na to je predsednik shoda dr. Venezian pro- ?\čelu Podružnice in da tu ne sme biti m- glasil kandidate za štiri mestne volilne okraje • ka.ke"a ogovarjanja, nikakih izgovorov. Nit: f „ 3 . - j - i i -i i-*. začasnega pokoia niso dovolile zborova iko. tržaške v predstoiecih drzavnozborskih volitvah i T . . i i * .. 1 T . ......„ w___ In kai so hotele stare odbormce, nego po- ln sicer za i. volilni okrai : inženirja Mene- ... . ,. ,, t u ^iniia-za II okrai dr Pitacco za m vrniti se s svojo ljubko spremljevalko gospo sini j a , za 11. okraj dr. ^tacco , za 1 Duško M. k predsedsedniški mizi. Ki, naše okraj zaderskega župana Ziliotto; za IV. j _ . JJ okraj prof. Mazorana. Predsednik: je apeliral g°SP ^go'lŽpega seje še ' reklo in razšle na volilce, naj pokažejo na volitvah, da je, » * obliubo da hočemo - Trst italijansko mesto. Shod, katerega se je i ™ ^ z ™ oCti se n^e tRkc m i i i m - •« i t I V aLi Vllcllilfi 6 V oU UuoU UtviC /aLi oc ilaou um'J je udeležilo mnogo vohlcev. je priče ob 8. • k p0 moralo redarstvo poseči vmes in je bilo ne-j bil zaostal par korakov za svojima tovarišema, koliko oseb aretovanih. ; ter so ga podrli na tla. ga pretepli do krvi --K < in mu vzeli uro in verižico, v skupni vred- imerae vosIL in°sti 20 kron'iu pa 4 krone denana- ^^ , v . _ 17J5« JL+« ; ki je imel precejšnjo rano na glavi, je pozval Politično aruštvo „Edinost". svoJfa tovariša in šel * njiraa najprej na po_ bo imelo danes ob 7. uri svojo sejo:možno postajo društva ,Jgeau, kjer mu j v pisarni dr. Gregorina. zdravnik podelil najnujnejo pomoč ter mu ob- Umrla je včeraj opoludne na Opčinah j vezal glavo, nakar so šli pomorščaki na v starosti 84 let gospa Katarina Sla-; bližnjo redarstveno stražnico in so tam prija-: v e c. mati tamo-njega župnika-dekana. Po- vili dogodek. No. malo pozneje se je redar-Igreb bo v sredo predpoludne ob 10. uri. 'jem posrečilo, da so aretovali 20-letnega Do- Volilci! Danes in jutri je še čas za reklamiranje! V Trstu, dne 16. aprila 1907 >EDINOSTc stv. 10r>. Stran IIT jiiniko Curata, doma iz Trapani v Italiji. Ko ! Bog in vodja goriških Lahov pa hoče, 30 aretovanega pokazali Maršiču in njegovima da mora povsodi veljati le njegova beseda: tovarišema, so ga ti takoj spoznali za enega zato postavi vzlic dogovoru klerikalnega kan ^padalcev. Pozneje je policija zvedela da didata, stolnega prosta Faiduttija, : Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem prevzel na svoj račun napadalcev. Pozneje je policij _ # # # # sta bila Dominiku tovariša na roparskem na- goriškim županom m drugimi liberalnimi ko- nrnHoiolninn Laž nadu njegov 19-letni brat Salvator in neki ilovodji, v t e m o k r aj u s v o j e g a k a n - j UUd Idi IIILrU KUZ padu njegov . _ Verona. Včeraj v jutro je pa policija areto- didata v osebi vala Salvator j a Curato in pa 22-letnega deželnega svetnika dr. Alojzija Pettarina, kakor že enkrat jav- \nCTela F., ki je doma iz Verone in znan Ijeno. Faiduttijeve šance se s tem še poslab-C •• i t* ____U I l,n. J. Dftflorir iT T.nnnilra ia IroVftp Dod priimkom ..Verona * Sinoči ob 9. uri je bil pa aretovan 22-letni Rudolf Tili<;, doma iz Zadra, ki da je stražil na ulici, dočim so Italijani v veži pretepali Maršiča. Štrajk. Delavci prve tržaške luščilnice riža na Campo Marzio — 80 njih — so včeraj začeli štrajkati. Štrajkovci zahtevajo u povišanja plače. Ravnateljstvo luščilnice šajo, ker dr. Pettarin je iz Ločnika, je kakor deželni tajnik povsod poznan in spoštovan, je delaven in priden mož. Dr. Faidutti menda to že sam sluti, ker se je podal — v posteljo. Ali dr. P a j e r tudi s kandidaturo dr. Maranija v Gorici ni zadovoljen in informirani krogi trdijo, da mu bo nasprotoval tajnik trgovske in obrtne zbornice, Anton B i s i a c h. Tako se glasi volja deželnega glavarja in kar on hoče, se navadno tudi ie pa pripravljeno povišati jim plačo le zalO°/0: zgodi Lahi se mu udajajo, ako tudi škripaje Tat? Na zahtevo Josipine \ekjet, ki z zoi)jj1j) kc stanuje v ulici deli' Olmo št. 8, je bil včeraj popoludne aretovan 53-letni težak Avguštin .Tosipina Vekjet trdi namreč da ji je Avguštin — ki je stanoval pri njej vkral obleko, vredno 40 kron. Okraden ? stefan M., stanujoči v ulici apuano, je predsinočnjim obiskal lahko-iivko Antonijo S., ki stanuje v ulici del For-tino. Bil je nekoliko vinjen in je vsled tega tam zaspal. Ko se je pa prebudil, je. zapazil, da nima več ure ne verižice, kar je vredno oboje skupaj 30 kron. Sel je na policijo in tam prijavil stvar. Pozvana je bila na polico in tam prijavil stvor. Pozvano je bila na ry iicijo Antonija, a ona je izjavila, dajepri-1 Štefan k njej, brez ure in brez verižice. Osleparil ga je. Dne 13. t. m. je Lovrenc Marsilli izročil 37 letnemu kurjaču Ljudevitu -T. 40 kron vredno uro, da jo nese stanovanje zakonskih < arignani. To je Ljudevit točno izvršil, a v nedeljo sta zakon--k i Carignani dala uro njemu nazaj, češ da ker dobro ved''», da dokler jim on načeluje, bodo imeli vedno večino v deželnem zboru. In prav imajo, kajti kakor hitro dr. Pajer obnemore, bo na Goriškem konec laške hegemonije nad Slovenci! d. Volilno gibanje. Obe stranki postali sta zelo agilni. V nedeljo imeli so naprednjaki tri dobro obiskane shode. V Ozeljanu govoril je Andrej Gabršček, za njim dr. Levpušček, ki sta priporočala strankinega kandidata Miho Gabrijelčiča. Oglasil se je k besedi g. nadučitelj Likar, ki je izjavil, da je proti Gabrijelčiču, ker mu ne zaupa. Zoper govornika nastalo je vsled tega na shodu veliko ogorčenje : in kandidatura Gabrijelčičeva sprejela se je z velikim navdušenjem na znanje, potem, ko se je poudarjalo, da je odločen pristaš narodno-napredne stranke. — V O p a tj e m s e 1 u, kjer sta govorila dr. Jane in dr. Puc, se je istotako odobrila Gabrijelčičeva kendidatura. — V Sem p asu pa se je predstavil tajnik Fon osebno volil-cem. Prišlo je na shod precej ljudi, ki so se nočeta. Ljudevit je uro vzel in jo prodal izrekli zanj. — V hribih imela je narodno- za kron, ne da bi bil o tem povedal Mar siiliju, ki je pa to zvedel še isti dan. No, red sinoćnjim je Marsilli našel Ljudevita .1. . kavarni rAlT Universo" in ga dal areto-v ti. Na policiji, kjer so ga vzeli na zapisnik n ga potem pridržali v zaporu, je Ljudevit delavsko bolniško blagajno, ki šteje dozdaj . povedal, da je to storil, ker mu Marsilli1 približno 300 članov. d. Goriški župan dr. Marani, ki je menda kandidat italijanske liberalne stranke v Gorici, je obolel. napredna stranka shod na Grahovem, kjer je dr. Treo priporočal dr. G r u n t a r j a. Volilci so se navdušeno izjavili za naprednega kandidata. d. V Mirnem ustanovili so naprednjaki v Trstu, ulica Sette Fontane št. 2 Skrbel bom vedno, da bo preskrbljena zaloga vseh predmetov pripadajočih tej stroki ugodni ceni. — Prevzamem tudi vsaktero delo za urezati in na stroj zvršivši točno in popolno. — V nadi, da bom po-časten z mnogobrojnim obiskom, se toplo priporočam A. BOŽE. r i Lepa prilika! Na Bleda se pod ugodnimi pogoji daje v najem s 15. junijem že dalj časa obstoječa mizarska delavnica z opravo in orodjem za 4 delavce. Pojasnila daje lastnica Marijana Potočnik, ZagoriceBled -- J II IV raznih poti, ki jih je on storil ni plačal zanj. Smeinica. Na sodišču. — Toženec: „Prosim, *?od sodnik, da se razprava odgodi, ker je moj .rauitelj bolan in ne more priti na razpravo". — - inik: „A tako naj vas branitelj zagovarja, ko so - pa zasačili ne tatvini — Toženec: ,.!Saj ravno Vesti iz Kranjske. Občinske volitve v Ljubljani. Včeraj tega sem radoveden, kako se bo o n iz v i 11-1 | so se pričele dopolnilne volitve za občinski Koledar in vreme. I »anea; Turibij, škof : | svet in sicer je volil včeraj tretji volilni razred, iv.ivoj: Božislava. — Jntri: Rudolf: Radoj : Go- j-j steje ^490 volilCev. Izvoljeni so bili kan-; Odvetniško pisarno je dne 8.f. m. otuoril Dr. 3van Sket v Gorici ulica Tre-r<; rt. 19, I. nad. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) .•?lirejeui;i ml 12. đo 1. in <>d 5. in pol do 0. in pol pop. T^OVIdV zamorejo dobiti ose-1/CuM be vsakega sloja proti poroštvu in vknjižbe pod zelo tigodnimi pogoji. Obrniti se je na Josipa Zidarič-a, Trst, ulica Caser-ma štev. 14, I. nadstropje. Uradne ure od 9.— 12. zj. in od 3.-6. popoi. Tržaška posojilnica in hranilnica vknjižena zadruga z omejenim poroštvom vabi na XV. redni občni zbor ki se bo vršil v petek 26. aprila 1907 ob 8. uri zved. v veliki dvorani v lastni hiši (Piazza della Caaerma St. 2» 1. Letno poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom 4. Poročilo o reviziji. 5. Razni predlogi*). H. Prememba pravil. 7. Volitev nadzorstva TRST, dne 10. aprila 1907. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen po $ 49 zadr. pravil, se vrSi drugi v nedeljo, dne 5. maja t. I. ob 10. uri predpoluine z istim dnevnim redom, ki je sklepčem ob vsakem številu zadružnikov. §) 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, ča se sploh vzamejo v pretres ali Če se morajo izročiti po«ebnemn odseku, ali nadzorstvu, ali pa načelniitvu, da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora. —11— —ir" Te rirKR. — - i2* Celziu ANI ON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnioa Trst, ulica Torrente št. 34 (7 mi liši) „£lta nuova cittd di Criesfe". VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke ===== vsake vrste. ===== Delavske hlače prve \-rste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti. Društvene vesti in zabave. Trgovsko-izobraževalno društvo v irstu uljudno vabi gg. trgovce jestvin na -.evažno posvetovanje v trgovskih stvareh. : svetovanje bo danes dne 16. t. m. ob . zve'er v društvenih prostorih. dZ^T^r&Š Let.POPOlUdne didati narodnonaprediie stranke Josip Kozak i '(s 560 glasovi), Fran M a 11 v (566) m Henrik Z i r k e 1 b a c h (542). Socijalno-demokratični kandidati, za katere je glasovalo tudi nekoliko pripadnikov Slovenske ljudske stranke, so dobili in sicer Etbin Kristan 3?7. dr. Dermota 321 in Ivan Mlinar 14-5 glasov. Za drugi volilni razred se vrši volitev v sredo, za prvi volilni razred pa v petek. Slovenci in Kranjska hranilnica. Pi-Darovi. šejo nam iz Ljubljane : Naša -Kranjska lira- Pogrebno društvo Sv. Mar. Magd.; niinica^ objavila je ravnokar svoj računski sp. Te podarilo družbi sv. C. in M. 20 K, zaključek za leto 1906., ki izkazuje 391.701 i >enar hrani naše upravništvo. krono 85 st. čistega dobička. Ni nam pač Za svetoivansko podružnico družbe .treb* oinenlati.- da Je denar> Iialofen / teJ V. Cirila in Melodija je daroval g. Ivan ^amlmci. skoraj izključno slovenski denar: Trenta kakor kazen za razžaljenje neke jPnbl* *>a moramo da se cisti dobiček tega ,be v krčmi „Obrtnega in konsumnesa zavoda PorablJa ^činoma za nemške. Sloven-.v u on -j. cem kvarne namene. Tako se ie n. pr. dovo- društva" 80 st. Za družbo sv. Cirila in Metoda po- sta gospoda A. Dukič in -T. Urban telili na Dunaju H K. Denar hrani naša uprav- ni;ivo. Za moško podružnico sv. Cirila in je n. pr, iilo za nemško gledališče v Ljubljani 3000 kron podpore, za slovensko gledališče ničesar : za nemško filharmonično društvo 3200 kron. za „Glasbeno Matico* le 400 kron; za nemško planinsko društvo 3500 kron., za slovensko planinsko društvo ničesar. Za povzdigo UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine v zobarskem kabinetu Dr. ]. Čsrmak.»g. Juschcr TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. Tovarna pohištva ulica della Cesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO. •letoda be je nabralo na predlog g. Vinka nemškega šolstva je dovolila ta hranilnica za i k etič pri igri „Monigela" 2 kroni. Denar tekoče leto 56.000 kron. za nemški „Tliea- ini naše upravništvo. i ter fond*4 40.000 kron — a to vse iz dobička. Za žensko podružnico sv. Cirila in ki ga znašajo skupaj slovenski vlagatelji. Ru-V.etoda so darovali : Mohorjani pri sv. An- dečica sramu mora obliti človeka, če pomisli, t :iu novem po č. g. Tulu. poverjeniku, 73 da se Slovenci vkljub temu ne spametujejo :rou 40 st. Iz Milkine pušice 20 kron. ga.! ter svojega denarja ne zaupajo rajše FHMi TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. (Dalje na 4. strani. Ferjančič in ga. Kneri vsaka po 1 krono, j s v o i i m denarnim zavodom. Upajmo, da i"o nagovarjanju ge. Ferjančič je pristopila .podu dopadlo poklicati k fl«rnil- I , . . sem njunega devetmesečnega jedincu p^tSISlISelB Jfiici in fran Orel. 14. malega travna 1907. >nemovaik! Vesti iz Goriške. x Avtokrat vitez dr. Pajer. Čudne so goriških Lahov; v sovraštvu do Slo-•ov sta obe njih stranki dosledni. Vladi .no očitajo, da protežira slovenski živelj. a i se do sedaj še pripetilo, da bi bila ta šla 'L. kemu slovenskemu kandidatu na roko, k i:or je šla njim vedno, posebno pri volitvi veleposestva v državni zbor. V tržiško-; £3 rvinjanski skupini je postavila le klerikalna ^ anka kandidata, in sicer takega, o kate-rt:u je sama prepričana, da ne prodre. V tržaškem namestništvu se pa vendar boje, da iii /magal proti njihovemu in deželnega gla-a kandidatu, zato pa dela poleg agita-t -.iev liberalne stranke v tem okraju tudi hladni aparat na vse kriplje. da zmaga jubljenec namestništva, Jakob Antonelli iz ^ ervinjana. ' Zlato kolajn* : DUHA J - TtTRIN FALESMO L. Magrini & Figlio | Zlate kolajn« : DUNAJ -TDKII PALEEMO TRST, ulica S. Giovanni št. 2 (Palača Salem) Telef. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA mm CSLASOVIKJEV m Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Frledrlch Ehrbar na Danaju. Kosce-rrni ilayirji E&rUar so n razpolago gg. fconcertistov. — HARMONIJI, ELEKTR. AUTOMATIĆNI PIANIHI, PHONOLA. Daja v najem, y zameno, na obroke. Popravlja, akordira. Cene zmerne. yvyvYvvyvvvvrvv|YVVN^yvryyvyry KOETE išt^o solidno in elegantno po zmernih cenah Rafaele italia TRST — Via Malcariton 7 VSEH LEKAIiNAH. Najvspedneje sredstvo proti ' m DOBIVA SE V VSEH LEKARN A T?. le TEKOČINA GODINfl prirejena v Trstu Rafaela godina, lekarna „^lla ^adonna della Sahrte" jm od lekarnarjev : sv. Jakobu in Josipa Godina, lekarna ,fX Igea', fanxto 4. j S bteklemca sune K 140 Iz Trata M ne odpoSilja manje od 4 steklenic proti po5t. povzetja ali proti anticipatni poSiljatvi zneeka 7 K frankoj potorine in m^ Stran TY >EDIXOSTc štev. 105 V Trstu, dne 1 G. aprila H" «7 tako brezstidno ravnanje Kranjske hranilnice vendar že enkrat odpre oči tudi našim narodnim mlačnežem. _ , Prešernova koča na Stolu. Podružnica Kranj, slovenskega planinskega društva postavi letos na vrhu Stola planinsko kočo z imenom ..Prešernova koča", ki se bo dvigala v višini 2141 metrov nad rojstno hišo pesnikovo. Koča bo dogotovljena letošnjo jesen in bo vzor planinske koče v slovenskih planinah. _ Vesti iz Istre. Volilno gibanje v Kopru. Naš dopisnik nam poroča: V tem I. volilnem okraju istrskem je 10.500 volilcev. V tem okraju bo borba najhujša v vsej Istri. V volilni borbi nastopi pet strank se svojimi kandidati. Računa se, da se volitve udeleži kakih 8000 volilcev. V kolikor se da v hipu presoditi položaj se ti glasovi razdele približno tako-le : kakih 2000 glasov dobi kandidat italijanske kamore, italijanski krščanski socijalist (c. k. uradnik) 1800, italijanski agrarec Gambini 1*00, i tal. socijalni demokrat Ritossa 1200, slovenski kandidat poslanec in dekan l\om-pare 1400 glasov. Tako stoje stvari ! Ožja volitev je torej neizogibna. Krščanski socijalisti se jeze na slovenskega kandidata, ker noče dati glasov svojih somišljenikov njim na razpolago. A so se tako najivni. da menijo, da je to lahko in da v to niti kompromisa ne treba! Mi pa absolutno hočemo nastopiti. In sicer v ta velevažni namen, da se manifestira obstanek našega življa v tem okraju. Ne za Buje, ne za Koper, ne za Piran, ampak za lekcijo Dunaju pojdemo na volišče. Italijanska signoria, osobito veliki po-1 sestniki so že začeli hudo pritiskati svoje kolone in dolžnike, da morajo glasovati za Bennatija. No, vzlic temu bo imel ta kandidat j ako težaven položaj. V nedeljo so imeli socijalisti shod v Copru. Iz poročil v italijanskih listih posnemamo, da je prišlo do viharnih prizorov in tvtli dejanj škili spopadov. Celo zaušnice so padale baje. Izlasti se je huda godila nekemu ▼seučiliščniku (pristašu italijanske liberalne stranke), ki je nastopil kot govornik in so ga socijalisti obkolili tako, da mu pristaši liberalne stranke (kakor povdarja „Piccolo") niso mogli pomagati. Na shodu sta se predstavila socialistična kandidata za I. in II. okraj istrski: Ritossa in Sillich._ Vesti iz Koroške. Volilno gibanje na Koroškem. Čim bolj se bliža čas volitev za državni zbor, tem teaeljitejše delovanje vseh političnih strank ia Koroškem je opazovati. Gibati so se za-oeli v zadnjem času v širšem obsegu tudi Slovenci, nemško-nacijonalne stranke nadaljujejo z neomejeno gibčnostjo svojo zgodaj pričeto agitacijo; objavila je svoje kandidate tudi nemška krščansko-socijalna stranka; me zaostajajo pa tudi socijalni demokrati, kateri imajo največ upanja na zmago v belja-ikem volilnem okraju. Po poročilu nemške ljudske stranke je posneti, da je ta z agita-•ijskimi uspehi jako zadovoljna, samo Beljak jej dela preglavico, kjer kandidirata zraven semsko-krščansko-socijalnega in socijalno-demokratskega kandidata samostojno tudi kandidat nemške ljudske stranke, dr. Aichelberg, in kandidat vsenemške stranke dr. Angerer. Ni skoraj upanja, da bi se ti dve stranki združili, in tako mora priti na vsak način do oigih volitev, in splavata nazadnje morda obadva po Dravi. Zanimive so tudi besede, ki so padle na shodu deželnega volilnega odbora, katere je izgovoril neki govornik na vprašanje od strani obrtne stranke, zakaj da se ni postavil kandidatom tudi člen obrtne Ft ranke ? Besede se glasijo : „Mislim, da •fortna stranka nikakor ni prikrajšana, ker wia ta stranka izvrstne zastopnike v gospodih Nagele (velikovški volilni okraj) in S e i-fric". Ta zadnji je kandidat v takoimenovanem slovenskem voli 1 n e m o k r a j u. In s to izjavo so bili vsi zadovoljni. Torej, kje bo zmaga: pri Slovencih ali nem-skutarjib, bo-li poslanec naš G r a f e li a u e r aft nasprotni Seifric? Ob tem vprašanju aislim. da Še nobena stranka ni ca jasnem, in tuđi ne bode do izpeljanih volitev. T beljaškem volAnem okraju upa dr. Aichelberg na gotovo zmago, a mislim, da se t»di vreže. Ko je na volilnem shodu v Ma-loščah vprašal, ali želi kdo kako pojasnilo, ali ima kaj pripomniti, je vstal nek kmet, p. d. Žiher, in mu je rekel : „Gospod doktor, za nas še nobeden poslanec vaše stranke ni nič storil, in mislim, da tudi vi ne bi nič storili!" Kar se tiče drugih volilnih okrajev, pride v pošte v zdaj še velikovški okraj, kjer kandidira župan iz Grebinja, gosp. Ellersdorfer. Ta je kompromisni kandidat, katerega volijo kršiansko socijalni Nemci s Slovenci, in kateremu stoji nasproti nemškutar pivovarnar Nagele iz Velikovca. (Glej „Edinost" od nedelje). Poznam precej dobro naše koroške aaznoere in ljudi, a kompromisi, ki eo se skkaili v različnih volilnih okrajih, mi vendar ■igo prav jasni, in tudi ni upanja, da bi Slo-vomoi šli v različnih volilnih okrajih v po-ssbnem številu volit. Zanimiv volilni boj bo za «as le ▼ slovenskem volilnem okraju, lahko pa postane zanimiv po sedanjih odnošajih t* d i se velikovški volilni okraj. Je pač res tadi žalostno za nas, da moramo ogrevati aaše volilce za nemške kandidate, in to po larivdi naših bratov. Razne vesti. Čevljarski kongres v Budimpešti Tudi čevljarji imajo že svoje kongrese. Tak deželni kongres ogrskih čevljarjev se je teh dni vršil v Budimpešti, na katerem je bilo zastopanih 115 skupin. Število čevljarjev je minolega leta narastlo od 3043 na 6125. Nasledki strahu pri otrocih. Na Dunaju je skočila mačka na devetletnega spečega dečka, ki se je tako prestrašil, daje nevarno zbolel. Sedaj ne more deček gibati z nobenim udom in tudi govoriti ne more. Ta obžalovanja vredni slučaj naj služi v svarilo vsem tistim, ki lahkomiseljno strašijo otroke. Narodov brez ognja je bilo v prejšnjih časih mncgo. Tako n. pr. niso stari Egipčani poznali te mogočne naravne moči. Perzijani, Feničani. Grki in Kitajci so tudi priznavali, da niso njih predniki tega elementa prav nič poznali in pisatelji Pomponij, Mela. Plutaih in več drugih starih pisateljev poročajo o narodih, ki niso celo v času, ko so oni živeli in pisali, poznali uporabe ognja i oziroma so se prav tedaj ž njim seznanili.; Tudi zgodovina poznejih stoletijh nam poka- j zuje enake primere, kajti prebivalci otočje; skupine Marijan, ki je bila odkrita leta 1551J niso imeli nikakega pojma o tem elementu; in ko se je Magelan na enem teh otokov iz-; krcal ter so njegovi mornarji zakurili ogenj, niso j se mogli urojenci temu dovolj načuditi; imeli so j ogenj za žival, ki hrani od lesu. Prebivalci Filipin j in Kanarskih otokov so se nahajali v enaki j nevednosti glede ognja. In v Afriki živijo se dandanes narodi, ki nimajo pojma, da obstoja ta „nebeška moč"4. Proti prahu na cestah. Avstrijski minister za notranje stvari je nedavno izdal na vse politične oblast nije odredbo, kako bi se prišlo v okom velikemu prahu na cestah, izlasti ko je suša. Najbolje sredstvo proti prahu je, da se ceste pokatramijo, to pa tako, da se po cestah dobro očiščenih posutih z gramozom, stavi ogretega katrama ter se isti z metlo ali strojem tako zmrvi, da prodre med gramoz (grušč) in tako obdrži plast gramoza nepromočljivo površino, potem se ta površina posuje s peskom in povalja. Katra-miti je treba, ko je lepo in suho vreme. Take poskuse je leta 1903 do 1905 delala francoska vlada v nekaterih departementih in sicer z najboljim vspehom. st. 242 Razpis službe. ZAHVALA Podpisani se zahval ujem delni? Podpirano županstvo razpisuje javno dražbo za zidanje napajal Gorjansko. društvu za zavarovanje na življenje „Vik* . rij a*' v Berolinu, ker je i>to izplačalo potom svojega generalnega zastopstva za Primork | v Trstu Borzni trg št. 5». svoto zavarovan. občini oJ 379 K po smrti mojega sina Lud., k i' ^ j je bil samo 3 leta in 5 mesecev zavaro\ . \ ; za kar se je plačevalo 60 stot. na teden. J Zidarsko drlo je cenjeno na UJOUO j pogodbo sem naredil pri g. Ferdinandu S- : : K/. . v Nabrežini, kateri zastopa sori omen (trinajst tisoč kron). ' 1 Ponudniki naj položijo pismeno ponudbo v zaprti kuverti, opremljeno s potrebnimi listinami in s kavcijo klicne cene do < društvo kot glavni zastopnik za Kras in lanijo i. t. d. več let. Pri tej priliki pri p< ročam starišem naj svoje otroke zavaruje; pri istem, kar so ugodni in različni pogoji . ( otroke in odrasle, ženski in moški spol, pri ■« -i.ii kateri priliki si ohrani sebi in v slučaju - ir:: lne 22. aprila t. 1. do?pa svojcem got0v0 3V0t0. poldne pri podpisanem županstvu, kjer j Sv. Križ pri Trstu dne 12. aprila i so na vpogled razgrnjeni stavbeni po- Ivan Košuta št. 177. goji in troškovnik. Županstvo v Gorjanskem. dne 13. aprila 1907. M. ŠTOLFA župan. r MALI OGLASE. .^sp t ilali oglasi računajo te po 3 stot. besedo; u.uHtaotisk&ne betede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 atutink — Plača se takoj. — vk vee mizarskih stavbenih delavcev. Josip Rože via Giulia Št 10. in zapriseženi geometer FRAK STANE K priporoča se za deljenje posestev in geometričnih del vsake vrste. Trst, za sedaj Androna di Romagna 2, I. (108 Išče se Avtorizovani Išče se dečka TRST CORSO Št. 4 GORICA Ccrso Vsrdi 45 M. Gal Klastični ovitki rndcči ali črni za trtne cepiče I.a vrsta kron 25 50 1 ... n.a .. 23 50 iZak,1Ogr- Pošilja se tudi na deželo poštnim povzetjem. HBHHHHHBHBnaHHHBEHS Grami Restourant Milano TRST, Via Stadion lO, TRST danes zvečer ob 7 uri priredi VELIKI KONCERT Bavarski Šramel Popo- Ob nedeljah in praznikih ob 10. uri Matinee. ludne ob 5- uri KONCERT. lS Mehanična delalnica zrno/nega tudi slovenščine za prodajalnico oblek — Coen & Baruch, Corso, Palazzo £aleaa. 419 4 prostori, 12 konj moči, se proda oziroma zamenja. Obrniti se do F. Pertot-a urarja, ulica delle Foste st. 9. (42G Automobil lAlarik Lantschner ! j® zapriseženi cenitelj ^ TRST — ulica Geppa štev. 12 ? Ekskluzivno zastopništvo W in zaloga svetovnoznane P tovarne koles (bieikljev in fefc motodklet) ,Styria' tvr- J dke Joch. Puch & Co. j v Gradca, kakor tudi tu- fc in inozemskih tvrdk veliko zalogo pritikliii. jf Zaloga in vpeljava električnih zvoncev 0 sprejme Ka&oršno si Doli popravo ? svoji stroži. ft ? ^ ^ in nji uyp MJ Hj 1 ^vKT^r.? Tiskarnn EDI M! TELEFON «157 y sl. Ciorgio galatti 18 Q (jfaroOni 5em) D izdeluje usa tiskarska dela v najmodernejem slogu bodisi v pri-prostem ali večbarvnem tisku po zmernih centa V V - Na željo izdela tiskarna proračuu vsakega dela ter pošilja - - uzorce zastonj in franko. @ F. Ščuka Ferriera št. 25. prodaja kuhinjsko opravo: omare, mize itd. iz prve roke. Trst, ulica } mala pobica za eno gospodično, Via S. Michele §t. 11, IV. nnd. 438 mladi trgovski pomočnik z dobrim spričevalom in z vsaj triletno prakso. | Yatop lahko takoj. Naslov : Fran Meden, Sv. Kriz ■ pri Mabrežioi. 436 f Odda se Išče se Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakorsDO koli vrsto oglasov sprejeme ^Inseratni oddelek-1 v ulici GiOrgio Galatti št. iS (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po novi se sprejema v „Tiskarni Edinost-' rArr-rr/ n Vsled bolezni proda se iz proste roke,, ali tudi pod ugodnimi pogoji v Novem Udmatu blizu Ljubljane, hiša, v katerej je gostilna in pekarna, pripravna bi bila tudi za mesnico, j tf prvim majem odpre se v istem kraju kemična to- ; varna. Naslov : Ivan K o s m a r, gostilničar pri „zeleni jami", Novi I dmat it. 70 pri Ljubljani (435 Restavracija „Aurora" Trst. nI. Giuseppe Carflncci 15 in ni. S. Gmni 13 Hrvatsko tamburaško društvo „Sriemac" v narodnih nošah. — Svira vsaki dan od 7. do li1/, ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 5. ure pop. do li.1/, zvečer. Kdor želi pristna, jamčena vina naj se obrne na dobro znano ZALOGO VINA DOMENICO RAVALICO, ulioa Nicold Macoblavelll štev. 32. — Telef 1729 kjer eajde Istrska, Furlanska, Dalmatinska vina, Kraški tecai kakor tudi stara vina po nizkih cenah. Pošilja tudi na dom. — Za. krčmarje in gostilničarje ceno po do gor oru. BOGOMIL P1N8 bivši urar v Sežan javlja svojim cenjenim odjemaiceca da je odprl svojo novo —1 prodajalnico ur ? TESTU. Klica 7ificeazQ Belimi l\i 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. prodaja vsakovrstne nre is popravlja teb po zmernih cenah in z jamstven*. ——j Angelo Iflizza slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir t Trst — ulica Paduina St. 9 (▼•fal «lie* Ckltns). s prejema vsakovrstno dekoracij sko,nme4r niško delo. kakor sobe izveske ■» lakirani*. Og^r- PHVA ZAIiOGA VINA n TOBERTO ZU&&0 TRST — ulica Tiziano Vecellio 9 ima izključno izvrstna namizna vina Istrski rofošk po 72 stot. Uter; Dalm»tiii»ko vino po 80 »t. liter ; Opolo lz Omlilja po 80 at. Utor; rszun tega §#r Izbera finih likerjev v buteljkah. ^^ SPECIliUTETA Refožiiliaršfit fii mogniloij i&jai5efla priit5a 31 Mika. Pošilja tudi na dom. — Jamči za pristnost lastnih pridelkov.__ Za gostilničarje ^ ^ _ cene po dogovoru Čast mi je javiti, da sem v mojej Dunaj skej prodaj alnici slanine v TRSTU, ulica Caserma štev. 19 (Palača Viaaello) _ TELEFON štev. 1893 - odprl posebno sobo za zajutrek (Fruatiickatube), kjer dobijo moji cenjem odjemalci, poleg- izvrstnega belega in črnega vina tudi pravo izvrstno PLZENSKO PIVO društvene plzenske tovarne Prodaja suho in sveže meso, vsake vrste salama, Modene, Bologne, Verone 1» ogrskih. Klobase Neustadter in Kranjske. Velika zaloga svežih konserv in konserv v škatljah, omake in sir vsake vrste. GIORGIO HUTTER.__