■
8 THE only
SLO-DAILY
I VENIAN J BETWEEN NEW S YORK & CHICAGO
■	THE BEST ME-
■	DIUM TO REACH SLOVEN I-
B 180.000
8 ANS IN U. S., CA-
b nada and so.
■
a ■
AMERICA.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE | NATION INDIVISIBLE WITH LI-BERTY AND JUSTICE FOR ALL."
■
NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA
5
volume hi. — leto iii.
s'ngle Copy 3c	~
CLEVELAND, O., TOREK, (TUESDAY) AUGUST 10th 1920
ŠT. 188 (NO.)
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c
Berlin, 9. avgusta. — Ruski °l.)seviki so že prekoračili re-Bug pri Wyszlov, kar zelo °gr°ža pozicije poljskega severna krila. Poljaki se sedaj še ^ržujejo za pasom onih trd-c:lav, katere so že zgradili Nem-
1 času okupacije mesta Varšave.
^Prehod boljševiške armade na . mestu, pristavlja poročilo, a dvojno nevarnost poljski ^ acli na severovzhodu, ker od juga' pritiska boljševiška nJenica, kjer pelie železniška rta v Gdansko.
i W .y.
l^the' Angleško, 9. avgusta.
pr-. ,ythe konferenci, ki se je
ea še zadnio nedelio z mrz-
j Iiaglostjo in z namenom, Se h r>
se • "oljski vojaško pomoč,
'odločilo, od strani mini-
Ge&S Predsednikov Lloyd
ge in Milleranda, da se da iJ°moč V;
pr:i ' K1 Pa je napovedana v panjem odstavku.
debati sta minister-prjv^dsednika odločila, da se e z novo blokado napram
nične
0c Pa obstoja toliko časa,
Usiji
-•- ■ se,da municijo in teh-Poit^v priP°močke Poljski. Ta
spv'c, Poizve vse sklepe, kateri i. °°do
Poizve
sklenili na konferenci v
^insk
* "j«
Poljaki in Boljševiki.
gajaj. ■ ^jer se bodo zopet po-
Sednr^o,ki ministerski pred-
vsak ?illerand -ie hotel na
Poli^v 11 poslati vojaštvo na 8e ni ° fronto. Lloyd George
Pi-eHi Stem strinjal, ampak je „ Ulagal r® ip.
spre. Pozneje Millerand tudi se n6' sprejeto je bilo, da J>ol: J. Pošlje zavezniških čet šanV 1 na Pomoč. (Saj vpra-Pogjj ^ bilo: kje bi Millerand - lal njegove čete. Op. ured.)
milejše pogoje, kate-
k,
var
°nfe
Se Pač sklenilo na tej
v	to je bilo sklenjeno
tv ltrH sHte
Francija in Anglija
feijcj ^ti besedo na konfe-
koVa].V ^insk, kjer boste nare-
^oi-J. SV0'1e težnje in ukaze ..rabiti bi „„
ka
lilo
se na tej seji skle-
^Ve, m. Več defitivnega, toda
Ženska volilna pravi- Zavezniki se posve-
Published and distributed under permit (No. 728) author . by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, O. By order of the President, A. S. Burleson Postmaster, General-
ANGLIJA IN FRANCIJA ZA POMOČ TEPENI POLJSKI.
ANGLEŠKO DELAVSTVO ODLOČNO PROTI VOJNI.
liti,
e*niki

Zvi
edelo da
se ne marajo prenag-se je s te konferen-
ljena Je bila Poljska ustanov-kjer sp0. Pogodbi v Versailles, io	tudi povedalo, da se
leg tej,
^ ako bo P°treba- Po' J« tudi govorilo na ci glede vpliva
^Ijsk f6ren'
!° se \ ze na Nemčijo. Rek-nekaj tudi' da se takoj zasede nemškeka ozemlja od £iia st ZaV9zr»ikov, če bi Nem-
h' v°PlJa v zvezo z Rusijo. %h Seh Poročil, katera so iz te konference, se %k. a' (la francoski mini-k j 1 Predsednik stavil pogo-H n*LP°maga Poljski na ko
tem
r°tn
H k(ac.m> kateri je sploh mo-jiil Dr f Lloyd George obsta-\ 1 tem, da se mirnim po-
v;pravna V3e- kar je Še na-med Rusijo jn p0lj
S^nci se je Lloyd ndotl akoj' odpeljal nazaj v v:Mova', k',er bo najprvo por Jutri . 8 svojim kabinetom, 1)0 Sel Pred parlament,
kjer bo razložil angleško stanje napram Poljski. Millerand pa
se je odpelal nazaj v" Pariz. * * * *
London, 9. avgusta. — Angleško delavstvo je napram vojni, v katero bi se zamešala Anglija. Vršijo se .shodi, na Katerih direktno protestirajo, da bi šla Anglije v vojno zoper Rusijo. A igleški delavci pravijo, .da bi bilo to neznosno zločinstvo napram človekoljubu. To delavstvo je povedalo angleški vladi, da ne bo podpiralo tako vojno. Ta sklep je bil odobren danes/na seji prominentnih voditeljev angleškega delavstva.
Na konferenci se tudi sklenilo, da se podvzame korake, če bi bilo potreba, da ostane ta sklep v izvrševanju.
Poročilo iz te konference tudi pravi, da naj bodo delavske organizacije pripravljene, da pošljejo svoje voditelje v London, da pouče svoje člane, kdaj naj odlože svoje orodje, če bi bilo potreba.
Angleško delavstvo vzdržuje seje po vseh večjih mestih, kjer se povdarja enoinisto: Mi ne maramo vojne z Rusijo. Na neki seji so bili tudi zastopniki vojaških organizacij, ki so organizirane iz vojakov, ki so bili v svetovni vojni.
Na mnogih sejah se je tudi sklenilo, da bi se pričelo s splošnim štrajkom, ako bi se delalo napram, delavcem in njih sklepom.
Maršal Foch pravi, da Poljska še ni '"tepena", in če bi se mu dalo vojakov in zadosti mu-nicije, bi on še lahko branil Poljsko.
Poljska vlada se je premaknila v Kalisz, to je mesto, ki leži 150 mil južno-zapadno od Varšave, ter se nahaja v bližini nemške meje. To mesto stoji tudi na direktni železniški progi, ki pelje iz Varšave v Po-sen, kamor so odšli vsi tuje-zemski zastopniki.
Boljševiške oblasti so ustanovili vsepovsodi v zasedenih krajih sovijete, kakor pravijo zadnja poročila.
Varšava avgusta. — Boljševiki napadi so razbili poljsko črto ob pruski meji, kjer namerava sedaj ruska konjenica obkrožiti Varšavo v velikem polkrogu. Hudi boji se nadaljujejo na tej 'črti, ' toda Rusi
vsepovsod zmagujejo.
* * *
Washington, 9. avgusta. — Amerika še ni povedala svojega mnenja, kaj misli o sedanji poljski situaciji. Danes se bodo nadaljevala še posvetovanja glede Poljske, posebno sedaj, ko se je od strani Anglije i Francije zopet napovedala blokada. Sprejelo pa se še ni nobene note, na poljski delegaciji in ne |v državnem departments Zvedelo pa se je od uradnikov, da ,]e Amerika še v pogovorih z An-
ca in republikanci.
Nashville, 9. avgusta. — Po-stavodaja države Tennessee je bila sklicana k zasedanju danes, da ratificira žensko volilno pravico kot zadnja država. Go-verner Roberts je držal danes govor, v katerem je priporočal takojšno ratifikacijo od strani postavodaje. Obe zbornice ste zaključile svoje .zborovanje prvi dan po teku ene ure.
Rezolucija za ratifikacijo novega amendmenta bo predložena jutri, (to je danes). Ne pri-c čakuj^y se pa, da se bo takoj glasovalo o tej rezoluciji. Možno je pač konec tega tedna.
Zagovorniki in nasprotniki splošne ženske volilne prav.ice imajo že zaupanje v postavo-dajo, da bo ona zadnja, ki bo ratificirala to rezolucijo ter dala ženskam priliko, da bodo lahko volile pri prihodnjih predsedniških volitvah.
Parley P. Christensen, predsedniški kandidat Farmarsko delavske stranke, ki je tukaj, da govori v prid ratifikacije, je podal danes zvečer poročilo, v katerem napada republikansko sejo, ktera je odrekla sprejem tfe ratifikacije. On pravi, da je to izdajstvo republikanske stranke, in jih platforme, v kateri se zagovarja splošno žensko volilno pravico.
* * *
Postavodaja North Caroline, je sklicana k zasedanju za čas dvajsetih dni. Poleg sprejetja taksne postave bo postavodaja gledala na to, da ratificira splošno žensko volilno pravico.
tujejo.
London, 9. avgusta. —- Med tem ko doš'a poročila pripovedujejo ,da Rusi obstreljujejo zunanje varšavske utrdbe, pa danes vsa Anglija z največjo napetostjo pričakuje, kaj bo ukrenila konferenca med ministrskim predsednikom Lloyd Georgom in Millerandom, ki se bo vršila danes na Angleškem v mestu Hythe.
Na konferenci, ki se sedaj vrši, se bo odločilo, kaj se da napraviti za rešitev Poljske.
Na konferenci se bo razpravljalo. da-li bi bilo mogoče umestno zopet vpostaviti blo-kadiranje Rusije ali pa še celo odpošiljatev francoskih in angleških vojakov na poljsko fronto, da se borijo skupno s Poljaki.
Kot se poroča, se je poklicalo na to važno konferenco tudi angleškega admirala Beatty-ja, ki je poveljeval angleški mornarici za časa svetovne vojne, da poda svoje mnenje z ozirom na blokadno vprašanje.
Maršal Foch in feldmaršal Wilson sta dobila naročila, da
Imena dezerterjev se ne objavijo.
Washington, 9. avgusta. — Vojni tajnik je danes povedal, da se ne bo dalo v javnopt imena onih, ki so se odtegnili vojaški službi, kakor je preje naznanil njegov pobočnik. Ta vojni department ima na tej listini 173,000 moških, ki so se na vse mogoče načine odtegnili vojaški službi.
V svojem včerajšnem poročilu je glavna pobo'čniška pisarna postavila rok dveh tednov, v katerem bi se priglasili vsi, ki so bili pomotoma vknjiženi na to listino. V svojih priglasih bi navedli vzrok in stanje, zakaj so pobegnili pred vojaško postavo.
Ta listina bi imela vknjižene vse tiste, ki se niso registrirali, ali pa so se registrirali, toda niso prišli k novačenju. Na tej listini je tudi več tisoč moških iz države Ohio.
Baker, ki je bil zadnje čase odsoten, je bil presenečen, kakor hitro je zvedel, da se je hotelo dati ta imena v javnost.
Zato je rekel: "Jaz se nikar ne zadovoljujem s tem, da bi
sestavita načrte za možno vo- se natisnilo ta imena. Ena
REPUBLIKA V PERZIJI.
London, 9. avgusta. —Glasom brzojavke Central News-a iz Pariza, navajajoč poročila, ki jih je dobil "Echo de Paris"!
jaško akcijo.
Njih poročila za vojaško in mornariško akcijo proti Rusiji so že v rokah ministrskih predsednikov.
Ako se bo na poljski fronti ustanovilo defezivno črto, tedaj se bodo morda v ta namen porabile one francoske oziroma angleške čete, ki se nahajajo v Šleziji za plebiscitne namene in pa one zavezniške čete, ki so sedaj v Turčiji.
Začasno bi se jih pridružilo romunski armadi, da bi nastopile proti Rusiji. Njih mesto v Turčiji bi zavzele grške čete.
Medtem ko se Aniglija in Francija pripravljata, pa so v
iz Carigrada, se je perzijski] Berlinu socijalni demokrati, šah odpovedal prestolu, in v j neodvisni socijalisti in šparta-
Perziji se je proklamiralo publikansko vladno formo.
V Rimu so ogorčeni.
re-1 kovci izdali proklamacijo, v kateri poživljajo nemške delavce, da so pripravljeni za akcijo za slučaj, da bi zavezniki
stvar je tukaj, katera se mora pripoznati, da bi bila tukaj tu-
Banditje so hoteli oropati vlak,
Chicago, 9. avgusta. — Štirje oboroženi banditje so danes zvečer napadli ekspresni vlak Chicago-New York na pennsyl-vanskem kolodvoru, blizu En-glewood postaje, v čikaškem predmestju.
Strežnik jedilnega voza, ki je zadržal enega izmed banditov, je bil zastreljen in ranjen v čeljust.
Mnenja so, da so banditje zasedli vlak še na Englewood postaji.
Vlak, ki bi imel dospeti v Chicago ob pol enajstih, je imel pol ure zamude.
Ranjeni strežnik je bil prepeljan v bolnišnico v Englewood.
Roparji so skočili iz vlaka med Englewood in glavnim kolodvorom v mestu ter tudi pobegnili.
Policija je mnenja, da je bil strežnik v jedilnem vozu prvi napaden in obstreljen ter stem rešil vse druge potnike gotovega ropa; kajti kakor hitpo se je slišalo strele, je neki potnik v jedilnem vozu potegnil za varnostno pripravo, da se nemudoma ustavi vlak, kar se je tudi zgodilo.
Policija je prihitela na me-
di imena posameznih državlja- sto, toda sledu ni bilo o bandi-
nov, ki so prišla pomotoma na listino: s tem pa bi bila storjena resna krivica napram nekaterim državljanom. Mogoče je tudi, da so na listini imena nekaterih moških, ki so se registrirali, toda so med časom do novančenja umrli; tudi v tem slučaju bi bila storjena napaka."
Tajnik je rekel tudi, da mora yojni department zaupati le dobrim državljanom, s katerih pomočjo bo prijel lahko vsakega posameznika, ki se je odtegnil vojaški službi.
Rim, 9. avgusta. — Rimsko časopisje v zelo zlovoljnem tonu piše o poročanih "linčanjih" y West Frankfortu, 111, ter zahteva, da vlada zahteva od vlade Zedinjenih držav, da nemudoma prosi za oproščenje in povrne škodo, ki so jo napravili izgredniki.
kot pa je bila ob času sklepa premirja. Uradniki so tudi priznali, da ni prišlo blago v Rusijo, katerega so hoteli zavezniki zabraniti, toda vseeno se ni moglo streti boljševiške vlade. * * *
Pariz, 9. avgusta. — Boj, kateri bo odločil usodo Varšave, se še ni pričel,, kakor se govori v tukajšnih krogih, toda vseeno se vidijo že znamenja, da se na obeh straneh pripravlja za končno bitko.
General Hallerjevo novo organizirana armada je zasedla zasedo med Narew in Bug reko, kjer lahko mala armada odbiia veliko vojaško moč. To je baš glijo in Francijo ter da ppgo-!tam, kjer se je bojeval 1807-vori še niso končani. Govorilo Napoleon . in kjer se je vršila pa se je tukaj veliko o ponov-bitka leta 1831. v rusko-poljski ljeni blokadi, ki ni nič manjšavojski. •
— Peter Adam, njegova žena in otrok leže v Lakeside bolnišnici.. .V nedeljo so bili zunaj, doma je bila zaprta soba, v kateri je uhajal plin. Ko
tih, kateri so že zbežali.
poskusili prevažati municijo ]so prišli zvečer domov, so sto-na Poljsko skozi Nemčijo. j pili v sobo Mož je prižgal Rusija je kot znano najprej jžveplenko, plin se je vnel, sle-
odklonila premirje s poljsko na podlagi Lloyd Georgeve ponudbe, in sedaj je Kemeneva sovjetska misija v Londonu dobila brezžično sporočilo, datirano v nedeljo, v kateri se poroča, da se bodo boljševiški de-legatje sešli s poljskimi v sredo v Minsku, da pripravijo za prenehanje sovražnosti.
Dotično poročilo pravi, da se bo na tem sestanku posizkusilo doseči premirje s Poljaki, nikakor pa ne z zavezniki.
Kot se tukaj govori, dolži omenjena brezžična brzojavka Poljake, da so odlašali s prejšnjimi pogajanji ter da niso bili v stiki s poljsko vlado 126 ur potem, ko je bila završena konferenca v Baranoviči.
Kot se govori bo konferenca v Minsku dosegla ono, kar želijo Angleži, namreč prenehanje sovražnosti
Kemenova sovjetska misija, ki se nahaja Iv Londonu, je podala naslednjo izjavo: ""Kakor hitro bo
dila je eksplozija, pri kateri so bili vsi ožgani. Zdravniki so se izjavili, da bodo vsi okrevali.
— Dne 22. avgusta se zopet vrši sestanek prijateljev in prijateljic S. N. Doma v Cle-velandu, na katerem se bo govorilo radi kampanje, ki bi naj se napravila to jesen. Več bomo še poročali ob času.
NEMIRI V WEST FRANKFORT, ILL.
Washington, 9. avgusta. — Napadi, prirejeni na italijansko anselbino v West Frankfortu, 111., bodo očividno pred-med "prijateljskih pogovorov" med italijanskim poslaništvom in državnim departmentom. Tako se je danes izjavil neki italijanski zastopnik v Wash-ingtonu.
Pričakuje se, da bo italijanska poslaništvo zaprosilo državni department za informacije z ozirom na to, kar se je zgodilo, nakar bo sestavilo poročilo za italijansko vlado.
Omenjeni zastopnik je izjavil, da edino, kar se pričakuje, je to, da se dokaže, da so za-konovsilne oblasti resnično skušale preprečiti nepri'like in zatreti "upor."
En moški je bil ubit, številne osebe pa so dobile poškodbe, ko se je razi j učena druhal navalila na italijansko naselbino v West Frankfortu. Vzrok je bil ta, da sta bila odpeljana dva dečka in pozneje najdena umorjena, in da je vse kazalo,
Prideta Foch in admiral Beatty v Cleveland?
V Clevelandu se vrši dne 27. septembra narodna konvencija ameriške legije, katera je potom ameriške vlade povabila generala Focha in admirala Beatty, da se udeležita te konvencije.
Povabilo .se je poslalo po državnem tajniku Colby, ki je oddal to povabilo poslanikoma Jusserandu in Geddes-u.
Poročajo, da bo konvenčni odbor storil vse, kar je v njegovi moči, da bi prišla ta dva vojaška poveljnika v Cleveland, Ker računajo že na to, da ta dva poveljnika posetita Cleveland, se je nastavilo že začasni odbor, ki bo skrbel za sprejem teh dveh noveljnikov.
Polegtega je bilo povabljenih še več drugih državnih uradnikov v tujezemstvu. Izda pa se še več povabil, o katerih se sedaj še ni poro'čalo.
M "
m _	•* .
štrajk V lienverju.
Denver, 9. avgusta. — Kot itgjcud paloZtj sedaj, ni nika-kega upanja na skorašn.io poravnavo denverskega štrajka na poulični železnici.
Štrajkujoči uslužbenci so na svojem zborovanju sklenili, da se ne vrnejo na delo pod nobenim drugim pogojem, kot da družba odslovi vse stavkolom-ce in vposli zopet vse štrajkar-je brez izjeme. Družba je to zahtevo odklenila.
Poulična železnica je začela obratovati včeraj s pomočjo stavkolomcev, ki so bili pod protekcijo policije.
Obratovalo se je 20 vozov na desetih črtah. Vozovom poulične železnice so sledili tovarni avtomobili, na katerih so bili naloženi vojaki.
Prisotnost 500 vojakov z taborišča Funston je očividno pomirila položaj. Opaziti ni bilo nikakih znakov nemirnosti.
Vozovi, katere je varovala policija in vojaštvo so bili povečini prazni, kajti prebivalstvo se boji nadaljnih spopadov. V nemirih, ki so se vršili pretekli teden, je padlo 5 žrtev.
— Anton Simčič iz 14306
Sylvia ave., Collinwood nam poroča to novico: Danes 8. avgusta sem bil priča pretreslji-
žanja poljskih oboroženih sil, bodo sovjetske čete pripravljene umakniti se poljsko mejo, kot jo je določil najvišji zavezniški koncil, ter tudi znižati sovjetske oborožene sile.
"To"se bo zgilo pod pogojem, da zavezniki, posebno Franciji, ne bodo delovali na to, da napredujejo proti sovjetski fronti, in pod pogojem, da se armada generala Wrangela umakne s Krima."
Glasom sedanjih načrtov bo Llyod George jutri imel pred
da so zločin zakrivili kaki Ita- vega pmora. Vlak ki vozi ob ]ijanj	11. uri iz Sharona, Pa., je med
Haber in Girardom zadel v avtomobil, kjer je bilo prostora za šest ljudi. Bilo pa je tako: Vlak se je ustavil ter rinil potem nazaj. Ljudje so sili k oknom na desni strani. Kmalu je bil med potniki nemir, ko so zagledali mrtva trupla zunaj vlaka. Trije možki so ležali na tleh mrtvi: dva odra-ščena in en deček. Oni trije,
ANGLEŽI PRIJELI IRSKEGA ŠKOFA.
Dublin, 9. avgusta. — Nadškof Danibl J. Mannix in eden izmed njegovih tajnikov sta bila danes miloma prijeta na potniškem parniku "Baltic" v bližini Queenstowhu in odpeljana na angleški rušilec "Wi-
wern", da se ju prepelje v ki so sedeli spredaj na avto-
Francijo.. To se je zgodilo danes, kakor pravi brzojavka iz Queenstowna, ki je dospela
mobilu, niso bili dosti poškodovani, ko so oni, ki so sedeli v zadnjih sedežih, bili ubiti.
Poljska angleško poslansko fcbornico sprejela ruske premirne pogo- govor glede rusko-poljske si-'je ladja "Baltic" odplula je, ki se tičejo v prvi vrsti zni-tuacije.	Queenstowna opolnoči
danes popoldne. Itaka zgod-| Zadnji konec avtomobila je bil nejša brzojavka je dejala, da i popolnoma zdrobljen. Možke
5z' tri so naložili na železniški voz
ter jih prepeljali v Yougstown.
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
AUGUST 10th, 1920.
44
ff
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Bussines Place of the Comoration.	6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo.	$2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo.	$3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdala ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upfavništvo.
CLEVELAND, O., TOREK, (TUESDAY) AUGUST 10th 1920
104
DELAVSTVO IN SOCIJ AUZEM V ITALIJI
Zadnjič smo poročali o "Ladji z rdečo zastavo". Prišla je iz Italije. Da pa je bilo mogoče ustanoviti do-tično družbo, potreba je bilo energije in zahteve od strani italijanskih delavcev. Kako je sedaj v Italiji in zakaj se je menjala Nitti-jeva vlada zadnje mesece kot aprilovo vreme, vam hočemo povedati v tem članku.
Delavska masa v Italiji, ta povzroČuje te izpre-membe.
Iskali so rešitev sedanji kapitalistični italijanski vladi, toda ni je mogel najti Nitti, ne Salandra Giolitti, kakortudi ne newyorski list "Times". Sedanjo krizo končno tudi ne povzročujejo različnosti političnih strank v parlamentu, ampak sedanja kriza obstaja iz posledic, ki se pojavljajo iz sedanje inclustrijalne sestave, ki ne more obstati več taka, kot je, ampak se mora preroditi iz kapitalistične v socijalistično.
Mednarodno trgovanje v Italiji je zelo majhno. Premoga, železa, olja in drugega bistvenega materijala manjka Italiji. Na tisoče delavcev je brez dela in jela, brezdelje in zvišanje življenskih potrebščin je pripravilo delavce do resnih pomiselkov. Velikanski vojni dolgovi, katere je napravila Italija pri tujih vladah, je dis-kreditirala vsa naročila. Danes je Italija edina med zaveznišimi državami, ki ima še krušne karte, za katere kupujejo odmerjen jim kruh.
V zaxli^em letu je.imela Italija odstotno več štraj-kov kot pa katera druga država. Mi se še spominjamo 48-urnega štraj\a, ki "jil 20. in 21. julija 1919. napram zavezniški intervenciji' v Rusiji. Koliko drugih štrajkov je bilo, katerih pač ne utegnemo naštevati.
Razpoloženje italijanskih delavcev je radikalno. Ob "sakih demonstracijah in štrajkih vpije delavstvo: "Dolgo naj žive sovijeti!. Dolgo naj živi Ljenin!" V severni Italiji že kličejo to ime bolj naglašujoče kot v Rusiji sami, tako je pred kratkim poročal neki italijanski list. Tudi v južni Italiji se delavci zavedajo, kaj se godi v Rusiji. Parkrat so že v Genovi in Neaplju skladiščni delavci na pomolih odrekli nakladanje municije, s katero bi se streljalo boljševike. .
Zelo važna je tudi novica, ki je prišla v Ameriko č-ele pred časom. V severni Italiji je mesto Milan, ki je znano zelo po svojem socijalizmu. Tam je prišlo do tega, da vlada odstavi župana, ki ni hotel razdati razgla-
sa, da se "razobesijo zastave ob stoletnici Viktor Ema-nuelovega rojstva. Toda predno so prišli do tega, je župan sam položil resignacijo. Tedaj pa so se vzdignili delavci mesta Milana. Pustili so delo ter pričeli korakati po mestu, kjer so kričali: "Mi hočemo našega socialističnega župana!" Ta protest je bil vspešen in župan, sodrug Caldara, je ostal na županskem stolčku.
Zopet drug slučaj: V Piedmontu je bil štrajk. Železniški delavci v Florenci so zvedeli o tem štrajku, in ko so prišli karabinerji, italijanska milica, da se odpeljejo V Piedmont, so delavci v Florenci odrekli vsako službo ,ki bi imela kaj stika s prevažanjem teh narodnih policajev. Prosili so jih, silili so jih in celo dejali so jim, da izgubijo svoje delo, toda železniški vozovi so stali na miru. Vlaki so pričeli z vožnjo šele takrat, ko so karabinerji zapustili kolodvor. Enaki slučaji so se dogodili še v drugih mestih, kakor v Livornio in Pisa.
Italijansko delavstvo ima že idejo, da si ustanovi delavske svete ali koncile, sličnim v Rusiji. V Lombar-diji se je opažalo tako gibanje najprvo. Tam je tovarna Mazoni bratov. Prišlo je do tega, da se jim poviša plačo. Družba je odrekla, in kaj se je zgodilo? Delavci so' se zbrali, organizirali svoje svete, vzeli v posest tovarno in vodstvo. Postavili so svoje naddelavce, poslovodje; v nekaj mesecih se je izkazalo, da je bila produkcija večja. Oni pač ne marajo več delati za druge, ampak le sami za-se.
Socialistična stranka v Italiji je danes najbolj močna. Mogoče je že danes, da se socijalisti Italije obrnejo do drugih socijalistov na svetu in rečejo: "Mi imamo danes najbolj perfektno mašinerijo, prvi za Rusi, ki je danes sploh v eksistenci."
V tem imamo jasno sliko, kaj lahko pričakujemo od Italije in njenih razmer z ozirom na sedanjo kraljevsko vlado v Beogradu. Vprašanje časa je sedaj, koliko časa bo še ta vlada obstajala v Italiji. Vsak pa, kateri nekoliko zasleduje te razmere, se mu ni potreba dosti bati, da bi izpadle prepesimistično za Jugoslavijo.
Vaša sodba pa je lahka, mislite sami in prišli boste do zaključka.
Dogodki v Splitu, Zagrebu in Trstu. ,
Najbolje označimo dogodek v Splitu, pri katerem je padlo nekaj človeških žrtev, ako trdimo, da je ta dogodek povzročila nerazsodnost ali pa lahkomiš-Ijenost dveh ljudi, ki sta se hotela nekoliko pazabavati ali pa sta to storila s fanatizirana spričo večnega hujskanja proti Jugoslaviji, ker velikega pomena takih konfliktov, ki jih nasprotujoče si države naravnost iščejo, nista razumela. Iz te neumnosti, ki sta jo neodgovorna človeka napravila, se razvija demonstracijska manija, • podobna oni leta 1914. Kot odgovor na splitsko afero so priredili v Zagrebu, Ljubljani in drugod velike demonstracije proti Italiji, zažgali v Zagrebu
italijansko zastavo, preden je vlada zahtevala diplomatičnim potom pojasnilo in zadoščenje od Italije. Tudi v Trstii so priredili velike demonstracije proti "nasilstvu" v Splitu; šli so še dalje in razbili- Narodni dom. Jadransko b&nko, Kreditno banko in nekaj slovanskih trgovin ter celo pisarno diplomatičnega zastopnika Jugoslavije, kar se navadno ne zgodi nikjer.
Iz malenkosti je nastalo velikansko gibanje, ki se spreminja že v barbarska dejanja prav tako kakor nevažen umor prestolonaslednika v Sarajevu leta 1914, ki je bil počet,« največjega barbarstva.
Prav nobenega drama ni, da mora vsak pravičrio čuteč človek obsojati provokacijo in barbarstvo, kakor moremo edino o-značiti ta dejanja nepoklicanih in nerazsodnih elementov. Tem bolj pa moramo obsojati to početje, če tiči za vsem tem orga-
nizirano hujskanje, če stoje za tem gibanjem ljudje, ki' hočejo kaj veljati v sedanji dobi kot' reprezentanti političnih strank. Naravnost zločinsko je hujskanje na vojno, pa naj bodo krivci na tej ali na oni strani de-markacijske črte.
Italija se sicer nahaja doma v veliki krizi. Notranje nemire ima in bedo: to je res. Ne smemo pa pozabiti, da je ita-Ijansko prebivalstvo nacijonal-no fanatično. Na drugi strani je pa Jugoslavija, ki se je šele deloma konsolidirala. In zdi se nam, da hočejo merodajne politične avtoritete konsolidacijo pospešiti z imperialistično vojno.
Nedvomno bi se, če napade Jugoslavija Italijo, združile vse meščanske stranke v Italiji in pričele hudo vojno proti jugoslovanskemu "barbarizmu". V tej vojni bi bil za Jugoslavijo korak nazaj, pa tudi korak predaleč nevaren za konsolidacijo države, zaaj ne smemo prezreti da država politično še ni organizirana v nobenem pozitivnem pravcu. Spričo tega položaja bi nastopila že ob majhnem neuspehu anarhija, ki bi ji v do-glednem času ne bila kos nobena sila.
Vrhutega pa ima Jugoslavija v obče v svetu precej ugleda. Italija nima ugleda in ga je prav steni svojim barbarstvom v Trstu še izgubila, tako da res ne vemo, zakaj bi še bilo treba vojne proti Italiji, ki si bo s svojim početjem in gospodarsko nezmožnostjo tako poslabšala svoje stališče, da bo to samo odpadlo od nje, kar ne spada po naravi k njej.
Politika glede primorskega vprašanja je torej povsem zgrešena, če se skuša rehabilitirati z vojno, kateri moramo biti nasprotni. Danes ni več imperialistična politika na mestu, danes je pot demokratizma ona vodnica, ki veča ugled države in združuje narodne in gospodarske drobce v celote. Primorje, ne glede na to, da Jugoslavija res potrebuje morja in pristanišč ob Adriji, mora po naravi svojega položaja prejalislej pripasti temu zaledju, in to se bo zgodilo tedaj in čimprej, če se Jugoslavija uveljavi kot demokratična država in nudi priliko, da se Primorje nasloni na njo .gospodarsko in polit čno, kar bi bilo v interesu Primorja in Jugoslavije.
[ Vojna je torej nepotrebna. jVojne smo imeli že dovelj. Krvi se je prelivalo šest let zadosti, sedaj treba dela! Mi stoji-|'mo torej na tem stališču in na-
ša stranka bo tudi v narodnem predstavništvu storila to, kar sta storila oba socialistična poslanca leta 1914 v Srbiji, da sta glasovala proti vojni.
Vsi tisti, ki hujskajo na vojno, pa naj si zapomnijo, da je svetovna vojna prinefela gorja dovelj, da prinese vsaka vojna, in da je človeštvo s krivci' svetovne Vojne že doslej precej trdo obračunalo.
(Naprej.)
PISMO IZ LJUBLJANE.
Ljuba sestra: —
Sprejmi srčne pozdrave.
Danes Ti sporočam, da sem sprejela časopise iz Amerike ter se Ti zelo zahvaljujem zanje. Prav vesela sem jih bila in z veseljem sem jih preči-tala. Mene prav veseli, da imate v Ameriki slovenske časopise, da tako z veste, kaj se godi v domovini. Samo ne verjemite vseh stvari, katere pišejo naši časopisi, ker večkrat prinašajo neresnične vesti.
Tako sem čitala v vaših časopisih poročila glede 24. aprila, toda še polovico ni resnice napisane. Zato ti hočem jaz nekoliko opisati o izidu 24. aprila. Tukajšnji časopisi udrihajo, da so komunisti povzročili revolucijo in da smo mi delavci krivi vse nesreče. No, to niso komunisti, to so lačni in sestradani delavci, katere je streljala vlada sama in njeni privrženci. Vlada je ukazala streljati z "dum-dum" kroglja-mi na nas uboge delavce.
Dne 24. aprila ob 8. uri zjutraj smo se pričeli zbirati pri tramvajski remizi in nismo bili še vsi skupaj, ko pride 27. orožnikov in šest stražnikov. Ko smo bili enkrat vsi zbrani, smo mislili mirno korakati v mesto pred vlado, da bi tam mirnim potom zahtevali, da naj nam dajo, kar nam po pravici gre. Mi smo bili lačni kruha, vlada pa je bila lačna krvi. Pričeli smo se pomikati proti bolnici, a takrat orožniki naredijo kordon čez cesto. Ženske smo bile prve, kajti reklo se nam je, da naj gremo me naprej, da se nam ne bo zgodi lo nič hudega. Niti ganiti se človek ni mogel. Od zadaj so pritiskali na nas ljudje, spredaj pa so nam branili iti naprej. Gledali smo puškam in bajonetom v oči in čakali, kdaj nas napadejo. Delavci so pričeli žvižgati nad orožniki in v hitri gneči, ko je bilo prerekanje med njimi, se je posrečilo
nam nekaterim ženskam, ® smo se! izriniie iz gnječe in W čez en vrt na cesto in tako z"' pet orožnikom za hrbet.
Tako so bili orožniki obi«; ljeni od zadaj in spredaj. lahko misli vsak pameten ^ vek, če bi bili mi delavci fi pravljeni na kako razgrajanj in boje, bi„ ne bili brez orožj in praznih rok. Še palic nisni'1 imeli tisti dan, da bi saj tistih ljudi, kj so nam nastal ljali bajonete, pognali v tek
Tako so bili obkoljeni orožniki, toda krivica se jim ni dila. Le prosili smo jih, ^ naj nas puste, da bomo mir"" korakali naprej. Ljudje so vfr dno bolj pritiskali in takrat Jf eden dal povelje: Streljaj!
Pričelo se je streljanje, pa resnično, da so delavci Pri' čeli streljati na orožnike. To J| laž. Tudi ni resnično, da bi ® delavci prisilili orožnike, da pričeli streljati na nas, niti $ tem mi delavci nismo strelja"1 amak smo bežali na vse s da nas ne zadenejo streli.
Streljanje je bilo grozno nismo se mogli umakniti,
nas obkolili od vseh strani.
cesti smo bili; na eni straw metre visoki zid, na drugi P meja iz bodeče žice. Tako bili izpostavljeni
najhujše®*
Padale so "dum-dum" kro#.
s katerimi se niti v vojni
smelo streljati. Ko j*111
zmanjkalo krogelj, potem ™
smo šli.
Strašen je bil pogled Pot#
ko je ponehalo streljanje. (
Mrtvece so takoj spravili j
mrtvašnico in ranjence v
co. Časopisi so pisali, kako
ljudje zmerjali usmiljenje
stre. Ni pa fo vse res, in ce i
rekli nekaj besed, so imeli &
vzrok. Hoteli so namreč sp
tjf
viti okoli 50 ranjencev v "T nišče, toda sestre tega niso,J _ pustile. Nato so kar začeli "; siti ranjence v Leonišče, je eden umrl.
Potem smo pokopali ij dolžne žrtve,, kakor ste že 1 čitali v listih.
bol»';'
Te pozdravlja......
Baba otroku: Nesrečen kaj pa bo iz tebe, ko prides krat v leta?
i Otrok babi: Stara baba ti.
otr«*
Prvi sosed: Pravijo, da , ^ sosed vsako stvar nese .svoj1
P*
nos.
Drugi sosed:
Seveda!
I gemu seda.j ne more, ker so ' bartendarji zgubili delo v 'suši.
Skušnjave Tomaža Krmežljavčka.
^flKnHMimiiinniiifHiiiiiiimiiiiuiiniiiiiiiiitninntiiiijniiiniHiHiiiuiiiiiiiifiisi
"Ah, kaj kancelije," je zaničljivo rekel Matija. "Koliko je v kakem kraju kancelij, je postranska stvar, glavno je, koliko imajo ljudje denarja. Naša fara je boljša kot vaša!"
"Nikoli," je prisegal Tomaž. "Naša je boljša."
. "Permejš," je zakričal Matija in udaril ob mizo, "naša fara je taka, da se fajmošter tako navočerjajo, da šele ob šestih zjutraj vstanejo s postelje."
"Naša fara je pa taka, da se fajmošter tako na-večerjajo, da šele ob šestih zjutraj čez dajejo."
Spričo tega ljutega prepira je penzijonirani ek-sekutor samo obupno vil roke in milo ječal in prosil. "Tomaž, Tomaž — bodi vendar miren." A domovinski čut je Tomažu branil, da bi se bil vdal, in ko je Matijcu enkrat sapo zaprl, ga je začel s popisovanjem mračnoselskih prednosti tako podajati, da je mož v svoji onemogli togoti začel lomiti steklenice in kozarce in nazadnje še svoj veterranjnarski klobuk ob tla vrgel.
Ta prepir je dal povod, da je Tomaž še tisti dan zapustil stanovanje branjevke Polone Gavtrože in se je preselil k svojemu birmanskemu bitru.
VII.
V hiši, kjer je stanoval vpokojeni Qksskutor Smole, so bili dani vsi pogoji, da bi se bil Tomaž srečnega počutil. V celi hiši sta bila samo dva moška, vsi drugi prebivalci so bili ženskega spola. Tomaž je naštel vsega skupaj sedem mladih deklat. Poleg tega pa se je hodilo h gospodični Mariji, ki je
poznala še očeta Radeckega, še več deklet šivat učit. Ko je Tomaž preštel vsa ta dekleta, si je na tihem rekel, da mu je nebeška previdnost dala na razpolago celo Marijino družbo in v duši je storil trden sklep, da svojih skušnjav ne bo več premagoval, naj se zgodi karkoli.
Toda pogled v jasne oči Smoletove Natalije je prevrgel vse njegove turške naklepe in užgal v njegovem srcu ogenj, kakršnega ni do tega dne. še nikoli občutil. Natalija je bila v teh letih, kar se nista videla s Tomažem, zrasla in se razvila v cvetoče dekle Sicer je bila stara komaj petnajst let, a razvita je bila že tako, kakor da jih ima osemnajst. Njena sveža lepota je Tomaža vprav omamila, tako da je kar usahnila njegova zgovornost, ko jo je prvič videl, in ga je minila njegova tudi navadno zelo razvita nesramnost.
"Oh, kanalija, kako si zrasla in kako si lepa," je vzdihnil in z očmi je nametal celo skladišče robcev predi prijateljico.
"Tako pa se več ne pustim imenovati," je vzkliknili; Natalija in je prav ošabno pogledala Tomaža. "Ce so mi tudi v Mračnem selu zarobljeni ljudje rekli kapalija — v Ljubljani tega ne maram več slišati."
Pri teh besedah je Natalija pregledala Tomaža prav kritično od nog do glave in potem naredila tako z&ničljiv obraz, da je Tomažu kar tesno postalo pri srcu. Čutil je, da je Nataliji preslabo oblečen in zavedal se je, da ni njegove preselitve v Smoletovo lodovino nič posebno vesela. To ga je bolelo, da so mu postale oči rosne in da je bolestno očitajoča mrmral:
"O, Natalija — kako si se spremenila, kar se nisva videla."
Toda zaljubljeni pogledi in goreči vzdihi Tomaževi fniso položaja nič predrugačili. Bolj sladak ko je bil Tomaž, bolj ošabno in nepristopno se je kazala Natalija takpj prvi rjan in optalo je tudi' naslednje1
dni. Tomaž se je premagoval, kolikor je mogel in za-duševal grenka čuvstva, ki so se mu porajala v srcu, a opravil ni ničesar.
"Ne mara me in ne mara me," je bridko govoril v svoji kamrici pod streho, kjer mu je bilo odkazano prebivališče in ta misel ga je tako prevzela!, da se še zmenil ni za dolga in modra razlaganja vpokojenega eksekutorja, naj vendar preskrbi za prihodnjost.
Še danes pišem župniku Bradavici, da ne hodiš več v šolo, da so tes hoteli izključiti in da ne bo iz tebe nikoli nič." Tako je daii mi dan, od jutra do večera pridigoval eksekutor Smo^e in vselej je dostavil: "Ah, tvoj ubogi oče — kaj bodo rekli, če izvedo, kakšnega sina imajo."
Vse te pridige niso Tomaža čisto nič ganile. Mislil je samo na Natalijo, govoril je samo o Nataliji in sanjalo se mu je tudi samo o Nataliji.
Srčne rane so ga začele s podvojeno silo skeleti, ko je spoznal, koliko častilcev ima Natalija in to častilcev, s katerimi Tomaž ni mogel tekmovati. Komaj je bil nekaj dni pri Smoletu na stanovanju, že je videl, da pozna Natalija celo vrsto študentov. V mraku so kar paroma hodili pred hišo gori in doli in metali vroče poglede na okno, na katerem je slonela Natalija. Tudi pesmi so ji pošiljali in vsak Čas je kdo prinesel kako zaljubljeno pisemce.
Študentov se Tomaž ni ustrašil. Sporočil jim je najprej, da jih pozove na dvoboj na samokrese, kar je število te vrste Natalijinih čestilcev hitro skrčilo. A pregnal je tudi ostale na j a ko' priprost, četudi en ravno časten način. Pisal je namreč ka-tehetu pismo, v katerem mu je očital, da svojih dolžnosti ne izpolnjuje in da njegovi dijaki strežejo Nataliji Smoletovi po nedolžnosti. Uspeh tega brezimnega isma je Tcmaža popolnoma zadovoljil, kajti študentevska konkurenca je takoj prenehala.
Mnogo več težav je imel Tomaž z mladim kaplanom, ki je hodil v.?ak dan na obisk h gospodični Mariji, pri kateri se je Natalija šivati učila. Kap-
lan je bil čeden in vesel človek n\ dekleta so k"1 čakala, kdaj da pride in bila vanj zaljubljena-konkurenca je spravila Tomaža do obupa. Ved110 a'
avi'
ugibal, kako bi svojega srečnega tekmeca spr
hiše, prelistal je celo več detektivskih romani'j
bi našel kaj primernega, a nič mu ni prišlo na
sel, kar bi se dalo vporabiti.
iff
Kaplanovo tekmovanje je celo spravilo v ne ^ nost Tomaževo vernost. Kajti kraj vseh svoji'1 J bosti je Tomaž vendar verjel, da je duhovnik J izrednih zmožnosti in da je duhovski poklic n<3|lf vzvišenega, če tudi ne posebno prijetnega. To ^ nje ga je zdaj popolnoma minulo in začel je du jf nike in oficirje metati v en koš kot ljudi, ki .i'111 je obleka krivične rednosti.
Af
Kaplanova konkurenca pa je stopila v oZ% ko je Tomaž nekega večera zasačil v družbi ^ m
ga oficirja. V senci kostanja na Cojzovi ce^1 hodila Natalija in mladi oficir, držeč se za roko in (}oi!, in v Tomaževi duši se je porodil strašen 8 da sta se na najbolj temnem kraju poljubila-maž je v duhu stresel vso svojo zalogo furman izrazov na oficirja in ker mu to ni olajšalo >src'1.' fctoril strašni sklep, da posveti svoje moči Pr°' litaristični propagandi upajoč, da spravi ofic'r-10 kruh in ob uniformo.
Ta dan je bil za Tomaža kritičen dan PrVC ste. Vso noč ni Tomaž zatisnil očesa in dela' s. črr|e naklepe, kako bi uničil in ugonobil vse, *f pohodili njegovo življensko srečo. In tudi . ni hotel prizanesti. Ko je naposled zaspal, s® je sanjalo,! d!a je stal kot zmagovalec vrh Gra(ilj dal Ljubljano zažgati. Videl je oficirja in k*1'' in Natalijo, kako so obupani stezali proti nje^ ke in ga prosili milosti, on pa se jim je smeP kor Samuel'v Capstrelcii in jim zaklical: "P1'1 gu je milost, pri meni je ni."
(Dalje prihodnjič.)
021001010901010200020000020201010102020101010102010102020000000200025348005353235348530100020000000202010200

t-'-tU
07
M J

"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
lakomnik.
Spisal Ksaver Meško.
(Dalje)
Ni bila navada Tratarjeva, « bi posedal po krčmah. Smi-111 se mu je denar, smilil se mu ^as. a kadar je imel svoje načrte, kadar je iskal svojih Gristi, je presedel brez pomika ure v gostilnici. In, o cudo božJe, še sam je plačeval!
Ko je mislil: "Prišel je čas, Ua Privijem Zlebnika" je zavil "enavadno pogostoma v gostil-Vedel je: "Tam ga naj-Jem gotovo." In sredi vsakdanjega, brezpomembnega, soses-k°Prijateljskega pogovora je speljal besedo nenadoma na gozd) kakor spusti mlinar v hi-jju močan naval vode na kolo,
Ca se mora zasukati, hoče ali noce.
Da bi ti prodal najlepši °ozd? Pa si znorel?" — se je resel Žlebnik pri prvih napa-j . kakor se otresa zajec psa, »esti se pa ne more. "Stari me doma sne."
. Tratar se je smehljal hladno 111 Pomilovalno. "Pa
Žlebnik. A na tihem je računal: "Pravzaprav lep denar. A
je sedel tudi sam in naročil hruševca. Gosti so bili izveči-
več bo gozd vendar vreden, če ne lovci iz trga. Do srede po-
Jožev
Je on gospodar ali ti,
Za vraga!" je vzrojil
"Jaz!
nik, ker ga je s pravim . arkom izffovoriena beseda
fanila v
izgovorjena jj^j, kmetskem ponosu. A v y silne očetove osebnosti je ,.e' :Vala nanj celo sem med lit-t m vinske duhove. Zato je . 0J' Pristavil krotkeje: "A
vendar -_»
"a
če ti dam tri tisočake?
Ifd
v a Pa da v sedanjih časih jje ali vsaj toliko? A ker me-j.Qlavno na moje in mi je ta-raj	Pre^ pragom sko-
'frp .
jj. ,iri tisoč! Za takšen gozd! misliš?"- se je branil
kar sam od sebe ponudi toliko."
"A če ga prodaš lesnemu trgovcu — saj jih poznaš goljufe — ali misliš, da ti bo kateri dal toliko? In vožnja v dolino, ali bo ta za groš? Glej, pri meni ta ne pride v račun, ker bom rabil les za dom, za streho, zato lahko bolje plačam."
"A čemu naj prodam? Saj mi ni sile. In les postaja dan na dan dražji. Počakajmo."
"Dobro," je mislil Ttratar in je čakal. A pozabil na gozd ni. Brž ko je spet nanesla prilika,'da je dobil Žlebnika pri vinu in dobri volji, je pričel staro pesem:
"Draže ti ne plača nihče na svetu, Zlebnik. Še žal ti bo, da ne daš."
Cim dalje se je Zlebnik umikal in branil, tem silneje se je v srcu Tratarjevem užigala želja po gozdu. Postal je v svoji lakomnosti in hrepenenju po lesu pravi lovski hrt. Izvohal je takoj, kadar Zlebnik ni imel denarja. In pristopil je kakor]nekako tesno, izkušnjavec h Gospodu, ko je' postajal Gospod lačen, in ga mamil z -zapeljivo besedo: "Glej, kar izplačam ti, prodaj."
Vendar navadna lahkomiselnost ni zapeljala Zlebnika, da bi se odpovedal lepemu gozdu. Usoda in nesreča njegova in nesrečna usoda gozda je bila nesrečna igralska strast Žleb-1
nikova.
Minili so meseci,	že je jesen v deželo.
Ali je ukrenila	tedaj tako
sreča Tratarjeva	ali pisana
sreča Zlebnikova,	Tratar je
prišel nekega petka	v mraku k
poldneva so lovili, kakor je Tratar kmalu Izvedel, potem so se prišli krepčat. Ko so se za prvo silo odpočili in poživili, so vzeli seve karte. Pri teh pa Zlebnik nikoli ni mogel reči: "Ne poznam jih!"
A sreča mu ta dan ni bila mila. Izgubljal je, se razburjal, v jezi pil več in več, razvnemal se silneje in silneje. Le še nekaj desetič je imel v žepu, ko je vstopil Tratar. Še vina, kar ga je popil, bi nocoj ne mogel plačati.
"Ne neham pa ne," se je sr-dil sam pri sebi, karte pa so mu v rokah trepetale, "in če treba prodati gozd! Tratar je tukaj, prime ga z obema rokama."
Ni še minila debela ura, in Tratar ga je že držal, ves tisti veliki, lepi in ponosni gozd. Držal ga je tako jako in neusmiljeno, da ga ne izpusti vse življenje več. .."
Ko je vrgel Žlebnik na mizo zadnji denar, mu je postalo pač Silneje mu je zadrhteia roka, ki je držala karte in v njih negotovo, dvo-oblično usodo. Globoko v srcu mu je napol svareče, napol očitajoče govoril tajen glas: "Ne za te desetice, za gozd igraš, Zlebnik. Usmili se ga, ne trgaj ga neusmiljeno od doma svojih očetev!"
A svarilo je utonilo v valo-
vanju pijanega vika in glasnih kletvic, kakor utone brez sledu'kamen, ki ga vrže roka fantovska v tolmun. In zagluši-la ga je razvneta strast, ki je srdito vpila: "In če tudi izgubiš, pa jim še prav pokaži, da
H	rat aUMTCiii! Al EstK.^Mau
j želite li?
I
Marftiu po tobak. V sobi jejsj Zlebnik, in ti ni mar teh be-našel večjo pivsko družbo. Pa|raških goldinarjev, ki si jih n «—t«n ™	imrm r~ i danes izgubil. Pokaži, da imaš
EB Ne odnehaj!"
Še ena igra — izgubil je
b;
poslati denar v stari kraj?
potovati v stari kraj?
dobiti družino iz starega kraja?
Tedaj se obrnite na našo državno banko, katera opravlja vse
|,a»čne posle že zadnjih 35 let z največjim uspehom, in vedno 8l«da, kako vas najbolje postreže, ra Denar, poslan preko naše banke, je izplačan v starem kraju | ^'jdalje v treh tednih. Za denar, poslan v stari kraj na bančne
IV'°f?e dobite knjižico v najkrajši dobi.
Mi zastopamo vse parobrodne črte, in mogoče nam je ukreniti VSe 2a nage p0tnike, da jim ni treba biti zakasnjen v New
zadnji vinar.
B
, , .	" -----> " — J...* ... V » ---- " *	---------J----
0I'ku in jim čakati. Mi preskrbimo našim potnikom vse potreb-ne Potne listine BREZPLAČNO. Opravljamo vse javne notarske ^•e, kot izjave itd.
NEMETH DRŽAVNA BANKA prejema denarne vloge na ®koči ali koristonosni račun, in plača najvišje obresti. Pričnite g P°slovati z našo banko in postanite neodvisen. In zadovoljni bo-e- Pridite osebno ali pišite na
I Nemeth State Bank
k	John Nometh pres.
' 10 E. 22nd St.	New York, N. Y.
1
ALI STE BRALI
izjave in zahvale onih, kateri so ozdravili pri meni? Pomislite, da to so bili oni ljudje, kateri so iskali pomoči leta in leta poprej, a jo niso našli. Ako vam bolezen greni življenje pridite k meni, jaz vam bom še pomagal, ako je še pomoč mogoča.
ALBERT IVNIK, D. C.,
Slovenski zdravnik kiropraktike. 6108 St. Clair Ave., nad Butalovo trgovino.

Tedaj je vstal, ves bled, tresoč se od razburjenja in jeze. Počasi je stopal proti durim, tik mimo Tratarja. j Hlastno mu je zašepetal: j "Pridi vun, za menoj!"
Komaj sta stala v slabo razsvetljeni veži, je vprašal Zleb-| nik naglo, s glasom, zariplje-fl nim od vina in od dušeče jeze: "Povej na dušo, koliko daš."
"Za gozd, misliš?" je počasi, preudarno poizvedoval Tratar, kakor bi se mu prav nič ne mudilo.
J "Za gozd, seve ne za mlako! j Koliko? A ne goljufaj, Tratar!"
"Kaj bom goljufal! Tri tisoč. Več ti sam Bog ne more
dati."
"Ali se ne bojiš greha, Tratar? Za štiri in pol je napol podarjen."
"Štiri in pol, sveta Marija!" — Mogočno in na široko se je začudil Tratar in se stresel kakor od groze. "Štiri in pol! In še podarjen! Pž ga podari, komur ti drago."
I "Reci zadnjo besedo, Tratar. j Koliko?" je skoraj prosil Žleb-j nik.
"Ker si sosed in sva si dob-| ra, pridenem še en stotak. Se-ibi na škodo."
i Težko je dihal Žlebnik, da se i je slišalo po vsej tihi veži, na-
PREMOŽENJE NAD $400,000.00.
Vložite denar po
pri
Slovenskem Stavbinskem 8c Posojilnem Društvu
6313 ST. CLAIR AVENUE Odprto tudi zvečer, razven ob sredah.
polnjeni s težkim, po petroleju smrdečim vzduhom.
"In koliko daš nocoj na roko?"
"Tisočak. Bil sem ravno danes spodaj v trgu in sem nekaj malega prinesel s seboj. Plačila so vedno."
Zlebnik je iztegnil drhtevo roko.
"Pa daj, dasi vem, da mi bo krvavo žal."
"Ne bo ti, Zlebnik. Prej meni... Pokličiva priče."
'"Pokličiva. .."
V.
Ko je šel Tratar v poznih nočnih urah domu, nekoliko razgret po pijači in po prijetnih mislih, je stopal radostno inN pomlajeno, kakor bi šel od polnočnice v sveti noči in bi nesel s seboj v dobrem, blagem srcu ves svetonočni blagoslov.
A je nesel samo zavest, ki mu je polnila srce do zadnjega vlakenca, polnila z vročo, popojno srečo: "Gozd je moj! Glej, glej, kako se mi množi premoženje, kako posestvo raste. To se mi naj še posreči in ono, pa bo Trata najbogatejša hiša daleč naokoli no hribih." ■
V takih samoljubnih, prijetno ga božajočih mislih se je bližal domu.
A ni krenil s kolovoza po pešpoti proti hiši. Nenadoma, kakor bi se bil v hipu nečesar domislil, ali bi ga bila okreni-la nevidna moč, je zavil na križpotu z naglim sunkom v stran. Doli proti gozdu je krenil navzlic pozni uri, proti gozdu, ki je tako dolgo hrepenel po njem, a si je zdaj govoril o njem z radostjo in s ponosom: "Moj je!"
Noč je bila hladna in vlažna, poljasna. Iz doline je kipela megla, gosta, bela kakor mleko.
Še mračnejši se je zazdel gozd Tratar ju ob belini megle, nego je bil sicer, ko ga je ogledoval v tiliiii nočeh. Molčeč, nepregiben, mrk, skoraj grozeč je stal sredi belkaste sanjave noči kakor veliko grozeče oko v hladnem belem obrazu. Napol jasno so se črtale izmed vr-rned vrhov rumene lise — listnata drevesa, ki jim je prva jesen vtisnila svoj poljub in pečat.	i
Ko je stopil Tratar vanj, je ostal mrk in mračen. Ni pozdravil novega gospodarja ne z enim prijaznim glasom, kaj šele z veselim, pevajočim šumenjem. Negibno .strašno resno je stalo deblo ob deblu, kakor v težkih .trpkih mislih, kakor kljubujoče, izzivajoče. Le z redkih brez, gabrov in dveh, treh trepetlik, stoječih ob robu gožda, se je odluščil zdajin-zdaj list, na smrt obsojeno dete. S skoraj neslišnim vzdihovanjem in ihtenjem je blodil nekaj hipov skozi mračno tišino, kakor da je izgrešil pot v svoj grob, ali bi rad ubežal grobu, dvignil se spet k materi veji, k očetu drevesu. A kmalu so mu pošle moči. Kakor v nezavesti se je zaletaval navzdol, globlje, globlje — že je ležal na vlažni, grobni svoji postelji.
Neprijeten in neprijazen hlad je zavel Tratarju nasproti iz mračnih lesnih globeli, kakor bi zijali pod širokim baldahinom molčečih vrhov sami grobovi, in bi bil ves gozd poln duhov, ki so v tihi noči vstali iz svojih domov in polnijo zdaj s svojo grozo in mrliškim svojim hladom vso širno šumo.
"Pogledam jutri v gozd. Nocoj je prehladno. In utrujen sem... To ima človek, če tako obilno pije. Fej te bodi.!"
Hlastno se je okrenil. In jadrno, kakor bi ga bilo strah pred lastnim gozdom, tako ljubljenim in tako strastno za-željenim, je stopal gori proti domu.
God je strmel za njim hladno in mračno, kakor bi grozil...
(Dalje prihodnjič.)
Cehi, ki so se bojevali z
rusi, ujeti v združenih državah.
Poroča Lawrence Todd.
Washington. — V zveznem taborišču pri Norfolku je 3,500 čeških veteranov, ki so se pripeljali v Norfolk na krovu trans porta Mt. Vernon 13. junija, ravno štiri mesece od tega, odkar so se odpeljali iz Vladivo-stoka domov.
Sedemsto nemških vojnih ujetnikov je bilo tudi na krovu Mt. Vernona z njimi vred. Ladja se je ustavila v Norfolku, da jo popravijo. Toda ko so Cehi — zavezniki in junaški branitelji prave Rusije zoper boljševike" — odšli v barake, so Nemce hitro poslali na drugo ladjo in jih opeljali domov.
Od 13. junija do 26. junija so držali Cehe kot ujetnike v taborišču. Potem so jim povedali, da jim bodo morali dati posebna dovoljenja, vsakemu posebej, ki bodo veljala samo toliko časa, dokler ostanejo v mestni okolici od sedmih zjutraj do devetih zvečer. Tako so jim omejili svobodo.
Nekdo je to povedal in začela se je preiskava. Za nje se je pognal neki človek, ki je sim-patiziral z njimi, ker je videl kako so se Cehi dolgo in junaško borili, da se osvobode avstrijske tiranije. Šel je tja, kjer so jih zadrževali, da zve od vojakov i» njihovih častnikov, zakaj da jih drže tako trdo kot sovražne ujetnike, namesto da bi se jim dalo dostojno čast kot junakom, ki so storili svojo polno dolžnost, da so rešili svojo domovino.
Zvedel je resnico. Fantje so mu povedali, da jim je bilo prepovedano, ko je prišla njihova ladja v San Francisco, iti na suho, zaradi njihovega odobravanja sovjetskih naprav. Vsled tega so jih smatrali za nevarne, in zabranili so jim pot na suho, ker so nevarni ljudstvu. Ustavili so se zopet v kanalski zoni v Panama. Vladni organi so tukaj raznesli novico, da če se bo dovolilo Cehom priti na suho, da ne bodo ženske varne, razven, če jih bodo spremljali moški, zato ker "imajo češki vojaki čudne nazore, kar se žensk tiče." Toda, ko so ženske v Colonu videle, s čim da imajo opraviti, so poslale delegacijo, in jih prosile odpuščanja, ker so verjele vestem, ki so krožile o njih okrog po mestu. Povabile so češke veterane k številnim zabavam, dokler je ladja ostala v kanalski zoni in čakala povelja, da odplove proti severu. Na vse zadnje so jih ustavili v Norfolku in zaprli.
Vseh teh 3,500 Cehov občuduje sovjetsko Rusijo, vsi brez razlike in enoglasno. Večina med njimi se je izrekla, da so komunisti. Ce je človek komunist, še ni smrtni greh pri Čehih. Od 40,000 Cehov, ki gredo od vseh koncev sveta nazaj odtnov na Češko iz sibirskega ujetništva, jih je najbrže tri četrtine postalo boljševiki in komunisti, posebno tisti, ki so bili radikalni socijalisti.
Pravijo, da imajo dober vzrok za to. Njihov vzrok je resnica o delu, ki so ga imeli pri tem, da so prevrgli sovjetsko vlado v Sibiriji in pri tem, da so za vezniki postavili Kolčakovo via do pokoncu.
Po februarki revoluciji, 1917. je velika masa Ceho-Slovakov, ki so bili ali ujeti ali so se dali ujeti Rusom prostovoljno, vprašali za dovoljenje, da se združi v veliko armado, ki se bo borila zoper centralne zaveznike. Tako so tudi naredili, toda ko je izbruhnila boljševiška revolucija v novembru, so jih sovje-ti povabili, da bi tvorili jedro armade v vej ski zoper Avstrijo, ki je postala težavna, odkar se je razkropila ruska armada.
Med tem so se vtaknili vmes zavezniki, ki so sklenili, da bodo prevrgli sovjete in so nape-
ljali te Cehe, da so začeli iti proti Vladivostoku, da bi jih zopet prepeljali na Francosko. Ob ravno tistem času se je napotila velika množica častnikov, ki so služili pod carjem, na isto pot. Kot pravijo Cehi sami, so pozneje zvedeli, da so bili carski častniki poslani z njimi vred na povelje zavezniških diplomatov v Rusiji, da bi ustvarili proti-sovjetsko armado, da bi odrezali zaloge v Sibiriji od ■sovjetske Rusije. Cehi pa so rekli, da ne marajo imeti z rusko državljansko vojno ničesar opraviti in da se bodo podali domov naenkrat.
Na to so zavezniški diploma-tje in vojaški častniki skuhali povest, da so boljševiki rekru-tirali in oborožili veliko armado nemških vojnih ujetnikov, da bi razbila češke čete, ki je bila zbrana ob Volginem obrežju.
Cehi so to nedolžno verjeli, se podali v kraje, ki leže ob Volgu in spoznali v prvi bitki, da so jih peljali zoper ruske delavce. To jih je razjezilo, obrnili so se okrog in podali na pot proti Vladivrstoku.
Častniki so jih zapustili in Čehi so odločili med seboj število mož, katere so imenovali sovjetske komisarje, ki naj bi jih poskusili spraviti domov. Češke sovjetske komisarje so zajeli zavezniški vojaki in internirali na nekem otoku blizu Vladivostoka. Na to so zavezniški častniki poslali Cehom ponarejeno listino, katero so baje spisali ti komisarji, ki so jim svetovali, da naj zaupajo zaveznikom in da naj nadaljujejo vojno zoper "nemško" armado, ki ni nikjer eksrstirala v Sibiriji. Zopet so bili vojaki zapeljani in ko so zvedeli, da so zaprli njihove komisarje, so se uprli nadaljnemu vojskovanju. Sam general Gaida, njihov poveljnik, ki se je še hotel boriti s sovjeti, ni maral podpirati Kolčaka, ki ga je odpustil iz službe radi tega. Potem se je podal v Vladivostok, kjer je poskušal vprizoriti vstajo, ali hi-
tro so ga ujeli in poslali domov, Revolucijo, kateifo je on povzročil, so potlačile japonske čete.
Druga vstaja, katero so vpri-zorili 31. januarja, je imela več vspehov vsled postopanja gene-.rala Gravesa proti japonskim častnikom, ki so grozili, da bodo popolnoma uničili Čehe in Ruse. Tisti, ki so podpirali Kolčaka, s<5 uskočili k Japoncem, kjer so ostali toliko časa, dokler se ni zadnji ameriški vojak odpeljal domov 3. aprila. Potem so se pa vrnili domov, kjer so uživali mir, katerega so naredile japonske čete, ki so zasedle mesto 4. aprila.
Predno so Čehi odšli, so protestirali zoper japonsko nesramnost, zoper ruske sovjete in vlado zemstev na daljnem vzhodu.
književnost.
"Cas" za mesec junij je izšel, Vsebina je sledeča:
Naš zapad, pesem; spisal A. J. Terbovec. — Ob jezeru v samoti, pesem; spisal M. B. Mi-klavčič. — Pod mojim oknom, slike iz našega mesta; piše F. Kerže. — Dom, Jože Ambrožič.
—	Ali žive kje Amazonke? — Skrivnosti naravnega razvoja.
—	Jezero Coeur d' Alene, piše Anton J. Terbovec. — Kaj se je godilo v Hadju, turška pripovedka. —Čuda zapada, naravni opis; A. J. Terbovec. — Po-mla na mississippskih bregovih pomladanska fantazija; piše Janko n. Rogelj. — Šola --Milijonska dota. — O Liberty bondih. — Svila iz lesa. — O prezerviranju s plini. — Za debelimi leti. — O pranju. —
Že iz vsebine vidite, da mora biti čtivo poučljivo, zanimivo in čitanja vredno. Obenem pa je čtivo takci odbrano, da si lahko vsak odbere svojo duševno hrano.
Naročite ih čitajte "Cas"!
SftMS« t-rL ''JE-rl - I—i
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" fc-S # ESJ m fe-i Irri m iS
SLOVANSKA DELAVSKA
PODPORNA ZVEZA
Zdrukena s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D.
SLOV ANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION
SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA.
GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA.
USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-• RANA 22. APR. 1919.
Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi društvi, ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov.
Sprejema vsako značajno osebo ne glede na veroizpo-vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika.
Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore.
Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore.
Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in. polovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni.
Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—^16 let do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine.
S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici.
Svoje obveznosti plačuje redno n točno.
Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi člani v starosti od 18—55 let.
Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za mesec, v katerem pristopi.
S. D. p. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih naselbinah v Zdr. državah in Canadi.
Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za pojasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika ali pa tajnika.
J. PROSTOR, preds.
6120 St. Clair Ave. Cleveland, O.
BLAŽ NOVAK, tajnik
634 Main Street, Johnstown, Pa.
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
AUGUST 10th, 1920.
LOKALNE NOVICE
J tomobil za prevažanje alkoho- Gorela je' carina imela srčno
— Danes so volitve,. Kdor gre volit, naj voli iz svojega
la.
— Prošeni so vsi delničarji in
zastopniki, da se udeležijo seje,
napako, toda pri vsem tem si je samo domišljala, da se njeno srce spreminja, kar se tiče pblike in teže. Kot se vidi, ni
, ,	.v . t,, katera se vrši v sredo večer, ob	. . .v. ,
lastnega prepričanja. Kdor je ^	y Joe Eun^čevi >v0. bilo cinn nič drugega, kot da
delavec, on ve, koga mora vo-	^	člane Je bila bolna na živcih, m če je
liti. Lahko ga spomnimo be-.i _„ ' . . . , ,	...
. , „r , . Waterloo kluba, kateri delajo sed, ki jih je zapisal Webster:	, . _'
, , . ,. j v . . za Slovenski delavski dom v 'Delavstvu v ti deželi ni treba vprašati za podporo kapitala, toda kapital potrebuje de-
Collinwoodu. Vsi na sejo ta večer. Vabi odbor S. D. D.
lavčevo pomoč" —	V tem je
povedano zadosti.	Kdor kaj
drugače priporoča,	ta si beli
glavo napram svoji	zavesti.
—	Trije oboroženi banditje
so ustavili T. Mihaliča, 4413 St. Clair Ave. ter mu " vzeli uro in sedem dolarjev. Ko so ga oropali, je Mihalič pobral za roparji, da jih ujame, ali kaj je nameraval. Ena kroglja ga je zadela v glavo, zakar je padel na* tla.
—	J. Clark, poročevalec Buffalo News je utonil v nedeljo v jezeru ob 139 1-2 postajališču Shore železnice. Bil je v čolnu ter skočil v vodo, misleč, da je tam plitva voda. Zašel je v globoko vodo, in ker ni znal ilavati, je utonil.
—	V nedeljo so se zopet udarili Italijani na Woodland in 93. cesti. Ubit je bil J. Anun-cio, obstreljen pa Frank Sara-rerfano. Na stotine ljudi je videlo ta ufcoj. Porodil se je radi prepira za igralno rokavico. R. Daivs pripoveduje, da je videl, ko je peljal mimo njega deček, ki je izgubil igralno rokavico za loven je žoge. Pobral jo je. K njemu prideta Anuncio in Sarasefarno, ki sta se pričela prerekati radi rokavice. Rekla sta, da poznata dečka ter da mu jo bosta dala onadva. Ko pa je Davis odrekel to zahtevo, sta postala glasna. Prišel je še četrti, ki se je utaknil v prepir. Davis je stopil v stran. Potem so se prerekali. Prva dva, ki sta prišla do Davisa, sta potegnila nože,' da napadeta zadnjega, ki je pristopil in se vdeležil prerekanja. Četrti pa je potegnil samokres, ustrelil štirikrat ter pobegnil. Annuncio je padel zadet do smrti.
—	Vremenski prerok pravi, da ostane mesec avgust baš tako hladen, ko je bil mesec julij, če ne šo mrzlejši. Potem takem ne bomo imeli letos nobenega poletja.
—	Policija je bila včeraj na lovu za tremi tatovi, ki so odnesli iz izložbenega okna nekega zlatarja na 12411 Superior cesti zlatnine, draguljev in ur v vrednosti $2000. Tatovi so vrgli v okno opeko, zavito v. papir.
—	Slovensko dramatično društvo "Ivan Cankar" poživlja vse člane, da se vdeleže seje, katera se vrši v sredo, 11. tega meseca. Na tej seji se bodo razdelile vloge za prvo igro pod imenom "Zmajlov". Igra zahteva veliko oseb, torej je vaša dolžnost, da se udeležite te seje in dobite vlogo. Pripeljite svoje prijatelje, katere veseli dramatika. Tajnik.
—	Zadnji mesec je umrlo v Clevelandu 86 otrok pod starostjo enega leta. To je rekord, katerega je doseglo mesto Cleveland odkar štejejo smrtne slučaje malih otrok. To je najmanjše število, zaznamovano v zgodovini mesta Cleveland. V mesecu juliju 1897. je umrlo v Clevelandu 287 otrok. Letošnje leto je zelo hladno, kar vzdržuje male otroke v dobrem stanju.
—	Joe Veselko iz Willoughby je vložil sodno prepoved na sodišču. Zgodilo se je, da je zvezna policija prijela ljudi, ki so vozili na njegovem avtomobilu opojne pijače. Avtomobil in pijača, vse je bilo zaplenjeno. Avtomobil bi imel priti sedaj na javno dražbo, toda Veselko je povedal na zvezni sodni j i, da on niti vedel ni,
da se bo uporabilo njegov av-
, .......
Srce in carica.
Nekdo je vprašal, če je cari ca pisala resnico, ko je rekla v svojih pismih, ki jih je pisala carju skoro vsak dan, da je njeno srce vcasi večje ali manjše. Marsikdo je že mislil, da so bile njene besede resnične, da je vedela, o čem je govorila. Toda to, kar je pisala moramo popraviti, ker je le malo ljudi, ki bi vedeli o svojem srcu, če se veča ali manjša.
* * *
človek bolan na živcih, tedaj bo mislil, da mu hoče lastna mati žavdati. Vsaka stvar ga vznemirja in zvečer bo štel srčne udarce in poslušal, čje mu bije močneje kot čez dan. Ce se mu zdi, da mu bije močneje, bo mislil, da bo vsega konec in takrat je velik dirindaj v hiši. Tak "bolnik" bo umrl vse drugačne smrti, kot pa si on domišlja. Srce mu je ne bo menda nikdar povzročilo, če mu jo ne bo kaj drugega.
Carina je bila taka, da je dobro pazila, kako ji bije srce in potem, ko je imela dovolj znamenj za vsako priliko, je mislila, sedaj mi raste srce, oziroma se razširja, sedaj se pa manjša. Pri tem je igrala njena domišljija bujno vlogo. Vedno je jemala medicine,
rih krajih bo morda mogoče, da bo to vplivalo nekoliko na cene premoga, da se ne bodo vzdigovale v taki meri, kot so Franklin T. Griffith, ki je se do sedaj. • ko stane premo,
Zvezni zakon o razvoju vodne sile.
V njenih pismih je napisala,; "da je moje srce večje daneš katere so ji prinesli od vseh
in sem zatoraj morala ostati v postelji in poslati po Bitkina,"
krajev, ne glede na to, kdo ji je svetoval. Seveda Rasputin
ali pa ''moje srce je manjše je imel pri tem prvo besedo, sedaj."	katera zdravila naj vzame.
* * *	Isto, kot o srcu, si je domiš-
Vtisk, ki ga je i napravila s tiala tudi o ledicah, katere tem, da se je njeno srce veča-! omenja ravno tako pogosto, lo ali manjšalo, je bil, da je, Mislila je, da je bolna na ledi-bila ona zmožna soditi o veli- cah zato- ker .ie križ bolel, kosti svojega srca na kakitoda bolečine v križu pomeni-skrivnosten način. V tem se'i0 mnogo, mnogo bolezni, je motila.	• Da je bila carica nevtrastič-
i na ali bolna na živcih, je razvidno tudi iz tega, da ji je vsak lahko vezal otrobe o bo-
MALI OGLASI
s
lezni, kot ji je sam hotel. Ra-tako močan
Srce je votla mišica, ali skupina posebnih mišic, katere obdajajo štiri votline. Srce spremeni velikost in obliko z vsa-, ,. . . , . j	,	j j i sputm ie imel
kim udarcem okrog sedemde-; ..	,
,, ,	. , , , , i vpliv na njo, da ga je poslusa-
setkrat na minuto, toda o tem , , , , , v ,	v
. ... ^	. i la kot otrok očeta — ce je
ni carina mislila. Ona je nns- . , , ... , „	j
,	... i otrok ubogljiv, drugače seveda
lila, da ie njeno srce vecie kot	T	•	u
,	,	i ne. — In carica je bila ubog-
je normalno srce ob gotovih!,.. n ,. . , , , . u • i	iljiva. Rasputin je, določil, ka-
casih in da postane večje ooi,	,	,	,
. ,	. . I ko se bo morala vesti pred
gotovih anevih. Bila je zmoz- , . , , .	,
... ... ,	ljudmi, pred možem m pred
na uganiti velikost svojega sr- ' . X , i •	i
,	... , otroci. Zgodilo se je vse, ka
ca, ko se je spremmialo od
dneva do dneva.
Srce postaja debeleje ali se razširi, toda sprememba je zelo počasna. Da se jo v resnici opazi, je treba tedne ali mesece, Brez X-žarkov ne more nobeden, razven izkušen zdravnik, reči, da je srce večje ali manjše, ali da spreminja obliko ali težo in še takrat se zdravnik lahko zmoti, tako da si človek misli to ali ono, kakor pač zdravniku verjame.
kor je on želel.
Čeprav je bila dobra ženska.
je bila zelo ošabna, ravno tako kot tisti ljudje, ki ne mislijo daleč naprej v prihodnjost. Bila je že po naravi taka, da je morala postati nevrastenična.
Nevrastenični ljudje so sploh kuga v družini. Vedno hočejo, da se mora vse tako zgoditi po njihovi volji. Smrti se boje hudo, toda ne umrejo
skoro dvajset dolarjev ena tona, deset pi prav gotevo.
Indirektno bo imel od tega vsak dobiček, če se bo razsvetljevalo javne naprave, hotele, cestne železnice, ceste in tovarne, ki bodo dobivale silo gotovo, ne preveč, ne premalo. In vse tovarne, ki morajo do-sedaj dobivati električno silo potom premoga, bodo na boljšem, ker bodo znižale pritisk na prevažanje in kopanje premoga.
Philip Torchio, ki je vpos-ljen pri New York Edison Co., je preračunal, da bode nadomestila vodna sila eno dvajsetino premoga, ki ga sedaj rabijo tovarne vzhodno od Rockey Mountains. Za kolikor gre više zahteva za gonilno silo in luč, za toliko postane potreba za vodno silo večja.
Industrije, ki služijo v to, da dovajajo luč in moč tovarnam, so pripravljene, da store delo, ki jim je določeno pod novim zakonom. Še predno je . minul mesec, ko je predsednik odločil komisijo za proizvajanje gonilne moči, je bilo vloženih prošenj za produciranje 500,000 konjskih sil elektrike.
predsednik odseka za razvoj vodnih sil pri "National Electric Light Association", pravi, da bo novi vodni zakon odstranil veliko zaprek, ki so preprečile razvoj 45,000,000 konjskih sil, katere odvedejo reke in potoki Združenih držav v morje.
Zakon je podpisal predsednik Wilson, potem, ko se je že razšla poslanska zbornica, toda še predno je minilo deset dni, ko ga je poslanska zbornica poslala predsedniku. Podpisal ga je na nasvet vrhovnega pravnika. Zakon določa, da se mora imenovati komisija, katero bodo sestavljali vojni, poljedelski in tajnik za notranje zadeve, ki bodo imeli pravico dajati dovoljenja, da se bodo gradile vodne naprave.
Ali pomen j a nova postava cenen tok moči v vzhodne dele Združenih držav, kakor pravijo nekateri preroki? Bode li zmanjšala ceno, katero mora plačati državljan za proizvajanje elektrike?
Menda ne bo tako, pravi Griffith. Vodna sila v vzhodnem delu držav je že tako visoko razvita, da je le malo vode, ki se še odteka brez vsake koristi v morje. In kolikor več vodne moči. se bo še dalo uporabiti, bo stalo toliko, da bo težko, če jo bo kdo hotel jemati, bodisi za rabo doma, ali v tovarni. Dovodne naprave in električne postaje ni tako lahko graditi, ker preveč stanejo, PREDAVANJE O FARMAH V
Hiša s trgovino se
radi odhoda v domovino. Gro-cerija in mesnica1, hiša z 10. sobami in garaž. Zglasite se na 14402 Sylvia Ave,	186-88
HlSA za dve družini, pet sob spodaj, pet zgoraj; spodaj ^ pališče; stranišče zgoraj elefr ' trična rasvetljava; vse moderno urejeno. Zglasite se 6401 Bonna Ave. (188-
S
la
I:
Debeluhar: Cim več kdo ima, tem več si še poželi. -
Suhec: Počakaj, da enkrat dobiš trojčke, potem boš pa že videl.
kar se tiče materijala in vzdrževanja, posebno če se še premisli, da se bo morala napeljati sila v veliko razdaljo.
Premog je dosegel tako visoke cene, da se ga komaj more dohajati. Pri vsem tem ga je težko dobiti. Gotovo bode dražji v bodoče in se ga bo dobilo z veliko večjo, težavo. Vsaka tona premoga, katerega more nadomestiti vodna sila, da se producira elektriko, bo pomagala ustaviti cene, da ne bodo šle višje in višje.
Dotični, ki živi v hiši, katere ne lastuje sam, bo to dalo nekoliko varnosti, da ne bo njegovo mesto ali vas naenkrat v temi, če se premoga ne bo
nikdar prvi, prva gre vsa dru-'moglo hitro razvažati radi ne-žina, potem šele oni.	mira na železnicah. V nekate-
American-Jugoslav Printing & Pub. Co.
6418 ST. CLAIR AVE.
NEW YORŠKI DRŽAVI
Prijatelj delavca
PAIN-EX FELLER
Tvorniška mamin »•..'. v pat. « Zdr. dr. Slaven že več kot 50 let. Glejte zu tvoruiško znaihko
snmo.
Čl T A J T E ! D. Stakich & J. Krali
MI PRODAJAMO
hiše lote in farme
ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU. Poštena postrežba. 15813 WATERLOO RD.
THE W—K DRUG CO.
St. Clair, vogal Addison Rd.
Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
5
HIŠA NA PRODAJ s 4 s&baffl
kopališče in vse potrebno &ar spada k hiši. Hiša je še nova. i Porč z letno in zimsko oprem0' Zglasite se pri lastniku na 12$ East 175th St.	185-88
MESNICA se proda! Zglasite se v uradu Enakopravnosti ^
podrobnosti.	(188-91)
JOHN KOMIN, Lekarnar.
(M.W. F.)
Ustavite se pri tei uri in ste na pravem prostoru
V
Tel. Central 3396 W
Gramofonska Plošče
zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm. Sitter
5805 ST. CLAff AVENUE
Cleveland, O.
—ssrfl
oeeif
KUPI SE mesnica ali gr>
[ ja. Kdor ima naprodaj S^fl t CENJENEMU OBČINSTVU I ri-l'° ali mesnico, naj sporoči f v
Spodaj podpisani vabim Slovence iz Clevelanda in okolice, iz Loraina in Barbertona, da se vdeležijo predavanja o farmah, seboj imam raznovrstnih poljskih pridelkov in več jako važnih stvari je .na programu Predavanje se vrši v
Veliki Grdinovi dvorani ob 7. uri zv. v četrtek 12. avg.
Slovenci, vdeležite se tega predavanja v polnem številu, ker to bo prvo predavanje na slovenskem odru v Ameriki o tem predmetu. Kateri se še sedaj ne misli seliti na kmetijo, nič1 za to, k predavanju vseeno naj pride, ker koristilo bo vsakemu, naj se seli na kmetijo kadar hc-če in kamor hoče.
Vse druge bolj važne stvari boste pa zvedeli na shodu.
JOHN ZULICH East Worcester, N. Y.
188-89
CLEVELAND, OHIO.
ANGLEŠKO - SLOVENSKI BESEDNJAK.
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
6418 ST. CLAIR AVENUE.
CLEVELAND, OHIO.
Doktor Kern je pred leti kot dijak vodil večerno šolo za angleščino in poučeval rojake v Clevelandu. Izkušnja mu je pokazala, kako naj v svojem besednjaku označi izgovarjavo angleških besed, da jo bodo Slovenci umeli in lahko rabili. Delal je na besednjaku več let, da bi bil kolikor mogoče popoln in obenem pripraven z r. ljudsko uporabo. Ce se zanimate za ameriški jezik, vam bo besednjak velika pomoč. Cena knjigi je pet dolarjev. Ta denar se vam bo tisočkrat obrestoval, če boste rabili knjigo.
Naročite besednjak na sledeči j naslov:
Dr. F. J. Kern
6202 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
1 Istotam lahko naročite Zor-manove pesmi, ki bodo všeč zlastj mlajšim rojakom in pa nežnemu spolu. Cena je $1.25. Obe knjigi z enim naročilom dobite za $6.
Knjigo lahko kupite pri uredništvu Enakopravnosti.
naznanjam, da sem prevželjuradu lista Enakopravnost.
MESNICO na 16813 Waterloo Rd., in se priporočam Slovencem in ' Hrvatom za obilen obisk. V zalogi bom imel vedno sveže in domače sušeno meso vse vrste. Čistost in točna postrežba, to vam jamči
MIKE ZORE, 16813 Waterloo Road.
(187—189)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam sedaj svojo krojačnico na E. 65. cesti, ravno nasproti Public school, Addison Rd. Izdelujem obleke po zmernih cenah. Popravljam tudi stare obleke, čistim in likam. Vse delo garantirano. Zatorej se uljudno priporočam, da pridete k meni in tsi naročite obleko. Prepričali se boste o mojem delu. Se uljudno priporočam
TOM ŽIROVNIK, Slovenski krojač, 1129 Addison Rd.
(188-91)
Zobozdravniški urad jjj
je otvoril	=jj
01 F, HAPPY 1
ZOBOZDRAVNIK |j
na 5388 St. Clair Ave. fl§
vogal Marquette nad Ij lekarnp Cohn's.
HliaMMHliaESIMHHBB
Poleg vašega imena je movano, do kdaj imate list. Kadar poteče naročni" obnovite jo takoj, da vam ustavimo lista.
»iiiiiiimiiiiiiii
n«
POHIŠTVO se mora prodati v štirinajstih dneh; popolnoma dobfem stanju za tri sobe. na $150. 1213 E. 173rd & Collinwood.	(187-^'
MLAD FANT, katerega ve?^
tiskarski posel, se sprejme koj v službo. Vprašajte v urS| du Enakopravnost. ^^
POMAGAČI IN TEŽAKI
Za gradilno in okraševal"0 delo v jekleni tovarni.
T. R. Brooks & Co.
3104 LAKESIDE AVE.
(188-
LEPA PRILIKA.
90)
Naprodaj je skoraj nov debaker avtomobil za 5 Potn1' kov. Proda se radi odhoda v, drugo mesto. Poizve se P John Kraich, 1374 E. 52nd & Cleveland, O., ali pa pri Atf1-e> Kwisinsky, 14822 Hale AV®J Collinwood, O., od 6. do zvečer.	(188-^'
RADA BI DOBILA dve sobi Z1 malo družino. Kdor ima f primernega, se naj zglasl uradu lista Enakopravnost.
Uradne ure so od 10. fgf HI zjutraj do 8. zvečer, p
(188-
PIIODA SE gostilna, na metnem kraju in v sredini
pi-"'
M
MOŠKI
za
Popravljanje cest
in Zci
čiščenje cest
60c na uro. Zglasite Ise 124 CITY HALJ,
J. G. TOMSON
KOMISAR
(87-191)
mmmmaammmm
venske naselbine. Cena. $l'0"lr z inventarjem. 4304 St. Ave.
LIBERTY B.ONDI IN VO1 NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačaj
v	gotovini tako j.Simon, zanesW
vi	prekupčevalec, soba 216 k® noxBldg.,, drugo nadstr°P^ Vzemite vzpejačo. Vogal dcv_ ta cesta in Eucli dave.. nad & ger Sewing Machine Co. OdP^
! to do 6. ure zvečer.
we'
Bogat pečlar: Moja čja želja je ta, da bi reN )
umrl.
. Oženjen prijatelj: Pa 91 kedaj mislil na ženitev?

020000000102010253010000534800000101020002000100000002010201010001020004050001020200020010060005070611041005110811090002
0002020102020100020101010002000000023100010102010201530000