JUTRA« Maribor, torok 28. januarja 1930 (zhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštntm čak. zav. v Ljubljani at. 11.409 Valja maaečno, prajeman v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredrt. 2440 Uprava 2455 Angleike skrbi radi Indije Poštnin« platana v gotovini 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 22 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta Oglaai po tarifu Oglaaa aprajama tudi ottaanl oddalak .Jutra« v Ljubljani, Preiernova ellei it, 4 Interes za Jugoslavijo tudi v Ameriki Te dni smo objavili razne glasove iz Anglije, Nemčije in .Češkoslovaške, ki dokazujejo vedno večji interes ne le poslovnega in finančnega, ampak tudi ostalega sveta teh držav za naše prilike, zlasti za gospodarski položaj naše države, za neizčrpane in neizčrpne vire njenega naravnega bogastva, za njene luke, za njene železnice, telegrafske in telefonske zveze, za njeno žitno in rudniško produkcijo itd. Interes za nas pa se je začel širiti sedaj tudi v večji meri v Ameriki, v Zedinjenih državah, kjer nas do zadnje vojne sploh niso poznali. Šele med vojno so izvedeli tam za junaške Srbe, dočim o naših krajih razen morda nekoliko odličnejših geografskih znanstvenikov tam sploh niso imeli pojma, in so celo bili prepričani o tem, da je v naši državi napol divji narod, k! živi od lova in ropanja. Tekom 11 let obstanka naše države se !e položaj tudi v tem pogledu znatno spremenil. Tudi v Ameriki so pričeli proučevati naše prilike, prihajati so začeli k nam ameriški znanstveniki in finančniki. V naši državi akreditivani zastopniki Zedinjenih in drugih ameriških držav so pošiljali svojim vladam vedno nova poročila o naših prilikah. Odlični nastopi naših diplomatov na velikih svetovnih konferencah, katerih ss je udeležila tudi Amerika, so dali povod, da sp začeli tudi tam preko Oceana gledati na nas z drugimi očmi. Ameriški kapital se je tekom zadnjih'let začel vedno bolj udejstvovati tudi pri nas. Ford je bil med prvimi, ki so uvideli, da so pri nas ugodna tla za plasiranje ameriškega kapitala. Poslanik Zedinjenih držav na našem dvoru, g. Prince, se je nedavno mudil dva meseca v domovini. Po svojem povratku je podal zanimive izjave. Ko je obiskal predsednika Hoovera v njegovem kabinetu, je bilo prvo Hooverovo vprašanje: »Kako Slovani?« Hoover se je interesiral zlasti za Jugoslavijo in njene odnošaje do sosedov. Želel je pojasnil o zadnjih dogodkih v južni in vzhodni Evropi, v katerih j« Jugoslavija igrala tako važno vlogo. Q. Prince mu je Rjavil, da se razmere v Jugoslaviji zlasti po lanskem 6. januarju lepše razvijajo. G. Prince se je sestal tudi z mno-Simi drugimi uglednimi osebami ameriškega javnega življenja in finančnega syeta in z njimi razgovarjal o Jugoslaviji. Sestal se je tudi z milijardarjem Pierpoutom Morganom, svojim starim tovarišem z univerze. Vprašal ga je, zakaj se ne popelje s svojo jahto enkrat tudi v Jadransko morje. Zakaj, ga je vprašal Morgan. Da vidite veličastno Boko, starodavni Dubrovnik, romantični Šibenik. Stari finančnik Morgan je obljubil, da bo kmalu — morda še to leto — priplul v Jadransko morje. Tudi pri velikem številu drugih ljudi v Ameriki je našel g. Prince naraščujoči interes zr. Jugoslavijo v zadnjem času. Razgovarjal je med drugimi tudi z glavnim predsednikom ameriškega trusta za telegraf in telefon g. Baneom, ki se je zanimal INDIJA JE ANGLIJI NEOBHODNO POTREBNA KOT KOLONIJA IN JE ZATO NIKDAR NE BO DALA IZ ROK ALI PRIVOLILA V NJENO SAMOSTOJNOST. LONDON, 28. januarja. Zadnji krvavi dogodki v Indiji so silno razburili vse angleške gospodarske kroge. Indija je namreč s svojimi 300 milijoni prebivalcev največji odjemalec angleške industrije in bi bila izguba Indije zato nenadomestljiva za Anglijo. Gospodarski kro gi zahtevajo sedaj od delavske vlade najostrejše ukrepe proti revolucijonar-nemu nacionalističnemu gibanju v Indiji. Podkralj lord Irvin je po naročilu svoje vlade že izdal manifest, v katerem naglaša, da se bo proti vsem revoluci-jonarnim elementom, hujskačem proti plačevanju davkov in propagatorjem bojkotiranja angleškega blaga postopalo z vso strogostjo. Razburjenje radi položaja v Indiji pa se polašča tudi že angleškega časopisja. Tako današnji »Daily Mail« najostreje obsoja postopanje indijskih nacijonalistov in izjavlja, da je Indija kot angleška kolonija življenska potreba Anglie. Treba je že enkrat za vselej povedati, da Anglija Indije nikdar ne bo izpustila iz rok in da so vsi napori gotovih krogov, da bi Indijo odcepili od Anglije zato zaman. Pri vsem tem — pravi list — ne igrajo politična vprašanja nobene vloge. Indija je za angleško prekomorsko trgovino neobhodno potrebna, kajti, ako bi Anglija izgubila Indijo, bi morala gospodarsko propasti. Že sedaj je brezposelnost v Angliji izredno velika. Treba pa je pomisliti, da je Anglija v preteklem letu izvozila v Indijo za 84 milijonov funtov blaga, kar predstavlja nič manj kot os-minko vsega angleškega izvoza. Indijski nacijonalisti — zaključuje »Daily Mail«, pa se sedaj pripravljajo, da uničijo Anglijo najprej gospodarsko, potem pa seveda še politično. Političen umor u Tiran! BEOGRAD, 28. januarja. V Tiran! je stotnik albanske armade, Buju Hodža, zavratno umoril majorja Rufsteina Ba« rijama. Umor je političnega značaja, ker je bil imenovani major pristaš Fao Nollija. Dua tedna zasut! o rudniku PARIZ, 28. januarja. V nedeljo so v Charloisu rešili 3 rudarje, ki so bili zasuti od 15. januarja. Bili so še vsi trije zdravi, vendar vsled žeje in lakote popolnoma onemogli, ker so jim živila kmalu pošla. Množica, ki se je zbrala pred rudnikom, je priredila ponesrečencem, o katerih so že vsi mislili, da so mrtvi, viharne ovacije. Vsi trije so bili odpeljani v bolnico, kjer so si kmalu opomogli. « Težave londonske konference DELO GRE SILNO POČASI IZPOD ROK, KER SE POJAVLJAJO TEŽ- KOČE. LONDON, 28. januarja. Ameriška delegacija je dobila iz Washingtona navodilo, da naj odkloni udeležbo Zedinjenih držav pri sredozemski pogodbi, ki jo je. predlagala Francija. LONDON, 28. januarja. Položaj na pomorski razorožitveni konferenci je slej-koprej neizpremenjen. Strokovnjaki se bodo sedaj nekaj časa bavili z velikim materijalom. Kako težavno se raivija razčiščenje posameznih važnih vprašanj in kako majhno je pravzaprav razpoloženje za razorožitev, je razvidno že iz tega, da tekom enega tedna ni bilo mogoče sestaviti niti vrstnega reda pro gramnih točk. Danes bodo imele delegacije posvetovanje, na katerem jim bo predložen francoski transakcijski predlog iz 1. 1927, po katerem naj se izvrši z gotovimi pridržki omejitev oboroževanja na morju po vsakokratni tonaži. To vprašanje je odločilnega pomena, ker Angleži še vedno vztrajajo na tem, da naj bodo za omejitev merodajne posamezne ladijske kategorije. Domneva pa se, da bodo Angleži vendarle sprejeli francoski predlog kot podlago za nadalj na pogajanja. Turčija in Rusija ANGORA, 28. januarja. Turška zbornica je ratificirala prijateljsko in arbitražno pogodbo med Turčijo in sovjetsko Rusijo. Drzen napad na banko NEWYORK, 28. januarja. V Mata-wanu je bil izvršen drzen razbojniški napad na tamkajšnjo banko. Pet banditov je s samokresi v rokah vdrlo v bančno poslopje, nakar so prisilili vse bančne uradnike, da so se morali vleči na tla, potem pa so blagajno oplenili in odnesli 20.000 dolarjev. Zunaj jih je čakal avtomobil, s katerim so potem izginili brez sledu. Policija je aretirala dosedaj 30 oseb, ne da bi izsledila vsaj enega od banditov. PREDPUSTNA ZABAVA 8. FEBR. 1980 KAZINSKA DVORANA PETJE ■ GODBA ■ PLES IN RAZNE ZABAVE ZAČETEK 8. URI P.O. GRAFIKA MARIBOR za Jugoslavijo in bo proučil način, kako bi se mogel 'trust udejstvovati v Jugoslaviji. Ko mu je g. Prince pojasnil, da so telefonske zveze v Jvgoslaviji precej dobre, da pa se vendar še dado izboljšati, je g. Bane izjavil: če more Pešta direktno govoriti z Washingtonom, zakaj bi ne mogel tudi Beograd, Trust bo v tem pogledu storil korake. Dobro znamenje je — pravi g. Prince —, da so se tako uplivni ljudje začeli interesirati za Jugoslavijo, Česar poprej ni bilo. Veliko zaslug za to ima naš v/ashingtonski poslanik, energični g. dr. Pitamic, ki je skupno s tamošnjim generalnim konzulom g. Jankovičem mnogo pripomogel, da ge je pričel širiti v Ameriki int«w*i za Jugoslavijo. Tudi ameriški poslanik v Parizu, g. Edge, se močno zanima za Jugoslavijo, zlasti za folkloro in narodne noše. Zanimivo je, da je g. Prince sam skomponiral jugoslovensko koračnico, ki je bila odsvirana pred njegovim odhodom v Ameriko pred kraljevskim dvorom. Na prvi pogled se bodo vse te stvari zdeie marsikomu morda malenkostne. Ako pa globlje prodremo v bistvo stvari, bomo prišli do prepričanja, da nam mora rastoči Interes Amerike v našem gospodarskem in tudi v ostalem našem življenju biti samo koristen, ako bomo ga znali pravilno ocenjevali in ga prj-iagadUi na***bfco£treteur> Ljudska univerza v Mariboru. »Verdun«, največji francoski vojaS film, prikazuje v 6 dejanjih odločilne in strašne boje za slavno francosko trdnjavo. Film ni izum kakega fantastičnega režiserja, temveč so sneli najpomembnejše scene pogumni operaterji na samem bojišču. Pred Verdunom bi mora* la pasti 1. 1916 odločitev in Nemci «0 vrgli na to točko bojišča elito svoje vojske in združili najboljšo svojo artHjeri« jo. Začetkoma so bili njih uspehi veliki ena trdnjava za drugo je padla. Toda Francozi so pripeljali v najkrajšem Času s 4000 velikimi avtomobili polic ZA polkom in pričeli s protinapadi ter zmagali Film služi miru in sporazumu med narodi. Bil je sestavljen od društva bivših bojevnikov francoskega in nemško* ga naroda, da vzbuja vest vseh narodov. Prva predstava bo predvidoma * petek ob 8. zvečer. Nov! ruski romani: Zadnja leta so sicer stopili precej V ospredje nekateri povojni nemSki romani. Kljub temu pa še vedno dominira Y leposlovju ruska umetnost. Nedavno j« označil celo ljubljanski »Slovenec« raško leposlovno produkcijo z priznanjem? »Treba je poudariti, da ustvarjajo celtf oni ruski pisatelji, ki izpovedujejo bolj-' ševizem, lepa dela iz globine resnične-ag umetniškega gledanja; pozna se pa« vpliv klasikov Gogolja, Dostojevskega* Tolstega.« Nato hvali najnovejša romana iz ruskega življenja: Tinjanov: »Kli-chelbecker« in Salomon Aš »Peterburg«*' Tinjanov opisuje na podlagi vestno uporabljenih dokumentov decembrsko revolucijo, ki je bila sploh prva revolucija ruske inteligence. Pisatelj nas lika usodo nemškega zarotnika v sibirskem pregnanstvu. Zidovski pisatelj Šalom A5 pa je predstavil v romanu »Peterburg« do-, bo zadnjega ruskega carja, življenje aristokracije, gnilobo »Rasputinstva«, pokvarjenost caristične uprave in vrenje nižin, predhodnika najstrašnejše revolucije človeštva. Aš naslika zgodovinsko tragiko ruskega življa, rusko življenje pred veliko revolucijo. Ta dva ruska romana je poleg drugih podobnih prev«#-, dov ruskih romanov prejela ta teden tudi »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu. Izobraženca, ki hoče duševno živ** ti, pa nima sam denarja za drage nove knjige, si toraj v Mariboru ne moremo več misliti brez članstva v »ljudski knjižnici«. Vsakdo najde dovolj izbire, med dobrim najboljše. 70 vagonov moke zgorelo _ je s parnim mlinom madžarske tvrdk« Roth v Bodrogu na. Skoda ie milijoni* Reforma Šolske vzgoje TEORIJA IN PRAKSA REFORME OSNOVNE ŠOLE. — BODOČA VISOKA ŠOLA. — NUJNA POTREBA PO REFORMI SREDNJEGA ŠOLSTVA. - NE- KAJ MISLL Doba po svetovni vojni, ki je s svojim naglim razvojem usodno posegla v vsa področja človeškega udejstvovanja, tudi šolski vzgoji prejšnjih metod ni mogla prizanesti. Modema psihologija je pričela posvečati otroku in mladini sploh vse drugačno pažnjo, kakor jo je posvečala stara, ld je nedorasle istovetila z doraslimi; odkrila je, da je duševni svet otroka in mladoletnika docela samosvoj in zahteva od odrastlih, posebno še od vzgojiteljev, docela samosvojega postopanja. Teh izsledkov moderne psiholo-■ gije se je naglo oklenila tudi novodobna pedagogika in v tem pravcu skušala spremeniti in ustrojiti metodiko. Sprva osamljena stremljenja poedincev so se pričela stapljati v pokrete, ki so kmalu zavzeli velik obseg, celotna stanovska, narodna in državna področja. In ni nezanimivo, da je srednja Evropa bila prva, ki je skušala od teorije preiti na prakso. Kaj so v tem oziru storili Nemci in Čehi, je dovolj znano. Saj so postali učitelji tudi našim slovenskim učiteljem, ki so istotako pokazali zelo veliko razumevanja in resne volje za reformo pouka in vzgoje osnovnošolske mladine. Prav taka stremljenja pa nahajamo tudi pri Dancih, Holandcih, Francozih, Švicarjih itd. Skoraj istočasno s stremljenjem po reformi osnovnošolske vzgoje so se pa, posebno na zapadu, pojavili glasovi, ki odločno zahtevajo, da se reformira tudi visoko šolstvo. Slavni angleški dramatik in pisatelj Bernard Shaw je nedavno rekel, da Angleži sploh nimajo visokih šol ampak samo zavode za mehanično ubijanje učenosti v mlade glave. Do podobnih izjav je pa prišlo tudi v Franciji in v Nemčiji. V pariškem časopisju smo v poslednjem času zasledili več razprav, ki se vse zavzemajo za reformo visokega šolstva, in sicer za ločitev stroge znanosti od praktičnih ved. Univerza bodi po teh predlogih vzgojiteljica praktikov, ki stopijo po končanem študiju v življenje kot specijalisti: zdravniki, profesorji, sodniki, odvetniki, finančniki, upravni uradniki, ekonomi, stavbeniki, elektrotehniki, strojniki itd., proučevanje znanosti kot znanosti pa prevzemi akademija. Na ta način, trdijo reforma torji, se edino more preprečiti sedanje polovičarstvo vzgoje, ko absolvent univerze ni niti praktik niti znanstvenik, ampak vsakega po nekaj, a vsakega premalo za zgolj strokovno ali zgolj znanstveno udejstvovanje. Tako vidimo, da se pričenja reforma šolske vzgoje, ki postaja eno izmed najnujnejših vprašanj sodobnega človeštva, od spodaj in od zgoraj, samo sredina je ostala slej ko prej negibna, konservativna in nesodobna. Ta sredina pa je srednje šolstvo! Če pomislimo, da je reforma osnovne šole prešla že v stadij prak- tičnega izvajanja, da moderno osnovno šolo takorekoč že imamo, čeprav še ni vse tako, kakor bi moralo biti in' zasledujemo tudi stremljenja po reformi visokega šolstva, potem vidimo, da se je za reformo srednjega storilo doslej vse premalo ali skoraj nič. Edina pridobitev pri sednjem solstvu je še ustanovitev no* vega tipa realne gimnazije, ki vsaj malo bolj pravično odpira dijaku pot v bodočnost po individualni sposobnosti. Ta reforma pa je pravzaprav le tehničnega ne pa vzgojno-metodičnega značaja. Ako pa hočemo, da bo reforma osnovnošolskega pouka imela praktične posledice in ako si prizadevamo, da bi se preosno-vala univerza, je nujno in neobhodno potrebno, da se tudi vzgoja na gimna žiji, realki in realni gimnaziji prilagodi novim izsledkom mladinske psihologije, To pa bo mogoče samo tedaj, ako se se danji profesor predavatelj spremeni v vzgojitelja, pedagoga in psihologa, lt bo posameznega učenca presojal po njegovi individualni psihološki strukturi in ne le po paragrafih predpisov za vtepa nje učenosti v mlade glave. Skratka: profesor srednje šole mora postati dijaku prijatelj, voditelj in svetovalec, ne pa samo brezdušni ocenjevalec golega znanja. Prav tako kakor je potreben reforme odnos profesorja do dijaka, je pa potrebna temeljite reforme tudi učna snov. Nepotrebni balast, ki človeku v poznejšem življenju ne nudi prav nikakršnega haska in navadno po končani maturi tud sam odpade, kakor prah z nog, naj se zavrže, namesto njega pa naj se uvrsti v učni predpis pouk realij, ki bodo člo-vt' u pozneje v prid. Pri nas Slovencih bi se pa morala prav posebna pažnja posvetiti tudi reformi jezikovnega pouka. Nikjer na svetu se v srednjih šolah ne poučuje toliko mrtvih in živih jezikov kakor po slovenskih srednjih šolah. Ta obilica pa ima navadno samo to posledico, da absolvent srednje šole ne obvlada prav nobenega jezika perfektno, niti svojega maternega. Za nas bi prav gotovo zadostoval poleg maternega je zika še en svetovni jezik, toda poučevati bi se moral zares izdatno in temeljito, čas, ki se sedaj potrati za učenje preve Iikega števila jezikov, naj bi se pa porabil za druge, praktične predmete, kakor so n. pr. stenografija, strojepisje Itd. Če imamo pa že različne tipe srednjih šol, potem bi jih bilo treba tudi dovolj diferencirati: znanstveni srednješolski zavod naj bi ostala samo humanistična gimnazija, realka in realna gimnazija naj bi se pa preuredili v zavod za praktično vzgojo. To je le par bežnih misli o reformi šolstva, a potrebno jih je bilo spregovoriti,. da se tudi pri nas stvori tozadevna debata. Mariborski in dnevni drobiš mariborsko gledališče! REPERTOAR. Torek, 28. januarja ob 20. uri »Radikalna kura« ab. A. Kuponi. Znižane cene. Sreda, 29. januarja. Zaprto. Četrtek, 30. januarja. Zaprto. Petek, 31. januarja. Zaprto. Sobota, 1. februarja ob 20. uri »Netopir«. Premijera. Ab. B. Nedelja, 2. februarja ob 15. uri »Grudica«. Kuponi. — Ob 20. uri »Netopir«. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 3. februarja ob 20. uri »Radikalna kura«. Gostovanje Mariborčanov. Celjsko gledališče. Sreda, 5. februarja ob 20. uri »Lepa pustolovščina«. Gostovanje Mariborčanov. Štrausov »Netopir« v gledališču. V so- iboto, 1. februarja, bo premijera Strau-sove klasične operete »Netopir«, ki jo 'zaradi svoje povsem operne muzike nalivajo tudi komično opero. Vsebina je Izredno zabavna, tako, da bo vsak po-£ctnik predstave prišel na svoj rač"n. Režira sr. Skrbinšek, dirigira g. Herz"'«,. Koncert Glasbene Matice v Maribora. Dne 3. februarja priredi mariborska Glasbena Matica svoj iprvi koncert pod vodstvom prof. Mirka. Tokrat bo Matica proizvajala izključno slovenske skladbe, tako. da bo to njen prvi čisto slovenski koncert. Prvi del programa vsebuje 5 dr. B. Ipavčevih skladb, drugi starejše in najnovejše skladbe naših najboljših skladateljev, tretji pa bo nudil publiki, kar želi slišati pri vsakem koncertu, krasno harmonizirane narodne pesmi, ki jih še nihče ni pel v Mariboru. Svetosavski koncert sinoči v kazinski dvorani se je razvil v lepo družabno prireditev ob veliki udeležbi občinstva in zastopnikov vojaških in civilnih oblasti. Navzoči so bili tudi gg. general Stanisavljevič, okrožni inšpektor dr. Schaubach, oba srezka načelnika, mestni župan dr. Juvan in podžupan dr. Lipold itd. Pevski zbor »Drave« je poleg svetosavske himne zapel tudi več lepih slovenskih pesmi, orkester »Drave« pa je nudil z več točkami istotako lep umetniški užitek. Po koncertu se je razvila prisrčna zabava s plesom m ob 'aznih šotorih je bilo živahno vrvenje. Naročnike II. okraja prosimo nekoliko potrpljenja, dokler se ne uvede novi raznašalec. Opozarjamo obenem, da prejšnji raznašalec ni upravičen sprejemati oziroma pobirati naročnino. Uprava »Večernlka«. Zadnja pot mlade zdravnice dr. Gabrijele Železnikove. Včeraj popoldne so položili k zadnjemu počitku komaj 321etno zdravnico asistentko dr. Gabrijelo Železnikovo, ljubljenko bolnikov okulističnega oddelka in spoštovano tovarišico zdravniškega zbora splošne bolnice v Mariboru. Žalni sprevod se je pomikal iz mrtvašnice bolnice, kjer je pokojnica ležala na mrtvaškem odru liki izklesan kip med svežimi cvetlicami in venci svojih najdražjih. Ob odprtem grobu sta govorila primarij dr. Benčan v imenu bolnice in zdravniških kolegov, zdravnik-asistent dr. Vrbnjak pa je v kratkih trpko-jedr-natih besedah povedal tovarišici Elčki tako ginljivo slovo, da ni ostalo nobeno oko suho. Črna zemlja je zagrnila s cvetjem obsuto krsto mlade zdravnice. Brez petja, kakor je bilo njeno življenje, polno skrbi in ljubezni, jo je zagrnila zemljica slovenska, katero je tako iskreno ljubila. Pokojnici ohranimo časten spomin. Večnaja ji pamjat! Ne smemo prezreti! V 12. številki lanskega letnika je re> vija za kletarsko tehniko in vinogradništvo »Das Weinland«, ki izhaja na Du naju, objavila na straneh 455—457 poleg slike življenjepis in opis vrlo zaslužnega oziroma odličnega strokovnega delova nja našega priljubljenega, tačas upokojenega ravnatelja tukajšnje vinarske in sadjarske šole, gda Andreja Žmavca. Spis je sestavil glavni urednik omenjene revije dr. Fritz Zweigelt z veliko simpatijo ter nam prikazal našega čislanega rojaka, ki je bil prvotno učitelj, a se je gnan od notranje sile posvetil z vso vnemo potem enološki stroki, kot moža, ki mu pritiče glede strokovnega znanja in njegove mnogostranske pisateljske de Javnosti danes takorekoč svetovni sloves. Zgodilo se je zopet nekaj, kar sicer ni nič novega pri nas: inozemec nas je moral opozoriti na vrline moža, ki jih v celoti nismo poznali, dasi je g. Žmavc naš ljubi rojak iz Kapel pri Brežicah, kjer je zagledal luč sveta 29. nov. 1874. Danes je še hvala Bogu krepak na duhu in telesa, posveča svoje obširno in te' meljito znanje »Vinarskemu društvu« ter izborno urejuje mesečnik »Naše gorice«. Nedvomno bo še tudi pri tem podjetju doživel krasnih uspehov, kar mu želimo vsi prijatelji vinogradništva in dobre »žlahtne kapljice«. K zasluženemu pri' znanju v reviji »Das Weinland« mu iz srca čestitamo. — Ker mu je glavni urednik dr. Zveigelt dal na razpolago vpčje število ponatisa omenjenega življenjepisa s sliko, naj se interesentje za stvar izvolijo obrniti do gda urednika »Naših goric« v Mariboru, Gosposka ulica 50. Prvi ptiči. Včeraj so se na sokolskem telovadišču pojavili prvi sokoliči. Toplo solnce jih je izvabilo iz skritih gnezd, prileteli so kakor zaklete kraljičine, slekli zimske obleke in se kopali v zimskih soln-čnih žarkih. Človek je ponosen na tako mladino, da bi je le bilo mnogo in vedno več. Zakon o zaščiti avtorske pravice objavlja Uradni list banske uprave d‘»v-ske banovine v Št. 24 z dne 25. januarja. Smrtna kosa. V splošni bolnici sta umrla: v nedeljo 26. tm. 531etna vdova po čevljarju Jožefa Štanec, danes zjutraj pa 581etni crojaški pomočnik Martin Čerič. Samo dve aretaciji e izvršila včeraj policija, eno radi pi-anstva, drugo radi prepovedanega povratka in beračenja. Med vožnjo v bolnico umrla, 401etna Ana Travner v Pokošah pri Slov. Bistrici je 9. tm. porodila otroka. Turad« in ordinira v pritličju sanatorija od 9.—11. in 3.—4. Vložitev prijav za prfdobnfno. Opozarjamo članstvo, da je čas *a predložitev davčne prijave do 5. februarja. Priloge in pojasnila o sestavi prijave dobijo Člani pri Gostilničarski ra-drugi za mariborsko okojico v Pobrežju. m Most {« Atlantik — utopila INŽ. ARMSTRONG O PROBLEMU V »NEUE ZtjRCHER ZEITUNG«. -UMETNI OTOKI — NOVA OTOČNA DRŽAVA. — V ENEM DNEVU IZ P\- RIZA V NEW-YORK. Ameriški inženir Armstrong je prišel tla idejo »plavajočih otokov« na Atlantiku, ki bi premostili Ocean in ustvarili stalno zračno zvezo med Evropo in Ameriko. V »Neue Zurcher Zeitung« je o problemu napisal . zanimiv članek, v katerem pravi med drugim: Tajnik trgovskega ministrstva Zedinjenih držav, Lamout, je izračunal, da je tekom zadnjih 18 mesecev za avija-liko bilo potrošenih krog 500 milijonov dolarjev. Ta ogromna svota priča, da ameriški finančni svet ne skopari pri izdatkih za razvoj avijacije. To je razumljivo. Vsak poslovni človek v Ameriki ie prepričan, da se bodo v kratkem času potniki vseh delov sveta v veliki meri posluževali zračnih poti in da se bo tudi vsa nujaejša pošta odpremala zračnim potem. Že danes meri mreža zračnih črt krog 100.000 milj v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji, severni in južni Ameriki, tako, da je mogoče posamezne kontinente prepotovati v nekoliko urah, za kar je poprej trebalo nekaj dni ali celo več tednov. Najvažnejše pa je, da se napravi stalna zračna črta preko Oceana. Tako bi se iz temelja spremenili mednarodni trgovinski odnošaji. Najvažnejša }e linija čez Atlantik kot zveza Evrope z Ameriko. Dozdajni prekooceanski poleti niso bili rentabilni, še manj pa sigurni. Mnogi so že z glavo plačali poskus, preleteti Atlantik. Polet nad Oceanom sam na sebi ni nevaren. Nevarne so velike razdalje, pri katerih je nemogoča obnova zaloge bencina, revidiranje motorjev in izkoriščanje meteoroloških poročil, v kolikor jih avijatik sploh more dobiti. Najboljši dozdajni tipi za polete preko Oceana dosežejo maksimalno brzino 500 milj na uro. A.ko se ne posreči, zgraditi avijon z dvojno brzino, se treba odreči poskusom, ali pa — iskati nove metode. Problem prekoceanskih poletov bo pešen. čim bo uspelo, zmanjšati razdalje odnosno Jih razdeliti na manjše di- stance, tako, da bi se vršili poleti po etapah. Kako bo to mogoče? Potom plavajočih aerodromov, ki bi se razvrstili po Oceanu in ki bi se jih usidralo trdno na morsko dno. Zamišljamo si S takšnih »otokov« v razdaljah po 375 milj, tako, da bi postala prekoceanska zračna linija najsigurnejša zračna pot. Načrt se zdi na prvi pogled tehnično neizvedljiv, vendar niso težkoče nepremagljive. Težko bi bilo naj^ tip ladje, ki bi ga bilo mogoče usidrati kje v severnem Atlantiku, tako, da bi mogel stalno odolevati vsem vremenskim ne-prilikam. Plavajoči aerodrom pa ne bo nikakšna ladja, ampak specijalna zgradba, konstruirana tako, da bi ji veter in valovi ne mogli škodovati. Zato mora tak otok biti čim globlje vsidran v morje, površina pa mora biti takšna, da je potreben čim manjši odpor proti vetru. Armstrong je prepričan, da njegov model odgovarja v tem pogledu vsem zahtevam. Površina, na koji bi bil urejen aerodrom, je visoka 24 m nad gladino morja; srednji del je dolg 330 m, širok pa 102 m. Pobočno so nameščeni na obeh straneh hangarji, hoteli električna centrala, trgovine itd., spodaj pa skladišča s kompletno opremo, z reševalnimi Čolni in čolni za patrolno službo. Predvideni so pa tudi hidrogliserji, za slučaj, da bi z ozirom na nepovoljne meteorološke prilike avijoni ne mogli vzdrževati zvez med posameznimi postajami. Tako bo vsak plavajoči otok skladna celota, kjer bi vračunši stalno osobje in potnike stalo 1660 ljudi. Vsak aerodrom bi bil obenem meteorološka postaja, ki bi brezžičnim potom neprestano obveščala avijone, kateri lete preko Oceana. V Ameriki resno računajo z Armstrongovim načrtom, ki ima v gotovi obliki že tudi službeno sankcijo. Z njim sodelujejo odlični, pomorski strokovnjaki, inženirji, tehniki in finančniki. Ttidi najtežje vprašanje — trdno in trajno vsidranje — je v glavnem že rešeno. Boj za zrak Med ameriškimi, angleškimi in nemškimi družbami se bije v zadnjem času huda borba za zračni promet v Aziji. Sedaj je pa »Kitajska zrakoplovna družba« sklenila z nemško »Lufthanso« večletno pogodbo za vpostavljenje kitajsko-ev-ropske zrakoplovne črte Šangaj - Nanking - Moskva - Berlin. Za to razdaljo je bilo prej treba 3 tedne, sedaj pa se bo lahko prepotovala v 4—5 dneh. Prevažala se bo pošta in blago in vršil se bo reden potniški promet. Proti podpisu pogodbe z Nemčijo so na Kitajskem vodile ostro borbo ameriške družbe, ki so doslej imele takore-koč monopol na kitajski zrakoplovni promet. Toda na Kitajskem je nastala energična agitacija proti Amerikancem. ki se jih je obdolževalo, da so nepošteni in da izkoriščajo kitajske nameščence, zlasti pa, da vkljub obvezi niso jemali v službo zadostnega števila Kitajcev in da so one, ki so jih sprejeli, veliko slabše plačevali nego svoje ljudi. Nemško-kitajska pogodba pa je izzvala veliko ogorčenje tudi v Angliji, ki so hoteli skleniti s Kitajci pogodbo Za vpo-stavitev britanske zrakoplovne proge med Londonom in Kitajsko. Pogajanja pa so ostala brez uspeha, ker je angleška proga za sedaj v prometu samo do Sin-gapore. Ker pa grade Angleži velik aerodrom in hangarje v Hongkongu, računajo gotovo s tem, da bodo v kratkem podaljšali progo do tja. Angleški roman o sarajevskem atentatu Angleški pisatelj Mr. Stephen Graham, ki je spisal že več romanov iz ruskega miljeja, je prišel nedavno v Sarajevo da si ogleda kraj sarajevskega atentata. Mr. Graham piše roman o revolucijskem gibanju Mlade Bosue. Glavni junak romana bo Gavrilo Princip, kojega značaj iu pomen atentata bo pisatelj o- svetlil z vseh strani. Pisatelj upa, da bo s tem romanom podprl jugoslovensko stvar v Vel. Britaniji, Le. Nemci na vse načine še vedno poskušajo zvaliti vojno krivdo na Jugoslavijo. V Vel. Britaniji pa je malo knjig, ki bi se bavile s tem vprašanjem, kar jih pa je, imajo večinoma samo službene podatke, ne računajo pa s socijolo.ško. in ideološko stranjo celega gibanja mlade revolucijske Bosne. Mr. Graham je obiskal vse še živeče direktne in indirektne soudeležence atentata, in tudi vse kraje, kjer se je sestajala predvojna revolucijska omladina, kjer so se vodile razprave o svobodi, kovali načrti za razbitje Avstrije in kjer je končno na predvečer atentata Danilo Ilič razdelil zarotnikom bombe. V sarajevski gimnaziji se je Mr. Graham vse-del v klop Principovo, poljubil roko stari materi ustreljenega Danila Iliča in obiskal skupni grob atentatorjev na sarajevskem pokopališču. Kakšne plače imajo nemški novinarji? Nedavno je bila izvedena v Nemčiji anketa, ki je iznesla zanimive podatke. Glavni uredniki velikih dnevnikov imajo po 36 do 40.000 Din, uredniki od 9 do 25 tisoč Din, reporterji začetniki po 5000 Din, kvalificirani reporterji po 9000 Din mesečne plače. Znani dramski kritiki dobivajo po <>0.000 Din, mlajši po 10 do 12 tisoč Din mesečno. Kaki reveži so v primeri s tem slovenski novinarji, o tem ni treba govoriti. Pred gospodarskimi konferencamt z Avstrijo. Z ozirom na obvestilo avstrijske vlade, da namerava zvišati uvozne carine za žito in moko, se je vršila 2 . tm. v Beogradu medministrska konferenca pod predsedstvom trgovinskega ministra Demetroviča. Sklenjeno je bilo, da se odpošlje na Dunaj posebna delegacija, ki bo z avstrijsko vlado razpravljala o kom penzacijah, katere bi Avstrija dala Jugoslaviji. FJnekdote o Napoleonu Ko je general Murat vkorakal v Madrid, je poslal svojemu svaku Napoleonu meč, ki ga je francoski kralj Franc I. o priliki svojega zajetja po bitki pri Pavii izročil vojskovodji Karla V. Napoleon je sprejel trofejo z besedami: »Veseli me. da morem to orožje zopet vrniti Franciji. Je to meč hrabrega vojaka — a slabega vojskovodje.« * * Med obleganjem Seville je prišel guverner mesta k Napoleonu, da se pogaja ž njim. »Ako se trdnjava ne uda tekom 3 dni, jo izravnam z zemljo!« »To pa boste gotovo opustili, Veličanstvo. Kajti svojim dosedanjim naslovom: Cesar Francozov, kralj Italije, protektor Renske zveze gotovo ne boste hoteli pridjati tudi še naslov »Seviljskega brivca«. * * Ko ie hrabri general Marbot po težkih ranah, ki jih je dobil na Španskem, zopet okreval in čakal na sprejem pri Napoleonu, ga je vprašal cesar, kolikokrat je bil že ranjen. »Dosedaj osemkrat,« je odvrnil general. »To se pravi, da imate torej 8 krvnih prednikov!« * * Na plesu pri kraljici Karolini Napoljski je neka dama pripovedovala generalu Curialu, ki je bil silno ljubosumen na svojo mlado in lepo ženo, da je ona silno dvorila kralju Muratu. Silno razjarjen je prosil general Curial Napoleona, naj ga ščiti v njegovi časti, 'Moj dragi«, je odvrnil Napoleon, »kako pa naj se bavim z zadevami Evrope, ako bom moral nastopati še za vse goljufane zakonce Francije!« • • Ko se je Napoleonu rodil sin, se je neka vojna vdova obrnila direktno na novorojenčka s prošnjo, naj izposluje njej in njenim pet otrokom višjo pokojnino. Napoleonu je ta domislica vojne vdove silno ugajala. Vzel je pismo, odšel s svojim spremstvom k novorojenčku, ki je ležal v zibelki in mu prečital prošnjo vojne vdove. Nato je nekaj časa molčal, poljubil spečega otroka na Čelo in rekel: »Kdor molči, pritrjuje!« In vojni vdovi je bila prošnja uslišana. * * Na otoku Sv. Helene, kjer je živel v prognanstvu, so se nekoč pogovarjali o diplomatični spretnosti Napoleonove s&-stre. kneginje Pavline Borghese, kater/ se je na otoku Elbi posrečilo, da je od najzvestejšega Napoleonovega prijatelja, generala Drouta zvedela, da se namera-v Napoleon vrniti v Francijo. »To je nevarna moč žensk«, je pripomnil cesar. Soproga generala Bertranda je odvrnila, da ji njen soprog gotovo ne bi izdal načrte. »Gospa,« se je posmejal Napoleon, -»za Vašega moža se Pavlina tudi ni potegovala.« fHoža ustrelila v sodni dvorani Pred sodnijo v Čačku se je 23. tm. vršila razprava radi ločitve zakona med stavbenikom Radojevičem in njegovo ženo Darinko. Tekom razprave se je žena tako razburila, da je potegnila nenadoma iz ročne torbice revolver in moža ustrelila. Nastala je panika. Sodniki in poslušalci so zbežali. Napadalka se je dala mirno aretirati in je izjavila, da jo je lažnivo pričevanje priče Živ-koviča, katero je očividno naročil njen mož, strašno razburilo. 3000 žrtev Škrlatice v 14 dneh. Strašna epidemija Škrlatica je v Te-brisu v Perziji glasom poročil ameri-kanskih zdravnikov tekom 14 dni pobrala 3000 ljudi. Ves promet počiva. Bolnih je 30.000 ljudi. V RusiH ne bo več privatnih zdravnikov. Ljudski komisar za zdravstvo je predložil predsedstvu centralnega izvršilnega odbora v podpis dekret, s katerim se zdravnikom prepoveduje izvrševanje privatne prakse. Vsi zdravniki bodo v bodoče prisiljeni, delati izključno za državo po gotovih predpisih. Soholsho Starešinstvo mariborske župe Sokola kraljevine Jugoslavije Na nedeljski seji starešinstva Sokola kraljevine Jugoslavije je bila imenovana sledeča uprava mariborske župe SKJ. Starešina: dr. Maks Kovačič, profesor; podstarešiua: dr. Milan Gorišdc, odvetnik pri Sv. Lenartu, v Slov. goricah; načelnik: Fran Mačus, uradnik Mestne hranilnice; načelnica: Nada Žiherjeva, učiteljica* prosvetar: Rupert Lintner, železniški uradnik v Studencih; tajnik: Mihael Dojčinovič, učitelj; blagajnik: Janko Zorko, uradnik Mestne hranilnice; člani uprave: Adolf Šaup, profesor; Fran Toplak, zdravnik; Vladimir Venu-ti, banč. uradnik; Ferdo Dobrajc, finančni uradnik; Angela Šentjurčeva, sodna uradnica; dr. Ljudevit Pivko, profesor; Božidar Putnikovič, polkovnik; Stjepan Sram, učitelj v Varaždinu; dr. Vinko Železnikar, primarij bolnice v Slovenjgrad-cu; dr. Franc Šalamun, odvetnik v Ptuju; namestniki: Mirko Sevnik, profesor? dr. Branko Svoboda, Varaždin; dr. Josip Pučnik, odvetnik v Slovenski Bistrici; Avgust Lukačič, postajenačelnik v Ljutomeru, in inž. Gustav Gogala v Mežici; nadzorni odbor: Julče Novak, bančni ravnatelj; Drago Kocmut, direktor; Anton Hren, šolski upravitelj v Studencih; Mirko Gorišek, tovarniški ravnatelj v Rušah; Janko Grivec, ravnatelj hranilnice v Ormožu; namestniki: Ivan Novak, notar v Čakovcu; dr. Marko Stanjko, odvetnik v Ljutomeru, in Anton Koder, notar v Murski Soboti. •mmr Šport Evropsko prvenstvo v umetnem drsanj*. Na Dunaju se je vršilo v nedeljo tekmovanje za evropsko drsalno prvenstvo dam in parov. V prisotnosti predsednika avstrijske republike Miklaaa itt dunajskega župana Seitza ter vseh diplomatskih zastopnikov je jurya, ki je bila sestavljena iz umetnikov, soglasno prisodila 1. nagrado Belgijčanki de Lig-ne Geurts, 2. nagrado Norvežanki Edel Raudan. Evropsko prvenstvo dam si je priborila Dunajčanka Fritzl Burger (345.91 točk) pre liso Homing 326106 točk. Evropsko prvenstvo dvojic si je priboril madžarski par Organista—-Sza-lay, 10.34 točk. V mednarodnem drsanju seniorjev je zmagal Dunajčan dr. Dist* ler, 236.28 točk. Evropsko prvenstvo v hitrem drsaajn. V Trondjem na Švedskem so se vršile tekme v hitrostnem drsanju za prvenstvo Evrope. Rezultati so bili naslednji: 500 m: 1. Balangrund 44.9, 2. Pedersen 53.4, 5000 m: 1. Balangrund 8:31:1, 2. Stenbach 8:38:1, 1500 m: 1. Balangrund 2:20:9, 101000 m: 1. Balangrund 17:47. Evropski prvak v hitrem drsanju je td-rej postal Norvežan Balangrund. Concordia v Beogradu. Zagrebška Concordia, ki je v nedeljo v Beogradu zmagala proti Jugoslaviji, je včeraj imela za nasprotnika Sokola in je tekma končala neodločno 1:1 (1:0). Concordia ni predvedla ono igro, kakor v nedeljo. Tekmi je prisostvovalo okoli 3000 gledalcev. Stanje tekmovanja za balkanski cufl. 1. Grška 2, 2. Rumunska 2, 3. Jugoslavija 0, 4. Bolgarska 0. Rumuni in Grki so dobili vsako igro proti Jugoslaviji. Torej je zaenkrat balkanski cup za nas izgubljen. Adam in Eva na dijaškem pte*u. _ Na dijaški ples v Nancyju sta prišla dva udeleženca — gospod in gospodična — v pravcatih kostumih Adama in Eve: popolnoma gola. Prišla sta pred sodišče ki je obsodilo Adama na 100, Evo pa na 50 frankov globe. Očividno so tudi sodniki stali pod utisom, da bo z ozirom ua današnjo modo ta kostum kmalu postal — moda. 'Utommurmi1 * *r? ir V M a r ! S g f d, 'Sne 28.1. '19V Michel Zivico £ukcedia Zgodovinski roman 11 »Le slučajno sem zvedel skrivnost... a priznati moram, slučaj je bil dokaj strašen...« »Kaj hočete reči? ...« Ragastens je podrobno opisal grozni prizor ter doslovno ponovil žalostne besede ranjenca v Tiberi. Čim delj je govoril, tem bolj je pokrivala Prima-verino lice mrtvaška bledost. Oči so se ji zameglile, in celo nekaj solz, ki jih je zaman izkušala utajiti, ji je spolzelo izpod trepalnic. »Izgubljena sem!...« je zamrmrala naposled. »Na solnce, ki nama sveti,« je vzkliknil Ragastens, »vam prisežem, da so dnevi podleža, ki je kriv vašega plakanja, šteti, če mi le hočete razodeti njegovo ime...« Primavera je zmajala z glavo in trepet je izpre-tetel njene ude. »Bodisi!« je rekla nato. »Vse vam povem!... A ne danes... ne tu!... Danes je pondeljek... V petek ob eni popolnoči, je sestanek na Appijski cesti... Štejte po levi dvaindvajset grobov... pri triindvajsetem pa se ustavite, stopite k človeku, ki vam poreče: »Roma!« in mu odgovorite: »A m or!«... In nato, gospod vitez, zveste, kako strašni so moji sovražniki, kako strašno je moje delo in kakšnim nevarnostim se izpostavljam jaz in vsi tisti, ki se mi približajo!... Toda odslej, moj vitez — niti koraka več po tej Florentinski cesti! Pozabite ta oljkov gaj... Nobene kretnje, nobene besede, ki bj mogla izdati komurkoli, da me poznate... Za Boga vas prosim, ubogajte me, ako ste mož, ki mislim, da ste... in ako čutite zame... res nekoliko prijateljstva, ki se mi zdi, da ga čitam v vaših očeh...« Vitez je položil roko na srce; utripalo mu je, kakor da zdajzdaj poči. Hotel je odgovoriti. A Primavera se je ljubko in lehkotno kakor srna skrila v gostem zelenju... Še preden je Ragastensa minila zmedenost, s katero so ga navdale dekličine besede, je začul petdeset korakov od sebe konjski peket, ki se je naglo oddaljeval. Z glavo polno misli in ugibanj je vitez obrzdal Kapitana, ostavil gozd in se zavihtil na sedlo. Nato je krenil po Rimski cesti. Toda posvarjen po malenkostih, ki so mu bile znane, še bolj pa po vsem, kar je ugibal natihem, je napravil velik ovinek ter se proti večeru vrnil v mesto skozi druga vrata, ne tam, kjer je zjutraj odjezdil. vn. Aleksander Borgia. Drugi dan se je Ragastens zgodaj napravil ter krenil proti Svetoangelskemu gradu, ves bleščeč se v svoji novi obleki. Ko je odhajal z doma, je videl trumo ljudi iz prostega naroda, ki so se pomikali s smehom in razgo- vori vsi v isto stran. »Kam gredo vsi ti ljudje?« je vprašal vitez svojega krčmarja, ki mu je spoštljivo držal stremena. »K Svetemu Petru, gospod.« »K Svetemu Petru! Ali je tam kak verski praz- nik? Saj niso niti Binkošti, niti Velika noč...« »Da, toda slovesen obred bo vendarle! In lep obred! Pravijo, da bo veličastno. Da vam povem z eno besedo: zadušnica bo za pokojnim Svetlostjo Francescom Borgia, vojvodo Gandijskim, ki je umrl od roke zavratnega morilca...« »Morilca?...« »Na žalost! Našli so njegovo truplo, uprav mojstrsko predrto z bodalom!« »In kje so ga našli?« je vprašal Ragastens z željno radovednostjo. »V Tiberi!... Jedva tristo korakov od moje gostilne! ...« »V Tiberi!...« »Ne le da so umorili ubogega, dragega gospoda — še vodo so vrgli njegovo truplo: morda so se nadejali, da ga odnese v morje... Toda še je Previdnost v nebesih: truplo je obtičalo v mreži, ki so jo ribiči nastavili. Saj veste, da prihajajo morene včasi tik do semkaj... in veste, takšen košček je slaščica zanje...« »Tak v Tiberi so ga našli!« ga je prekinil Ragastens. Mraz ga je izpreletel, ko se je spomnil ranjenca, ki ga je videl v Tiberi, zlasti ob misli na krvavo progo, ki jo je zasledoval po bogatih sobanah Palače Smeha. »Kakor sem vam imel čast povedati, tristo korakov odtod!... Našli so ga včeraj zjutraj, jedva uro potem, ko ste vi odšli iz gostilne...« In nč ne sumijo, kdo bi bil morilec?« »Zaprli so tucat zloglasnih ljudi... Da najdejo zločince, ni dvoma, kajti zasledovanja vodi njegova Svetlost Cezar sam...« »Hvala za vaše novice, dragi gospod Bartho-lomeo.« Krčmarju pri »Lepem Janu« je bilo ime Bartho-lomeo. Ves srečen od pozornosti, ki jo je vitez posvetil njegovemu kramljanju, je častitljivi krčmar nenadoma dodal s skrivnostnim glasom: »Ali veste, gospod vitez, kaj govore nekateri tiho, čisto iiho.« »Kaj govore?« je dejal Ragastens in se sklonil s sedla, ker je že sedel na konju. »Nu, pravijo pač, da...« Bartholomeo je mahoma umolknil. Spomnil se je, da je prejšnji večer posetil viteza Giacomo, intendant Palače Smeha, in da je vitez po vsej priliki prijatelj rodbine Borgia... Preplašeno je pogledal Ragastensa. »Nič!« je zajecljal. »Ničesar ne govore...« »Dobro, pa vam povem jaz, kaj govore!« je povzel vitez. »Ljudje pravijo, da stoji Palača Smeha zelo blizu Tibere, ker so našli vojvodo Gandijskega... Ali ni tako?« Bartholomeo je najprej zardel kakor rak, nato pa je prebledel od groze. »Ničesar ne vem, Prevzvišenost... Ničesar, prisežem vam! Ničesar ne pravim, ničesar ne domnevam, ničesar ne vem, ničesar ne mislim...« Ragastens je bil že daleč, ko je nesrečni Bartholomeo še vedno zatrjeval svojo popolno nevednost — zakaj nevednost je pomenila nedolžnost. Vitez je jezdil v koraku proti Svetoangelskemu gradu in prijezdil mimo Svetega Petra. Tam so se na tlakovanem trgu zlivale in strinjale v temnih vrtincih reke ljudi, ki so preplavljale vse ceste in ulice. Novica o smrti Francesca Borgia je napravila globok vits. Ne sicer, da bi bil vojvoda Gandijskl ljub- ljenec prebivalstva; toda znano je bilo, da je Cezarjev nasprotnik in tekmec, in vse je upalo, da se temni spor, ki je ločil brata, konča s porazom in morda celo s smrtjo starejšega papeževega sina. Zakaj Cezar Borgia, zrnagalec Romagne in groza Rima, je žive; v pravcatem ozračju sovraštva... Ragastens je opazoval množico, ki jo je poiago-ma prodiral s prsi svojega Kapitana. Zamolkle vesti so se pretresale to trumo in hitele po njenem nemirnem površju kakor dihi bližnje nevihte po valovih morja. V nekaterih skupinah so že glasno govorili, da treba maščevati Francescovo smrt. In pri besedi maščevanje so se svetile vse oči ter se obračale proti Svetoangelskemu gradu. Očividno, ti pogledi so grozili Cezarju samemu. Sumnja je tedaj letela nanj! Ragastensu je bila glava polna stvari, ki jih je videl m slišal; zato se ni zmenil za meniha, ki je begal med skupinami, šepetal temu na uho in delal onemu skrivnostna znamenja. Ta menih je bil don Garconio. Kakšen posel je opravljal? Tako bi bil pač vprašal naš vitez, da je videl meniha. Toda, kakor smo dejali, jezdil je, prizadeval si zbrati dojme, ki so mu prihajali od množice, ter razmišlja! o čudnem svidenju, ki ga je imel prejšnji večer z Beatrice, ali bolje, s Primavero. Podoba deklice mn je plavala pred očmi, dokler ga ni čisto prevzela. dospel pred vrata Svetoangelskega gradu, se je izvršila v vedenju množice čudna izpremem-ba. Dasi ga je bila sama hrabrost, vendar bi se bil Ragastens brez dvoma stresel, da je videl dvoje svetlih oči, ki so se upirale vanj, in zlobne usmeve, ki so jih spremljali. Toda on ni videl ničesar in je mirno za-jahai na dvorišče gradu, ki je bilo polno lakajev, voj-nikov, častnikov in plemstva. J*L se }? razodevala mogočnost Cezarja Borgia. * Kralj Francije gotovo ni bil tako obdan s stražniki in dvorjani kakor papežev sin. Ragastens je stopil s konja in je v dokajšnji zadregi gledal okrog sebe, ker se ni vedel kam obrniti; takrat pa se je začul ob njegovi strani debel glas: »Fakini! Ali ne vidite, da vam gospod vitez de Ragastens ponuja uzdo svojega konja?« Lakaji, katerim je veljal ta nagovor, so planili k vitezu in se z vsemi znamenji velikega spoštovanja polastili Kapitana ter ga odvedli v prostorne grajske konjarne. Ragastens pa se je obrnil k onemu, ki ga je tako pravočasno rešil zadrege. »Baron Astorra!« je vzkliknil, ne brez presenečenja. »Nihče drugi,« je odgovoril orjak, »in prevesel sem, da se vam morem ponuditi za vodnika po me- ' stecu — ali bolje rečeno labirintu, ki ga predstavita Svetoangelski grad!« »Bogme, dragi baron, res sem vam hvaležen za to ponudbo... A dovolite, da povprašam o vašem zdravju... Čeprav imate roko v obvezi, vendar upam, da vas nisem bil v svoji nerodnosti preveč resno poškodoval.« ^Saj vidite, gospod vitez, da nisem podoben umirajočemu; pri vseh hudičih, meč, ki me pošlje ad pa-tres, še ni skovan... Toda pojdiva... spremim vas v prostore Svetlosti Cezarja, ki se v tem trenutku posvetuje s svojim visokim očetom - ki je oče nas vseh v Jezusu Kristu.« (Nadaljevanje sledi) W•(■■ijvv pOSTvt iabw«j«aop. * " MMk Mn O— Mali Žwte». «api«tnn}» h> ogla« •I trenete ge te reUanmege mefieje« nete beseda 60 p, mmip noste Di« IOw Soba In kuhinja z elektr. razsvetljavo se odda takoj zakoncem brez otrok, ako se odkupi nekaj pohištva. Naslov v upravi. 284 Opremlieno sobo v vili, električna luč, separiran vhod, s postrežbo oddam s 1. februarjem za Din 250, Naslov v upravi lista. 281 Meblirano sobo s hrano ali brez hrane oddam takoj. Vprašati Cvetlična ulica 29 v trgovini. 282 Hišo dvodružinsko z vrtom, starejšo, za obrtnika ali upokojenca sredi Maribora proda za Din 140.000.— posredovalnica* Maribor, Tattenbachova ulica 19, pri Petku. 278 Veseličnim prireditvam v mestu in na deželi priporočam na-geljčke in druge cvetlice po solidni ceni. Naročilom v naprej popust. Ivan Jemec, vrtnarstvo, Prešernova ulica. 82 Vulkanizacljo avtogumija, galoS in snežnih Čevljev sprejema Franc Terbuc, Glavni trg 4. Mehanična delavnica za popravila vseh vrst gramofonov, Šivalnih strojev, zajamčeno so lidne in brezkonkuren-čne cene znane tvrdke Justin Gustinčiči Maribor, Tattenbachova 14. Zadostuje dopisnica, da pridem po stroj in gramofon na dom. 20 O 9 kronske bone kupimo! Plačamo Itafvllfo dnevno ceno. Prometna bančna družba, Maribor, Cankarjeva ulica 14 bftaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: 'Štampiljk' LT. SOKLIČ, V najem dam lepo, čisto, solnčno sobo pred parkom takoj ali s 1. februarjem solidni stranki. Gosposka ulica 58, I. nadstr. vrata 2. 283 Sobo, čedno opremljeno, tik glavnega kolodvora oddam. Aleksandrova cesta 48, I. nadstr. 286 Nove spalne in jedilne sobe, pulitirane po najmodernejših vzorcih, prodam po konkurenčni ceni. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 48. 285 Lepo solnčno stanovanje z dvema sobama, električno lučjo in stanovanje soba in kuhinja oddam. Vprašati JVIagdalenska ulica 34 v novi ~______________________________________ hiši. 272 Prodam gramofon in 14 plošč za Din 400.—. Naslov v upravi lista. 275 Oddam opremljeno sobico s prostim vhodom, Tržaška cesta 20, vrata 4. 277 Manjšo, lepo meblirano sobo, električna luč, oddam solidnemu gospodu ali gospodični takoj. Stritarjeva ulica 5/1. 251 Najvišje cene plača za staro zlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M. Hger-ja sin, Maribor. Gosposka ulica 15. 1548 Dame pozor! Škornje po najnovejšem modelu. Zmerne cene. Izdeluje Govedlč, Frankopa-nova ulica 10. Delavnica za popravila vseh gumijastih čevljev. 37 Solnčno sobo, Pritličje z 1 ali 2 posteljama v bližini kolodvora in parka oddam takoj ali s 1. februarjem. Naslov v upravi lista. 273 Maškeradne kostume izposojuje v veliki izbiri salon Armbrtnter. flovemk a Ul.4 nredstavnlk izdajatelja ln urednik: F Stanko Da ODOL Kalodont, Clorodont, Pebeco i. t. d. nudi najugodneje In kupi ODOL steklenic«. Galanterijska trgovina Drago ROSINA Vetrinjska ulica Št. 26 t • U Bv Maribor/ 6 V M*rtbont T!8k* Mariborska tiskarn« dL d, predstavnik