Sedanje kazensko premeščenje - zgrešen smoter. Učitelj A. je premeščen iz te in te šole na Gor^DJskem kazenskim potom kam dol t Belo Krajino ob Kolpi v kak samoten, zapuščen kraj. Nadučitelja B. iz istega vzroka iz solnčnega, lepega dolenjskega kraja kam v Skofjeloške bribe in pri tem še degradiran na karakterju za zlog Bnad". Učiteljica C. gre službenim potom iz romantičnega kamniškega okraja kam na zapuščeni, goli Kras. In tako bi lahko navedli več konkretnih primeroT, ki jib je čitati t listih skoraj po vsaki seji visokega c. kr. dež. šol. sreta za Kranjsko,. posebno v novejši dobi, tedaj za vladanja isestransko pravične in demokraške S. L. 8. In motivi tem premestitvam? Naradno politiški. Trd, neupogDJen hrbet t prepričanju in načelib. Zamera pri župniku, pri kaplanu ali celo pri Taškem obSinakem odborniku, ki smatra šolo za nepotrebno zlo, saj on ue zna niti brati niti pisati, pa je le Teljaren mož v občini. čerau bi se učili še DJegori otroci, zaradi katerib mu provzroča učitelj ali učiteljiea nepotrebne kazni zaroljo nemarnega šolskega pobajanja. In ta reljak se zaroti, da mora učitelj iz kraja. Da se pa to tem lažje dožene, treba očroiti učitelja pri dušoem pastirju kot brezverca, četudi morda vodi celo cerkveno petje. Saj zadostuje, ako z njim ne voli držarnega, deželnega poslanea, morda pa je bil celo tako drzen in ni odd»l glasu pri občinskih volitvah njetnu — analfabetu. Župnik ali kdo drugi naprari oradbo na c. kr. dež. šol. sret na podlagi prej opisanih razIogoT, ki se neznatno tičejo šole kot take. Obenem pa se odpošlje še drobno pisemce na dr. Lampeta, in sivu je gotova. Prične se preiskava, ki se navadno konča s premestitrijo četudi povsem nedolžnega učitelja. Saj je znano, kar je celo nek rišji uradoik priznal, da učitelj proti dubovniku podleže, čeprar je prarica na učiteljevi strani! Pa dorolj! Skoraj smo se že prereč oddaljili od strari, ki nam jo je mpravljati pod goreDJim nasloTom. Kajti poleg teh za naSe sedanje raimere tipičnih primerov, ki ostanejo še poznim našim vnukora znaki razmer r naši ožji domovini začetkom prosretleuega našega atoletja, se dogajajo tudi slučaji. ki — odkrito priznano — niso r čast učiteljskemu itanu, tedaj slučaji, ki jib je treba, kolikor se da, odpraviti, bodisi tudi 8 kaznijo, če drugače ne gre. Eazen pa imej vsekdar pred seboj smoter poboljšaDJa. Stari nazor o kazni, ki je bila le naraen sama sebi, ta nazor je padei. Mladega hudodelca so navadno utaknili med najhujše razbojnike, da so mu ti zatrli zadnjo iskro onega čurstva, ki se je nagibalo k dobremu, da je postal nazadnje najnevarnejši člau človeške družbe. Zakaj to ? Zato, ker se ni takoj začetkonaa pravilno z njim postopalo. Te razmere so se zadnji čas predrugačile in kakor je slišati, se jib namerava popolnoma v tem oziru predrugačiti, da bo st?ar dosegla svoj smoter, kar je le pozdravljati s človeškega in občekulturnega stališča. Tudi šolska kazen mora imeti smoter poboljšanja. Tega se pa ne dožene s preostrim postopanjem. Učitelj, ki otroke kaznuje za vsako malenkost, ne doseže onega, kar se pravi sočutje. Tak učitelj ni vzgojevalec. Bes je otroka treba za budobijo kaznovati, a ta kazen imej ta smoter, da se otrok slabemu odradi. To se pa ne dožene s samo krutostjo in mržnjo do otroka. Ne! Učitelj kaži, kar naj otrok tudi spozna, da te vodi pri tem skrb za otroka, da se ne bo kdaj izgubil in da mu želiš najbolje, da bi bil pozneje srečen v življenju. Ravno taka je 8 šolskimi zamudami, oziroma 8 kaznovanjem malomarnib staršev. Vsaka kazen, vsako discipliniranje bodi premišljeno in preudarjeno, da doseže svoj smoter. D», tako bi moralo bitit Žal, da 8e dela izjema pri učiteljskem kaznovanju in discipliniranju. Eakor je ze prej omenjeno, nikakor nofiemo, da bi vsaka nerednost poaebno ko se rečkrat ponarlja, ostala n«kazDorana, ker bi kaj takega lahko imelo zle posledice. Saj ne pride tu samo v pošter učiteljera oseba kot subjekt, pač pa tudi šolski napredek, otroci, šolska občina kot objekt. Dvojno zlo je treba tu upoštevati in to zlo po možnosti, če drugače ne gre, tudi 8 primerno kaznijo odprafiti. Sedanja narada kaznovaDJa pa ta smoter večinoma izgreši. Ne samo izgreši, ga celo poslibša. Narada je, da se učitelja bodisi kazensko, pa tudi disciplinarno premesti, kar je že urodoma omenjeno, na kak zapuščen kraj. Zdrarniki bolniku svetujejo, naj si poišče kak primeren kraj, primerno družbo, da se razredri, kar jako blagodejuo vpliva na njegove živce in bolezen. Učitelj, podvržen raznim slabostim, je tak bolnik. On potrebuje drugega miljeja, ki blagodejno Tplira na njegore slabosti in ga počasi ozdrari. Takega zdravila pa nudijo le kraji z bolj živahno okolico, ki stoje glede naobrazbe že nekoliko na rišji stopnji, ne pa zapuščeni hribovski kraji, kamor spadajo trdni ljudje, ki jih je treba, seve, zato tudi primerno plačati, če se jih hoče obdržati na tej stopnji. Premeščen je, rsako leto enkrat ga obišče gospod nadzornik, in žir krst se ne briga zanj, če morda ni v bližini tovariš, ki ga tjainsem obišče in mu reče kako blažilno besedo. In t takih okolščinah se nahajajoč torariš, ki ne živi, ainpak životari, ki je potreben dobrih zgledor in primernega rodatva, ki mu je treba voljo k dobremu utrjerati, naj 86 poboljša? Eaj poboljša? Poslabša se! Tak človek naravnost obupa in zaraditega š» globlje pada v slabosti, dokler slednjič popolnoma ne pade t prepad, iz katerega ga potegne paragraf odpusta iz elužbe. Ubogi človek, izgubljena eksistenca! Srce pretresujoča usoda n» cesto vržene družinel Pa ne samo to. Ne le učitelja se ubije na ta način, obupajoč nad rs«m, postane, kar ni čuda, apatičen do vsega iu tudi do šole, do pouka. In tu pridemo do objekta, ki smo ga prej imenovali, do otroka. Tudi temu odvzamete na ta način ono predragoceno doto, brez katere je dandanes pravi siromak na sretu — znanje in rzgojo. Tedaj za eno kaznijo pride še več kazni, ki jih lahko čuti cela generacija. Tak primer bi lahko navedli. Ker pa imamo srce, tega ue storimo, kakor tega nočejo prebivalci dotičnega kraja, ker nočejo spravljati že dorolj kaznovanega učitelja še t večjo kazen. In to so preprosti ljudje. Pa yi, gospodje, ki ram je o tem odločevati? Kaj vam mari, če se pogubi, kaj na tem, če otroci zaostanejo! Zakonu se je zadostilo, pa mirna Bosna! Vzemimo manj drastičen slučaj, ki jib je dandanes obilo v lepi Kranjski, discipliniranje. To v materialnem oziru ni kazen. Naj bo! Oe ni to, je pa dušeroa kazen, prar buda kazen, ki ima za discipliniranega morda najhujie posledice. Saj je dandanes porod takemu postopanju že to, če učitelj ni naprej pozdravil župnika ali pa, da ni šel v cerkev pred oltar itd. Zgodi se, da ta io oni dobi morda še lepši kraj. Vendar tudi ta ima neko slabo stran. Prestavljeni ima čisto rest, ni se pregrešil ne proti zakonu ne proti čloreški dostojnosti, a ima svoje prepričanje, da ne reče: nSneg je črn", ker je to rekel rarno ta in oni mogočnež. Zavest, da se mu dela kririca reže v rjjegovem srcu skelečo rano. Vs»ka krivica pa ima prejalislej zle posledice na to ali ono stran. In tako je tukaj. Prej ena najboljših učnih oseb resignira na vse in nekako mebanično opravija svoj poklic. Torej je tudi t tem slučaju naJTečkrat smoter izgrešen. Te vrste naj opozore merodajne faktorje, ki imajo pri tem odločilno besedo, na velikansko škodo, ki jo največkrat zagreše s kazensko premestitrijo, kazeu ki ne zasleduje smotra poboljšanja, je izgrešena. H koncu še nekaj besed gospodom iz nasprotnega tabora. Ta članek je pisan v času, ko obhajamo spomin rojstva Kristusovega. Nad vse prerzrišeni so njegovi nauki, posebno nauk o ljubezni do bližnjega. Tudi mi učitelji smo raši bližnji. Izvršujte tudi med natni to lepo čednost, saj Kristus sam ni iskai maščer&nja, še celo za svoje sovražnike je molil in 8 tem šele potrdil sroj nauk. Storite tudi vi tako 1 Gotoro, kazen se ne da odpraviti, a ta bodi smotrena, da poboljša, a ne poslabša. Kakor tem, tako tudi kličemo drugim odločilnim članom šolskib oblasti. Bodite previdni, kaznujte milo, če je kazni treba. Irnejte Tselej pred očmi smoter poboljšanja!