Politicen list za slovenski národ. P« poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vee na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja, tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1!s6. uri popoludne. Štev. 264. V Ljubljani, v sreclo 18. novembra 1885. Letiiil* XIII. Drugi deželni jezik in vojna. (Konec.) Sedaj vemo, kaj pričakujejo nekteri konservativci od naučnega ministra: Več centrilizacije in več germanizovanja, kakor je bilo dosihmal. Kažejo na armado, na vojni jezik, da bi s tem podprli svoje težnje in pritiskovali s tem na odločilnih krogih. Jih že poznamo te baže preroke, to ni nič novega, saj je Knotz v državnem zboru tudi tožil, da je naroden prepir zašel v vojno in s tem hotel vreči sedanjo vlado. Naj pomaga, kar more, vsako sredstvo je dobro. Sicer dobro vemo, da država obstoji toliko časa, dokler je oborožena moč na nje strani, saj vemo, kaj je princ Evgen rekel cesarju Karolu VI., ki je hotel obvarovati avstrijske dežele pred krvavo na-sledstveno vojsko, on ni samo rekel 300.000 mož, rekel je tudi, dobro napolnjena blagajnica je najboljše poroštvo za nasledstvo, najboljša pragmatiška sankcija. Blagajuice se pa ne polnijo s tem, da se vse ljudsko gibanje, vse ljudsko življenje, da tudi šolstvo gleda le iz vojaškega stališča. Zgodovina ni zgolj naštevanje slavnih in neslavnih vojska, marveč kaj več, ako hoče biti učiteljica narodom. Recimo, da se kaka država naslanja samo na vojaštvo, kaj pa potem, ako se odmakne ali spodbije ta steber. Noben stan ne zahteva toliko zatajevanja, toliko požrtvovalnosti, kakor vojaški, in sreča tudi nikjer ni tako opoteča in se tako hitro in naglo ne spreminja, kakor na bojnem polji. Kdo da vojskovodji v odločilnem trenutku, od kterega vse zavisi, pravi razum, kdo posameznim pogum in vztrajnost? To priznajo pogani, mohamedani, zakaj bi pa kristjani tega ne poznali. „O Bog, pri tebi je moč in zmaga", zaklical je sultan Solimon pred osodepoluo bitvo pri Mohaču 1. 1526, se odkril in solze so mu stopile v oči. Pred bitvo pri Šent-Gothardu 1. 1664, ko so bili Osmani prvikrat v veliki bitvi zmagani, kjer so cesarski konjiki izurjeni v tridesetletni vojski prvikrat prodrli turško konjico, molil je general konjiče, grof Spork javno pred vso armado prav po vojaško: Ti Gospod Bog v nebesih, ako že nočeš nam pravovernim pomagati, vsaj ne pomagaj tem turškim vragom, pa bodeš videl, kaj mi znamo! Ko je po slavni zmagi prišel pred cesarja Leopolda in sta se menila o ti zmagi, rekel je cesar, kazaje na svoj molek, mislim, da vam je ta največ pomagal v bitki. A general je zaropotal z mečem, rekoč: ne, ne, ta je največ storil in pri tem okno ubil. Cesar je na to osorno pogledal, a general je hotel okno plačati, kar je zopet cesarja na smeh prisililo. — No, ta general Spork je bil kmečki sin iz Vestfalije in je za silo znal svoje ime podpisati. — Nihče ne bode tajil, da učenost vojaku ni potrebna, a zarad pomanjkanja šolske učenosti se vojske ne zgubljajo, potem pa tudi ni treba povdarjati, da bode vojna izvrstna za boj le takrat, ko bodo vsi nižji častniki do dobrega nemški jezik znali. Obče znano je, kaj je največ pripomoglo kristjanom k slavni zmagi pred Dunajem 1. 1683, a manj znano je morda, da so bili Poljaki kmalo po tem na Ogerskem pošteno potolčeni; kralj Sobieski je pisal potem svoji ženi: „Ni čuda, da smo bili zmagani, naši vojaki so se grje obnašali, kakor Turki." Vlada Leopolda I. je bila najslavnejša v novejši avstrijski zgodovini, kajti pred zmagovalnim mečem kristjanov je obledel polumesec in ošaben kralj Francoski Ludovik XIV. je bil ponižan, in vendar Leopoldu očitajo, da je preveč duhovščino poslušal in se dal po jezuitih voditi, dasiravno je znano, da so ravno duhovni, med njimi kapucin o. Marko Alvian, bili, ki so mu očitali neodločnost in počasnost. Lahko bi navedli več slavnih vojskovodjev noter do slavnega Lavdona, ki je ogledovaje vtrjenja, molek v rokah imel, a to vsak ve, od kod pride zmaga; obče je tudi znano, da se vojaki v vojski nauče moliti, ako že pred niso znali. Ako pa je ta čas Gospod Bog najboljši „zaveznik" zakaj bi pa tega zvestega zaveznika zanemarjali, ko se pripravljajo za vojsko. To nam nehote v misel pride, ko slišimo povdarjati to ali uno, kar je naši vojni treba, da bode zmagoslavna; v najnovejših časih je k temu prišel še"nemški jezik, ki je sicer zelo važen kot poslovni jezik, a za bojevitost armade (Schlagfertig-keit) pa vendar ni toliko potreben, kakor nekteri to povdarjajo; pa saj vemo, kaj se hoče s tem doseči. Ko že vse drugo ne pomaga in vlada vendar hoče Slovanom pravična biti, bode pa vojna manj pripravna za boj, ako Nemci ne bodo prvi v Avstriji in ako se bode brezkrajno in brezumno germanizo-vanje vstavilo, ter Nemec prisiljen učiti se slovanskih jezikov! Veliko-iiemške ideje. Redko so sejani veleumi, kakoršen je Bismark. Občudovanja so vredni vspehi nemškega kanclerja, s kterimi je proslavil sebe in Nemčijo. Naravno je, da tega moža spoštuje nemški rod ter občuduje vnanji svet. A nečuveno je, da zaupljivo nanj obračajo oči, v prahu se zvijajo, kakor kuže pred gospodom , ki kaže mu batino, da se v Avstriji najdejo ljudje, ki vidijo in povikšujejo svoje iz-veličanje le v najožji zvezi z materjo Ger-manijo. Pripoznati moramo sicer, da se mora Evropa zahvaliti v prvi vrsti Bismarku, ker se je ohranil mir. Trocarska zveza, dasi na slabi podlagi, obvarovala je Evropo in njene narode prelivanja krvi in mnogih požarov. Hvaležni smo tudi našim državnikom, ki previdno vodijo državno ladijo med pečinami, ki štrle iz morja evropskih zmešnjav. Vendar ne moremo v sebi zatreti bojazni, ki jo vzbujajo vedno glasneji in smeleji pojavi veliko-nemške ideje tostran in onstran črno-žoltih mejnikov. Pisali smo že o drugi priliki, kako sodimo o avstrijsko-nemški zvezi, da namreč želimo najboljše razmere obeh cesarskih vlastij v prid soglasja in miru, dokler niso Avstriji na škodo. V naslednjem podamo le kratko zgodovinico napominane zveze brez posebnega ko-mentara. Leta 1866 odločil je meč na bojnem polji Avstriji prihodnost ter pokazal ji pot proti jugu. Ločila se je iz državnopravne zveze z Nemčijo, ktero LISTEK. Zadnji samotar. Izviren zgodovinski roman. (Spisal Podvigenjski.) (Dalje.) Kaj pa ima vendar gospod Luka v svoji zalogi? Pred vsem zapazimo enciklopedijo Diderot-ovo, ktere sedemindvajset zvezkov zavzemajo enega zgornjih predalov Lukove učene police ; ti zvezki so prav zamazani, kar priča, da se Luka od Volkov kaj marljivo posvetuje s francoskimi filozofi. Tudi druzih del ne manjka tii, njih naslovi na usnjatem hrbtišči ti kažejo imena, ktera je slavil v tistih časih cel svet: Voltaire, Rousseau, Montesquieu, Lessing itd. Tudi Saint Martin našel je odlično mesto v knjižnici Lukovi, tii bereš naslov imenitni knjigi: „De Erreurs et de la Vérité". Sploh zapaziš na prvi pogled, da Luka ni skoraj drugega čital, kakor francosko pisatelje. Ali vendar ne. Tudi na nemščino se je zadnje dve leti oziral. So vé, da ji je nakazal najnižji predal, vendar ako se malo pripognemo — gospod Luka se ni rad pripogibal, ker ga je hrbet bolel — najdemo tii zdolej vse napolneno z brošurami nemškimi. Gospod Luka, da si je neki skoraj vse naročal, kar so po razglašenji tiskovne svobode Dunajski filistri pisarili. Čudne naslove nahajaš tii: „Ueber die Stubenmädchen in Wien", „Ueber die Hoffräuleien", „Ueber die hohen Adel in Wien", „Ueber Doctoren, Chirurgen und Apotheker", „Ueber die Stutzer", „Ueber die Periickeumacher, etc.", „Ueber die hophichten Wienerinnen", „Philosophie der Modeschuallen", „Ist der Antichrist blau oder grün?" „Ueber die Reliquien, Opfer- u. Mirakelbilder", „Von Abschaffung der Weihnachtsmetten" itd. Take in enake ropotije pri Luki nikdar nisi pogrešal.*) Vendar pa bi se zelo motil, misle, da Luka res ni imel nobenih cerkvenih knjig; kmalo bomo videli. V zvoniku odbijo deveta, kmalo potem zazvoni z velikim zvonom, kar Luka spominja, da za eno uro bo pri Volkih po stari navadi maša, pri maši pridiga; in ravno ta je bila Luki zdaj glavni *) Primeri: Brunncr Sob. „Die Mysterien der Aufklärung" itd. in: Jiiger Dr. Alb. „Kaiser Joseph II. und Leopold II." predmet. Luka namreč se nikdar ni na svojo pridigo začel pred pripravljati, kakor eno ali pol ure pred mašo. Naglo se Luka s stola skloni in pristopi k biblijoteki. Zadej v drugi vrsti na enem srednjih predalov začne prevračati, in kmalo se prikažejo razni cerkveni govorniki, ktere je posebno čislal, na pr. Nemški govori od Wieserja, ali pa „Sobaldus Nothanker" in drugi. Luka začne toraj „študirat" pridigo za Volke. Eno uro kasneje, ko je odzvonilo in odklenkalo, koraka gospod Luka z Ben Sarukom na desni proti cerkvi. Ben Saruku se pozna, da je dobro spal, zatoraj pa tudi hoče danes prav pobožen biti; on nese v roki veliko molitveno knjigo in velikansk molek, kakoršnega Volki še niso videli. Sredi cerkve se postavi v klop, da ga vidi staro in mlado, moško in žensko, vse, kar je danes od Volkov se zbralo. Med inašo je pridiga. Pred, se ve, da gospod Luka prebere Volkom evangelij, ki se bere dvaindvajseto nedeljo po binkoštih, priliko o onem usmiljenem hlapci, kteremu je bil gospod odpustil neizmeren dolg, a sam pa ni hotel s sohlapcem imeti najmanjšega potrpljenja, da bi mu s časoma poplačal mali dolg desetih denarjev. Po prebranem je nad tri sto let varovala turškega nasilstva, za ktero so krvaveli v premnogih bojih narodi avstrijski. A isti Bismark, ki je nedavno imendM avstrijsko-prusko vojsko potrebno in nei z o gibljivo, čutil je hitro potrebo novega prijateljstva z nekdanjim sovražnikom. Kmalo po nesrečni vojski se je v Monakovem rodila misel, da se vse južno-nemške države zdril-žijo kot celota s sevei;o-fiemškimi v državno zvežo. K tej zvezi naj bi kot tretja pristopila tudi Avstrija. Bavarska je želela „medsobojno zaslombo Nemčije in Avstrije proti Franciji", Bismark pa „one prijateljske razmere z Avstrijo, ki se strinjajo z obestranskimi koristmi in preteklostjo". Tako je brzojavil Bismark 14. aprila 1867 nemškemu zastopniku na Dunaji. Kot pooblaščenec pride na Dunaj grof Tauffkirchen ponujat Avstriji zvezo s Prusijo in njenimi zavezniki. Kakor je naznanil Bismark pruskemu poslaniku na Dunaji, mislil si je zvezo tako-le: „Avstriji moramo to dovoliti, kar ji je prej dovolila nemška zveza, namreč notranjo in vnanjo varnost, zadnjo z defenzivno omejitvijo, ali a) za celo avstrijsko državo na določen čas, za eno ali tri leta, ali b) za nemški del s trojno zvezo, brez zvezne uprave, kot mednarodno pogodbo. Tudi bi se c) časna zveza sklenila s pogodbo o turški zadevi. Za to kombinacijo pa bi morali dobiti i Rusijo. Jaz (Bismark) upam, da bi se Rusija za omejen čas dala pridobiti za „status quo" v turških mejnih deželah. Ko bi Rusija temu ne pritrdila ter se s pogodbo ne zavezala, mir se bode ohranil, ako Rusija le „molče" obdobri prusKo-avstrijsko zvezo. Toda tudi če Rusija molče odobri naše pobotanje, morali bi Rusiji odprte držati svoje „karte". Tedanji naš minister, grof Beust, ni sprejel ponudbe. Odgovoril je 6. aprila 1867 avstrijskemu poslaniku v Monakovem, da „smatra vprašanje zveze s Prusijo kot vprašanje največe vrednosti", na ktero „ne morejo odgovarjati niti strasti, čuti, niti spomini iz 1. 1866 ali pretečenega tisočletja", marveč le „varnost in korist avstrijske države moreta vplivati na prihodnje določbe". Poslaniku v Berolinu sporoči grof Beust 16. aprila 1867, da bi Avstrija novo defenzivno zvezo morala „plačati z francoskim sovraštvom, ki bi glede na veliko-nemške ideje in mogoče prepire z Italijo bilo dvakrat nevarneje". Tudi ni še dokazano, da bi taka zveza jamčila mir, in še manj „bi bilo prijetno, ko bi Avstrija s Prusijo podlegla". „Avstrija tudi s tem ne more biti zadovoljna, da bi ji bila Prusija, ko bi zmagala, hvaležna le za Praški mir (1866)." Vendar ostane resnica, da bode „Avstrija vedno želela približati se Prusiji in Nemčiji". Med tem se je zrušilo francosko cesarstvo; Bismark je dosegel, kar je želel: Nemčija postala je carstvo. Iz Versalj je stari Viljem našemu blagemu cesarju podal roko, na vrhunci slave je pisal na Dunaj: „Vsi tovariši nove nemške zveze in posebno Prusija goje iskreno željo, da se ohranijo in vtrdijo prijateljske razmere med Nemčijo in avstro-ogersko državo." evangeliji začne gospod Luka pridigovati prav moško, da, redkokdaj tako: „Večkrat, preljubi moji Volki, ko slonim na oknu moje hiše in zrem po krasnih vinogradih, ki vse okrog po hribu obdajajo našo vas, ko vidim trto pri trti, obloženo z rumenim grozdjem, spodej v dolini pa zelene travnike in dolge njive, polne zrelega klasja in ko mi tam od gozda na uho pridom' ljubljeno petje in čvrčanje veselih ptic, o tedaj se mi srce vname od same hvaležnosti do onega vesoljnega Očeta, ki kraljuje nad oblaki in d& solncu sijati na dobre in hudobne, tedaj mi pridejo na misel one zlate besede sv. Janeza Evangelista: Bog je ljubezen. Da, predragi Volki, vse dobro pride od njega: solnce in dež, žito in vino, zdravje in bogastvo; on daje drevesom, da obrode obilnega sadit; on, da se množi in debeli domača žival; on, da dobro ponašajo sviloprejke in kmetič povleče za-nje lepega denarja; on tudi, da imajo krave in ovce dosti tolstega mleka, da se celo v Trst prodajat nosi za lepe novce, sploh: od njega je vse dobro, kar zamore poželeti človeško srce, vse dobro, a slabega nič. (Dalje prih.) Naš cesar mu odgovori 26. grudna 1870 po svojem kahclerji: „Odkritosrčnim in vzvišfedim srcerft bo Njegovo Veličanstvo znamenite spomine, ki so vezali Njegovo dinastijo z osodo nemškega naroda, vedno ohranilo z najsrčnejim sočutjem do njegovega razvoja in z odkritosrčno željo, da bi bila Nemčija v novi obliki državnega življenja prati porok srečne svoje prihodnosti, kakor tudi porok sreče avstrijske države, ki ji je toliko sorodna po zgodovini, jeziku, šegi in pravu." Od tega časa sta Avstrija in Nemčija hodili kot prijateljici enaka pota. Leta 1871 je obiskal cesar Viljem našega cesarja v Išlu. Drugo leto 1872 obišče cesar Fran Josip nemškega cesarja v njegovi prestolnici. Ob enem pride v Berolin Aleksander, car ruski. Tu se je sklenila znana trocarska zveza, o ktere zgodovini hočemo molčati. Rusko-turška vojska, še bolj pa posledice Bero-linske pogodbe, so prisilile Bismarka, da je prišel meseca septembra 1879 na Dunaj, kjer seje sklenila avstrijsko-nemška zveza. Pogoji te zveze nam so neznani. Po besedah grofa Kalnoky-ja, ki jih je nedavno govoril v odsekih za vnanje zadeve ogerske in avstrijske delegacije, ostalo je vse pri starem, kar se tiče avstro-nemške zveze. Bolj se je pojasnila ta zveza v delegacijah prejšnjega leta. Tedaj je trdil grof Kalnoky, da evropski mir sloni na trdni podlagi avstrijsko-nemške zveze. Ta zveza je za-nj merilo avstrijskih odnošajev do sosednih držav, nepremakljiva podlaga avstrijske vnanje politike, podlaga, ki po obliki in sodržaji nikoli ni bila krhana ter ostane trdna — proti vsem primerljejem in na mnoga leta. Več ni hotel povedati. Tudi ko delegat Szilagyi odločno zahteva, da mu minister pojasni, ima li ta zveza čisto defenzivne namene proti določenim nasprotnikom, ni mu grof odgovoril. Ko pa Szilagyi omeni znano Buschevo knjigo o Bismarku in osobito oni odstavek: Bismark je hotel med Avstrijo in Nemčijo skleniti javno ustavno zvezo, ki naj bi se bila sklenila po posredovanji vseh konstitucijskih faktorjev. Koraki do tega namena so bili pod Beustom brezvspešni; Andrassy je dajal več upanja. Na to vstane grof Andrassy ter reče: „Določena in uradno objavljena želja se v tem oziru ni izrekla med kabinetoma. Kar se je zgodilo, je to, da je med dogovori knez Bismark sprožil tudi to vprašanje. Formalen predlog se ni stavil, temveč ideja se je rodila v teku pogovorov in se pustila na stran po medsobojnem sporazumljenji." Iz teh besed prepričamo se lahko, da želi ožjo zvezo oni Bismark, ki je potisnil Avstrijo iz nemške zveze „s krvjo in železom". Bismark je želel, da se pogodba „inartikulira" po obestranskih legis-lativnih faktorjih, Andrassy se mu je vpiral. Ostane skrivnost grofa Andrassy-ja, kteri razlogi so bili proti želji nemškega kanclerja. Imamo iskati teh razlogov tostran ali onstran Litave; so li državno-pravni ali le formalni? — to so vprašanja, na ktera nam odgovori prihodnost. Gotovo pa se ne motimo, ako trdimo, da že obstoje med Avstrijo in Nemčijo državnopravna pravila, kterim manjka le sankcije obestranskih državnih zbornic. Naj bo tako ali drugače, gotovo je, da v Nemčiji vse stranke „od gora do morja" žele zvezo z Avstrijo. Isto je pri nas, le z razločkom, da Slovani ne želimo nobene ožje zveze, kakor je sedaj. Tesnejša zveza z Nemčijo bi bila veča odvisnost Avstrije. Korak za korakom bi Avstrija postala nemški „vazal" in naposled zginila v nenasitljivem žrelu. Liberalci smešijo sami sebe, trdeč, da druge stranke ne morejo slišati o avstrijsko-nemški zvezi. Pač se ne strinjamo ž njimi, ki žele, da bi Avstrija zopet pustila Bosno in Hercegovino ter se odpovedala političnim in gospodarskim koristim na jugu. Tudi se upiramo z vsemi močmi zvitim nakanam, da bi se Avstrija umaknila kot samostalen faktor iz evropske politike ter postala „satelit" Nemčije. H-t-b-r. Z balkanskega bojišča. Pod tem naslovom zbirali bomo od slej na dalje vse vojne dogodko iz sedanje srbsko-bolgarske vojske, da jih bodo naročniki bolj skupaj imeli, ker smo jih do sedaj prinašali raztresene med političnim delom in med telegrami. Ves balkanski poluotok jo tak, kot bi bil podsut s smodnikom, ki se jo na srbsko-bolgarski meji že vnel, drugod je pa le še iskrice potreba, da se vname srdit boj, na kterega se vse pri- pravlja. Novice naše pod to rubriko nabrane ne bodo tOraj le obsegale srbskih in bdlgarških vojnih dogodkov, temuč tudi vsa dfuge, ki bodo s tistimi v kterikoli zvezi, naj se poteih prigode na srbski, bolgarski ali turški zemlji. Začnimo toraj s priobčeva-njem brzojavnih sporočil i t najnovejšega bojišča. Sofija, 16. nov. ob 9. uri zjutraj. Srbi so se hoteli včeraj ceste med Trnom in Oarlbrodom po sili polastiti, da bi bili potem težavneja stališča okoli Trna in Dragomana od zadej napadli. Pri Drago-manu se jim je še nekaj posrečilo. Če Bolgarom dojde pravočasno pomoč, se bodo v Dragomanski soteski branili, sicer se zbero pri Slivnici, kjer hočejo Srbov počakati. Okoli Trna so Srbi manj vspeha dosegli, če tudi jih je bilo nasproti malobrojnim Bolgarom velika večina; kajti Bolgari so se borili kakor levi. Dva srbska polka napadala sta jeden bolgarski batalijon, ki se jima pa ni umaknil, ampak mnogo škode napravil. Sofija, 16. nov. ob 11. uri dopoludne. Bolgari, vidoč, da jih je premalo (samo 2000), da bi zamogli vspešno braniti Dragomansko sotesko, opustili so jo, in so se umaknili nazaj proti Slivnici, kjer se zbirajo ter srbskega napada pričakujejo. Srbi vale se tjekaj v trumah in se bo danes dočila osoda glavnega mesta Sofije. Sofija, 16. nov. ob 1. uri popoludne. Knez odšel je v Slivnico. Glavni tabor ostane v Sofiji. Bolgari se nadjajo, da se jim bo mogoče ali v Brezniku ali pa v Perniku Srbom vspešno braniti, ki so le še 40 do 50 kilometrov od Sofije oddaljeni. Bolgarska vojna pričakuje 4000 mož pomoči od iztočne Rumelije, ktera pride v eni uri. Slivnica, 17. nov. (zvečer.) Knez prišel je popoludne semkaj. Redute ob cesti se na vso moč hitro izdelujejo in se je nadjati, da se bodo posebno dobro obnesle pri obrambi. Srbi so se čez dan pečali s svojimi ranjenci, ter so nekaj batalijonov preko Dragomana potisnili, ktere so potem ob njegovem izhodu nastavili. Slivnice danes niso napadali. Bolgari zasedli so progo Breznik-Slivnica. Cesta iz Palanke je še nezasedena. Dosedaj so Bolgari zgubili 800 mrtvih in ranjenih, Srbi pa menda še več. Pri Vidinu so menda Bolgari vjeli 150 Srbov. V Sofiji so ustanovili zdravstveni oddelek za postrežbo ranjenih vojakov. Rumelijske čete ravno dohajajo in jih narod navdušeno pozdravlja. Srbi menda nameravajo Slivnico vzeti, ktere se mislijo iz leve strani polastiti, če tudi je Bolgarov ondi vrlo malo nasproti Srbom, se vendar nadjajo, da se jim bodo vspešno branili. V treh dneh bode pa že okoli Sofije vse polno vojakov na obrambo. Dunaj, 17. nov. Srbski glavni tabor je v Carjembrodu. Pri Trnu vjeli so Srbi več Bolgarov in dva topa so pridobili. Redni bolgarski batalijoni so se jim vdali in orožje proč pometali. Tudi v Timoku odložil je batalijon bolgarskih prostovoljcev orožje. Naj danes konečno še omenimo, v kakem razmerji da si stojita Srbija in Bolgarija z orožjem v roki nasproti. Srbi imajo v orožji 75 batalijonov, v kterih je 1065 častnikov in 78.255 mož pehote; 25 es-kadronov s 190 častniki, 4758 konjiki in 4859 konji; 40 baterij z 240 topovi, 248 častniki in 6820 možmi topničarnji, ki imajo 6390 konj. Vsega skupaj z vštetimi ženisti, zdravstveniki in vozarji ima Srbija na bojišči 107.436 mož. Bolgarov glavna moč je v nabranih prostovoljcih, ki so se od vseh vetrov skupaj naleteli. Za-poveduik onih čet, ki so okoli Slivnice zbrane, je bivši pruski častnik in sedaj bolgarski kapetan Binderov, kteri ima okoli sebe nekaj tisoč slabo oblečenih vojakov in mladih ter nevednih častnikov in še teh je tako malo, da so zapovedniki batalijonov mladi lajtonanti po dvajset let stari. O kaki disciplini niti govora ni; vsakdo dela, kakor hoče. Orožje je tudi popolnoma slabo. Prostovoljci in opolčenci so oboroženi s starimi ruskimi mušketami na kamen; kaj da so te za vojno vredne, vsak lahko sam presodi. Politični pregled. V Ljubljani, 17. novembra. Notranje dežele. Po nevernih Čelnih imeli bodo konec tega meseca volitve za občinske zastope, ker so se po več mestih zmernejši možje tej dandanes ne več zavidanja vredni časti odpovedali, deioma jim je pa doba njihovega delovanja potekla. Kakor se čuje, vrinili se bodo povsod strogo radikalni in do naj-skrajne mere nemŠko-narodni zastopniki. „Reichenb. Ztg." vzela je iz tega namena že veliki boben v roke, na kterega razbija: „Prosta je zopet pot, in zadosti je prostora za nove može, kteri si žele časti in slave priboriti. Vsak si jo lahko pridobi". Zmerneji možje se povsod odtegujejo dostojonstvu mestnega odborništva, kričači se vsedajo pa na visoko ograje in narod begajo. Politični časniki zraerneje barve obžalujejo, da se je stvar na severo-českem tako zasukala, in bodo vsled tega največ koristi občanov trpele. Možje, ki naj bi skrbeli za javni blagor, vganjali bodo politiko, občanov koristi bodo jim pa deveta briga. Žalostno res je tako življenje, kedar strast začne prevagovati razum in ga nadkriljevati. Sicer bodo pa severno-česki prebivalci že še videli, kako daleč da jih bodo radikalni nemško-liberalci pripravili, kterih vsak korak je na Prusijo obrnjen. Avstrija je glede sedanjega položaja na Balkanu bolj v škripcah, kakor pa ktera-koli druga velesila; kajti boj, ki ga je neslani Milan pričel, bojuje se v naši bližini in to za mirnega soseda nikakor ni posebna radost, če se ob njegovi meji dva tepeta, ki mu navadno kolikor toliko lahko škode napravita. To bi bila ena. Druga je pa še nekaj bolj kočljiva. Avstrija je, na „srbsko pametno dr-žavno-politično postopanje" (kakor se je naš zunanji minister Kalnoky o Srbiji izrazil), le-ti še celo denarja dala za mobilizacijo. Znano bode še, kar smo konec septembra pisali, da je šel namreč srbske države pooblaščenec na Dunaj na posodo prosit in da mu je „Liinderbanka" denarja dala, za mobilizacijo. To posojilo zna Avstriji biti na veliko korist, pa tudi ravno tako lahko na škodo. Oe bi se reči na Srbskem slabo obrnile in bi Milana doletela recimo osoda kakega Napoleona, bo Avstrija izvestno skušala svoje milijone nazaj dobiti. Posojilo sicer ni državno posojilo, vendar pa je „Liinderbanka" dete sedanjega ministerstva in je omenjena banka tudi pred posojilom vlado vprašala ali naj ga dii ali ne. Ona se bo toraj na vsak način ozirala na državno pomoč, če bi ji tam doli zguba kazala. Srbija je svojo mobilizacijo pričela zanašaje se na avstrijsko prijaznost; če bi ji bili na Dunaji rekli: „pri miru bodi in nikari ne rogovih, ker ti ni nobene sile", bi se Srbija morebiti ne bila podala v nevarnost. Avstrija, se ve, da o tistem času ni mogla na to misliti, kakor se je sedaj zasukalo. Sicer še tudi ni gotovo, da bi Milan tega koraka vendar ne bil storil, če tudi bi mu bila Avstrija odsvetovala; kajti Milan je čutil, da se mu stol maje, ter ga je hotel jia vojnem polji s krvijo svojih sobratov zlepiti. Oe se mu bo posrečilo, jako dvomimo, pač pa je Avstriji s tem svojim nepremišljenim korakom nakopal veliko sitnost na glavo in jo je spravil v silne zadrege. Skušnje v tem smislu ima Avstrija na veliko srečo že mnogo za seboj in jo bo izvestno porabila na lastno korist. "Vitanje države. Srbom se bo slaba godila ob srbsko-bo 1-garski meji, če Turčija svoje v Stari Srbiji nakopičene batalijone v Bolgarijo potisne, kar bode morala storiti, če hoče pred Evropo dokazati, da ima res ona vrhovno oblast čez Bolgarijo, kakor se to v Berolinski pogodbi povdarja. Sedaj je toraj trenutek za njo, da se skaže, ali je še vredna uvrstena biti med države evropejske ali ne. Srbi si s svojim napadom bratske Bolgarske prav nič druzega niso zaslužili, kakor da bi jih Turek prav pošteno za ušesa stresel in bi razposajenemu Milanu zopet pot do Belegagrada pokazal. Turčija ima ravno na podlagi poprej omenjene Berolinske pogodbe to pravico, kajti. Srbi so napadli njej podvrženo ozemlje. Oe toraj ona svoje batalijone iz Stare Srbije potisne na Bolgarsko, in ž njimi Srbe od strani prime, bodo Srbje pač gledali, kje je najbližnja pot domu. Oe bi se pa vse to zgodilo, o čemur niti dvomiti ni, potem je tudi jako verjetno, da bode Turčija zahtevala za odškodnino, da se zopet napravi „status quo ante" in s tem odpre pot novim homatijam v bodočnosti. Oe bi toraj Turčija res pritisnila in da bo, to kaže njenih 150.000 mož, ki jih ima že na Balkanskem poluotoku nakopičenih, kterih vendar ni za igračo ali strašilo tjekaj postavila, bo !e Milan nekaj dobil, česar se je ogniti mislil z napovedjo vojske — šel bo namreč, balkansko vprašanje pa pa ne bo še fešeno. Pač pa bi se tisto rešilo* če bi od strani lepo vmes posegli od zapada Avstrija, od iztoka pa Rusija, ter bi se vsaka po svoji sthmi Balkana lepo do morja pomaknila. Potem pa naj bi obe, vsaka s svojim orožjem napravili mir, Susija v Bolgariji in Rumeliji vrhovno pokroviteljstvo ob-državši, Avstrija pa po tej strani do adrijanskega in egejskega morja. S Srbi smo tako rdobri prijatelji" in bi toraj prav nič ne škodilo, če bi prišli tudi oni na podlagi popolne samouprave pod avstrijsko vrhovno pokroviteljstvo. To bi bila še najbolja rešitev balkanskega vprašanja. Da bi vsi balkanski Slovani tudi s to zadovoljni ne bili, vemo že danes, toda kje pa so vsi zadovoljni? Saj je ni take države pod solncem. Nezadovoljnost je pa dandanes posebno v slovanskem taboru jako razširjen plevel. Kljubu temu pa bi Avstrija in Rusija že za to skrbeli, da bi se mir tam doli ohranil. Sila, ki včasih cehi kola lomi, prignala je tudi srbskega kralja, da je v svoji „pogumnosti" vojsko napovedal bratskim svojim sosedom Bolgarom. Kako da se bo vojna končala, povedal je bolgarski knez Aleksander sam, rekše, „da srbski kralj hoče Bolgarsko vničiti, namesto da bi jim pomagal veliko idejo slavjansko izvršiti". O tem tudi nihče dvomiti ne more, da so Bolgari zgubljeni in Srbom na milost in nemilost izročeni, če ne bode Rus Bolgarom pomagal, česar se je tudi nadjati. Srbska vojska in bolgarska je kakor noč in dan. Srbi imajo zadosti in dobro šolanih častnikov in podčastnikov, dobro vrejeno topništvo iu kolikor toliko tudi konjiče; Bolgari vsega tega krvavo pogrešajo razun precej zdatnega števila prostovoljcev, kteri jih pa ne bodo rešili, če jim Rusija ne pride na pomoč, kar se bode pa izvestno zgodilo, kakor hitro bi se Milanu posrečilo Sofije polastiti se. Kar je v vojski jako velikega pomena, je dobro topništvo, Srbi imajo tako, da se lahko o njem reče, da bo že za silo. Bolgari pa še takega nimajo, o kaki pošteni konjiči pa niti govorjenja ni! Srbi imajo med svojimi častniki mnogo takih, ki so v boji skušeni in zvežbani že od prejšnjih let, ko so se borili s Turkom. Za Bolgare borili so se tedaj Rusi in sedanji bolgarski častniki vojnega življenja ne poznajo drugače, kakor iz vežbališča. Iztočno-rumelijska armada blizo 8000 mož hroječa pa tudi ni za las boljša memo bolgarska. (Je toraj vojska edino le med Srbi in Bolgari omejena ostane, potem ni dvoma, kdo bo zmagal in kdo bode vklonil vrat pod zmagovalčev jarm. Sramota pa ostane na večne čase za mlado Srbijo, da si ni upala napasti stare Turčije, kjer bi bila dobila sebi vrednega nasprotnika, temveč je šla svojo moč poskušat nad slabotno in neoboroženo Bolgarijo, nad lastne brate, ki 400 let sami svoji gospodarji niso bili in še sedaj niso popolno. Lahi so jeli premišljevati, kako bi se dala sedanja balkanska zmešnjava porabiti za poveličanje Italije. Znano je namreč, da Italija v Carigradu na konferenci dolgo časa ni hotela prave barve pokazati, in da je še le potem, ko sta že Anglež in Francoz rekla, da na „status quo ante" tù ne gré več misliti, tudi ona rekla, da, da, za „status quo ante" je pač sedaj že prepozno. V mislih si je pa pristavila, „sicer tudi z albanskim obrežjem ob Adriji ne bo nič in tega bi pa vendar-le rada imela". Tega, se vé, da ni izrekla javno, pač pa se bere v najnovejši laški knjižici, ki jo je Bonghi izdal o „iztočni krizi in Berolinskem kongresu". Ondi Bonghi toži : „Nikdar še nisem mislil, da je naša diplomacija kdo znil kako modro vkrenila, ki niti poskušala ni na Berolinskem kongresu zabraniti, da bi se avstrijska moč poleg Bosne in Hercegovine ne razvila tudi še celo ob adrijanskem nabrežji do Grške zemlje. Tudi nisem nikdar odobraval, če so nekteri naših državnikov trdili in še trdijo, da je konečno Lahom popolnoma vse eno, naj se Avstrija po celem albanskem obrežji ob Adriji do Grške raztegne ali ne! Oe mi danes še nismo Rimljani, kar menda tudi nikdar ne bomo, se moramo pač ozirati na slučaj, da je ravno ono obrežje mnogo vgodneje memo našega, bodi si za napad, kakor tudi za obrambo. Tudi nam ni prav nič na korist, če se ono nahaja v rokah države, ki bode danes ali jutri naš sovražnik in s ktero smo že na tolikih krajih v dotiki." Kaj ne, da so to javne besede, da bi jih tudi gluh razumel?! Glavna naloga naših poli-tikarjev in diplomatov je toraj ta, da se Avstrija ne oziraje se na levo ne na desno, raztegne do egejskega morja in posebuo po albanskem obrežj do dobrega vtabori. To zahteva varnost države kakor tudi bodoči razvoj trgovine na iztoku. Z do vršitvijo srbsko-bosanskih železnic do Adrije bode se trgovina po onih krajih hitro in visoko vspela in Avstrija mora gledati, da jo v lastnih rokah ohrani. Izvirni dopisi. Iz Polja, 16. novembra.' (Slovo.) Za ljubim poletjem prišla je tužna jesen, vsa narava otresla je svojo lepoto, drevje stoji golo brez listja, ptice selijo se v topleje kraje, vse nas zapušča ter se po slovlja od nas. Poslovil se je pretečeno nedeljo od nas tudi č. g. kaplan Janez Kobilica in se preselil v Ljubljansko predmestno faro Trnovsko. Bil je pri nas osem let iu dva meseca, vedno zvest v svojih opravilih po poklicu. Preblagega gospoda je vse ljubilo, pa saj ga je moral vsak ljubiti, kdor ima še kaj spoštovanja do duhovščine, ker bil je silno prijazen do vsakega, ki je sveta potreboval, ali sicer ž njim kaj opraviti imel, naj je bil reven ali bogat, visok ali nizek, mlad ali star. Tudi njegovo usmiljeno srce razodevalo se je večkrat v dejanji. Posebno pogrešali bodo gospoda Janeza ubogi, ki so sprejemali iz njegovih rok mnogo dobrot. Preskrboval je nas gospod tudi z berilom, dobil je namreč pri njem na posodo knjigo, kakoršno je kdo želel. Za vse to srčna zahvala! Zato blagrujemo Trnovsko župnijo in le želimo, da bi blagega gospoda ravno tako spoštovali in ljubili, kakor smo ga mi; kar so pričale obilne solze ¡m slovesu. Tolaži nas, da, če je tudi po vnanjem vez med nami pretrgana, ostanemo še vedno v zvezi crščanske ljubezni in molitve drug za druzega. Iz Slavine, 16. nov. Zgubil se je tukaj 14 let stari Matevž Vadnjal iz hš. štev. 51. Učil se je )ri čevljarskem mojstru tam od predpusta. Kadar ni bilo mojstra domd, ga je neki njegov sin preveč strahoval, in menda mu tudi ušesa natezal. Pretečeni jetek je prišel Matevž spet z rudečimi ušesi domu c materi, se napravil in potegnil jo od doma, da nihče ne ve kam. V nedeljo dne 15. t. m. je imel pri fari v Hre-novicah novo mašo čast. gosp. Ivan Slavec, novo-mašnik Tržaške škofije, kterega oče je zdaj gospodar na posestvu cesarskega kobilarstva blizo Hre-novic. Sošla se je bila silna množica pobožnega judstva. Pridigoval je prisrčno konzistorijalni svetovalec in katehet Tržaške državne gimnazije, preč. g. Janez Legat; in med dvanajsterimi drugimi duhovnimi azistenti je bil tudi cesarski kaplan Lipiški, č. g. Ed. Legat, ki je bil o svojem času staršem novomašnikovim prigovarjal, da so pridnega učenca poslali v latinske šole. Iz Turjaka, 16. novembra. Včeraj, dne 15. t. m., je bila vstanovljena podružnica sv. Cirila in Metoda za Turjak in okolico. Zbralo se je do 36 udov, med temi 29 letnikov, 1 vstanovnik, drugi pa podporniki. Lepo število za tako majhno okolico. Pristopili so k društvu možje z ženami, pri Pajerju pa še cela rodbina, kar je vse navzoče jako razveselilo, le fantov ni hotel nobeden pristopiti, čeravno smo jih k temu spodbudovali; pa upamo, da si bodo tudi naši fantje premislili in obilno k društvu pristopili, kadar bodo videli, da se ti mali doneski v tako dober namen obračajo, sami pa zavoljo en par soldov škode ne trpe. Saj sta pa tudi dva navzoča gospoda I. V. in F. V. jako navdušeno zbrani množici na srce govorila in sicer je prvi priporočal ljubezen do domovine, ki naj rodoljuba k požrtovalni radodarnosti vnema, ter je svoj tehtni govor z mičnimi izgledi čeških narodnjakov podpiral; a drugi je navdušeno povdarjal, kako nemški „Sbhulverein" slovansko mladino mami, jo navdušuje za luteransko Prusijo in gasi v nežnem njenem srcu ljubezen do Avstrije in do njenega najljubeznjivšega vladarja Frane Jožefa, kteri toliko dobrot med svoje podložne raz-siplje, da mu ni enak noben drugi vladar na zemlji. Naj toraj novorojena hčerka družbe sv. Cirila in Metoda dolgo živi, in svoje skromne dari veselo na altar poklada v slavo in prospeh domovine! Vsem zunanjem gospodom bodi pa hvala izrečena, da so blagovolili s svojo navzočnostjo in pristopom k naši podružnici tako blagodejno vplivati na vse zbrane ude in sploh na vse vstanovnike naše male občine Turjaške. Iz Celja, 17. novembra. (Občni zbor „katoliškega podpornega društva") se bo obhajal prihodnjo nedeljo, 22. novembra, v gostilni „pri slonu" (Hotel Elefant). Začetek ob 3. uri popoludne. Dnevni red: razna društvena sporočila — poljubni predlogi. — Ob tej priliki naznanjamo, da imenovano društvo podpira štirirazredno dekliško šolo šolskih sester, zraven pa tudi ubožno šolsko deco v dveh Celjskih okoličanskih šolah. Okoli 100 otrok dobiva po štirikrat na teden hrano ob poludne; okoli 100 učencev in učenk prejme zopet ob prihodnjih božičnih praznikih obutev in obleko. Največi podpornik „katoliškega podpornega društva" so premilostljivi in prevzvišeni gospod Jakob Maksimilijan, knezo-škof Lavantinski. Za šolsko leto 1885/6 so darovali že 100 gld. za vzdrževanje dekliške šole; 35 gld. pa za božična darila ubožnim otrokom. V ta poslednji namen so pa darovali tudi čč. gg.: A. Šlander, vikar v Celji 6 gld., Jožef Žiškar, 6 gld., N. Korošec, posestnik v Celjski okolici 1 gld., neimenovan „za Dravo" 2 gld. Bog plati vsem! Domače novice. (O državno-zborski volitvi v dolenjskih mestih) za moremo danes poročati sledeče reči: 1. Grof Albin Marghtfri bode zopet kandidiral; 2. iz prav zanesljivega vira vemo, dag. Murnik nikakor ne bode kandidiral, in da ni ne sam mislil na to, in tudi nikdo drugi ne, ampak da se je o njem kar tje v en dan pisarilo v nektere časnike, morda samo zato, da bi se begali narodni volilci. 3. Ker se 25. t. m. snide deželni zbor kranjski in vsled tega poteče pooblastilo volilnega odbora, se bode narodni klub deželnih poslancev izrekel o volitvi na Dolenjskem. 4. Čujemo, da je (ali bode) političnim uradnikom zaukazano, da se ne smejo nikakor vtikati v to volitev, ampak da imajo volilcem, samim prepustiti, koga si izbero; 5. da bi podpirali volitev profesorja Šukljeja, so „Resni Glasovi" 15. t. m. zopet vstali od mrtvih. Kar pa pišejo v prvi številki, je jako raz-žaljivo za narodne zastopnike, ki skupno pretresajo vse javne zadeve in se ne ozirajo na nobeno osebo, ampak velja glas vsakega le toliko, kolikor veljajo razlogi, s kterimi ga podpira. Kdor tako piše, kakor „Resni Glasovi", kaže, danima prav nobenega pojma o našem javnem življenju in o narodnih zadevah, da toraj o njih tudi ne more ne soditi in še manje v javnem listu pisati. Naši čitatelji poznajo naša načela; zuani so jim razlogi s kterimi smo se zadnjič vstavljali volitvi g. profesorja Šukljeja. Zato mislimo, da nam teh reči ni treba ponavljati, in zarad tega tudi ne ne bodemo odgovarjali „Resnim Glasovom", ampak njih besedovanje pustili pri miru. Naši prijatelji in politični tovariši vedo pri čem so, in bodo storili svojo dolžnost. 6. Konečno še opomnimo, da volitev uradno še zdaj ni razpisana, dasi ne dvomimo, da se bode zares vršila 12. decembra. (Včeranje mestne seje) vdeležilo se je 22 odbornikov. Odbornik Hribar vteraeljeval je predlog o napravi šeste lekarne v Ljubljani, ktera naj bi se odprla na Zgornjih Poljanah, na cesarja Jožefa trgu, v Vodnikovih ulicah ali pa na Reseljevi cesti. Potrebo lekarne v tem predmestji povdarjal je tudi odbornik Velkavrh. Mestni odbor sklenil je v tem smislu poprašati tukajšnje lekarnarje, zdravstveni in policijski odsek ter potem potrebno vkreniti. Odbornik Trtnik vtemeljuje boljšo razsvitljavo Rečnih ulic in Krakovskega nasipa, kjer vsako uro ponoči vojaštvo službeno pohaja. Mestni odbor sprejme tudi ta predlog. Predlog podžupana Petričiča o prodaji več mestnih parcel za posilno delavnico se preloži na bodočo sejo. Pri sporočilu finančnega odseka predlagalo se je, da bi bilo dobro, ko bi se vsako leto izdelala bilanca o mestnem premoženji. Župan Grasselli pravi, da bode to jako težavno delo, če tudi se tej potrebi ne dil ugovarjati; stvar je sama na sebi že preveč zanemarjena, ker se leta in leta ni nič zgodilo v tem smislu. Potreba bode v spravljanje te stroke novega uradnika mestnega knjigovodje. (Krajcarska podružnica „Narodnega Doma" v Ljubljani.) Nekaj opazk gg. poverjenikom, ki bi utegnili njihov posel še močnejše olajšati. Kakor je iz tiskanega navoda iu iz vravnave knjižic samih razvidno, so knjižice preračunjene za 100 udov in na dobo jednega leta, oziroma 12 mesecev s krajcar-skimi, oziroma z desetkrajcarskimi doneski, tedaj na pravilno prinašanje doneskov v posebnih obrokih. Skušnja nas pa uči in sploh znano je, da se dosti prostovoljnih doneskov nabere v veseli družbi po gostilnah, pri zabavah, veselicah in koncertih, pri igrah za posebue kazni, pri stavah itd. Tii se ne more jemati ozir na donesek vsacega posameznega uda dotične družbe; tu se le reče, v tej in tej družbi se je skladalo za „Narodni Dom" in zložilo toliko. Ker se po tej poti posebno krajcarske knjižice, preračunjene na manjše svote, lahko prazne, bi svetovali gg. poverjenikom, naj odmenijo takim slučajem kar cele strani v svojih knjižicah z napisi, kakor n. pr.: Vesela družba od — do —; ali: Kazni pri igri od — do — itd. To vgaja tem bolje, ker se nabirajo v tacih slučajih po navadi okrogle svote, recimo 50, 60 krajcarjev itd., ne pa 12, 24, 36, 48 kr. itd., kar bi se skladalo in vjemalo s posameznimi predali v knjižicah. — Število razprodanih knjižic je v pretečenem tednu narastlo za tri krajcarske, tako da imamo razprodanih sedaj 21 krajcarskih knjižic. Dobili smo namreč kot 19. krajcar-sko knjižico pod št. 299 (poverjenik g. A. J.) iz Krškega, kot 20. knjižico pod št. 110 (poverjenik g. J. K.) iz Reke pri Cirknem in kot 21. knjižico pot št. 29S (poverjenik g. J. L.) tudi iz Krškega. — Razun tega došel nam je od nekod mesečni donesek na desetkrajcarsko knjižico. Lepa hvala marljivim nabiralcem! — (Denar in oglasila pošiljati je g. dr. Josipu Staretu, blagajniku „Narodnega Doma" v Ljubljani.) Odbor. (Klub pisateljskega podpornega društva) imel je minolo soboto zabavni večer v čitalniški restavraciji. Vdeležilo se ga je 30 gospodov članov, kterim je predsedoval g. prof. Leveč. Ta večer končal je g. prof. Iv. Vrh o ve c svoje drugo izredno zanim-ljivo berilo: „Ljubljana pred sto leti". Te dve berili (prvikrat je čitil prejšnjo soboto) sta, kakor čujemo, odlomek iz obširnega dela, kteremu je predmet kulturna zgodovina Ljubljane v minolih stoletjih. Zaradi kratko odmerjenega časa podal nam je gosp. pisatelj le nektere črtice o Ljubljani, a že za te mu moramo izrekati veliko hvalo iu pohvalo. S spretnim peresom, v lepi, krepki slovenščini je opisal Ljubljano, kakeršna je bila pred 100 leti. V obzidano in s stolpi zavarovano mesto vpeljal nas je pri Karlov-skih vratih ter nas vodil po njem okolo, kakor zelo izvežban kažipot, kteremu je znan najskrivnejši kotiček stare Ljubljane. V prvi vrsti je obračal našo pozornost na javna poslopja, pripovedoval o njihovem početku, čemu so se sezidala, kaka usoda jih je doletela tekom stoletij itd. Nektera teh poslopij so se ohranila do današnjega dneva, mnogo pa se jih je med tem podrlo. Culi smo zgodovino Florijanske, Št. Jakobske cerkve, jezuitskega kolegija, Starega trga, silno stare Tranče, zanimljivega čevljarskega mostu itd. Vsakega je gotovo zanimala zgodovina zdanjega „rotovža" in mojstersko izdelanega vodnjaka pred njim. Genijalni umetnik Robba je utaknil vanj vse svoje imetje ter tako postal na stare dni berač. Gosp. predavatelj vodil nas je okolo starega zidu in petih mestnih vrat, ktera so se podirala ravno pred 100 leti. (Za poplavljene Gorenjce) nabral je tukajšnji svečar in medičar g. Oroslav Dolenec 104 goldinarje. (Pri današnji slovenski predstavi) v gledališči bode taisto na čast imendana presvitle cesarice krasno razsvitljeno. Igrali se bodeta dve jednodejanski veseloigri „Moja zvezda" in „V spanji". (Velika zauikernost) prevlada v poslednjem času v Ljubljani pri nekterih stariših glede varstva svojih otrok, kterih je razun velikega trga povsod vse živo in so dostikrat v smrtni nevarnosti. In vendar se zanikerni stariši ne brtgajo nič za-nje; če se pa nesreča primeri, da se ta ali oni otrok povozi, kar pri tolikošnji malomarnosti ni prav nič čudnega, potem pa vpijejo, čuda je le to in prav veliko čudo, da jih ravno več ne pride pod kola teh pouličnih otrok, kterih posebno okoli sv. Petra, sv. Florijana in sploh po predmestjih vse mrgoli. Taka nesreča doletela je danes dopoludne neko deklico, ki je bila blizo sv. Petra v smrt povožena. Stariši vzemite si to za izgled, voznik ne more povsod svojih oči imeti in ob enem na živino in na pouličnike paziti. (Utonil je) v ponedeljek v Savi pri sv. Jakobu na brodu okoli desete ure ponoči posestnik Nace Sever, po domače Bitenc, s Podgorice. Mož je šel iz Ljubljanskega somenja, se je v Hrastji nekaj malega pomudil, in je še le deseto uro zvečer prišel na Savski brod, kjer ga je brodnik s čolnom prepeljal in z.njim še dve drugi osebi. Sredi Save nekoliko vinjeni Bitenc v čolnu vstane, omahne in v vodo pade, kjer je v deročih valovih takoj zginil. Našli so ga včeraj popoludne blizo Brinja četrt ure pod brodom utopljenega. V rokah je trdno držal vejo. Zapustil je veliko družino. Telegrami. Dunaj, 18. nov. „Wr. Ztg." razglaša postavo o podaljšanji izjemnega stanja za Dunaj, Korncuburg in Dunajsko Novomesto; dalje o podaljšanji postave za oproščcvanjo kolekovine pri komasaciji zemljišč in o po-lajšavi pri plačevanji pristojbin, kedar so kon-vcrtujejo prioritetne obligacije železnic. Dunaj, 18. nov. Ogrska delegacija razglasila je v svoji poslednji seji sklepe. Hay-nald je poslednji govoril in delegacijo sklenil z ,,živio"-klicem na presvitlega cesarja. Zagreb, 17. nov. Danski stol odstavil je od odvetništva dr. Davida Starčevic a za nedoločeni čas, dr. Franka za vedno in dr. D e r e n č i n a za tri mesece. Deželni odbor sklenil jo izročiti poslanca Kumičiča in Radoševiča sodniji. Sofija, 18. nov. Š r b j e so včeraj napadli Slivnico iz leve in desne strani v jako obilnem številu, pasosemo-r a 1 i n a o b e h straneh umakniti Bolgarom, kteri so takoj na to Srbe napadati jeli in so jili pet kilometrov daleč podili. Silno veliko so jih pobili in tudi vjeli mnogo. Rasel, 17. nov. Morilec policijskega so-vetnika Rumpfa v Frankfurtu, anarhist L i s k e, jo bil danes zjutraj obglavljen. Bazel, 17. nov. Veliki zbor mesta Bazel sklenil je postavo, da se bode vsak prebivalec tega kantona brezplačno pokopal. T u j c i. 16. novembra. Pri Maliču: Franc Pleck, trgovec, iz Aaehena. — Miiller, Benst, Sehreibcr in Schnoider, trgovci, z Dunaja. — Czenvia-kow.uitaj»ka borza. (Telegratično poročilo.) 18. novembra. Papirna renta 5% po 100 gi. (s 16% davka) Sreberna ., 5% ., 100,, (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije...... London ...... Srebro ....... Francoski napoleond...... Ces. cekini .... . . Nemške marke ... 81 gl. 60 kr S2 „ 20 „ 108 „ 25 „ 00 , 50 r 860 .. — 281 .. 60 r 1-5 „ 80 „ 10 .'. n 5 , 97 „ 61 „ 80 „ ^epremočljiva in silno gor k a ter le 2 goldinarja veljii liovolzumljenii, najboljša, gostot kana, gor k a ,meščanska" jopica (,,Bürger"-Jacke). (3) No dobi se nič cene-joga, vstrajnega, boljšega in bolj pripravnega, kakor novoizumljcno praktično „meščanske" jopice za gospodo in gospe, za mlndcnee in dekleta; v zalogi imamo jih obilno sivih, rujavih, rudečih, tcinno-mo-drih in črnih in so jim veljaki pripoznali, da so: 1. Vsakemu telesu __prav; 2. du in it hranijo gorkoto enakomerno; 3. da se ž njimi prihrani mnogo druge obleke, in 4. da so poceni, dolgotrajne in imajo lepo moderno fazono. Kdor ima „meščansko" jopico, so bo po zimi naj-ložje mraza obvaroval; nikomur naj so toraj no smili mala svotica 2 goldinarjev, za ktere se dobi jopica ali pa hlače. Kdor kaj naroči, zadostujo če povo, ali je dotična oseba velika, srednja ali majhna. Prodaja jili proti poštnemu povzetju edino le RaMitowicz, Wien, III., Hintere Zollamtsstrasse 9.