— ............................ i Posamezna Stevflkgi § S 1 krono. i ,TADOK* iih^i «ak dan, ran« ■ • nadalje in fiuiftn, ab 18. ni a ■ • dogvran. Pii radtantai • »bi »Ti Poprat ■ ■ bore,, »e pri anneri ,TAB0BA\ • • UAKIBOB, Juiiian ilcoSUT.i. Z poštmsrA PjotSalirajsls. o d Maribor, sreda 25. maja 1921. Posamezna številka: 1 krono. nBKDin&TVO M uhlji Tl bo«, Jardioera »L it 4. JU »ari-atropje. Talaion internih. 14. 274. OPBATA aa n»M» * JariSiini ulici it 4, etikUUa. daano. Tria. lat H.”84.’ §HS poitnedatorai aa> im itar. 11.787. Ho narod Oo braa daaad* »• M ealra. — ----------- aaaa Številka: 116. Ogledalo. Maribor, 24. maja. Destruktivne stranke na Hrvatskem 66 Pogajajo že delj časa. kako bi skupno nastopile proti državni«konstituan-N. Neposreden povod za ta separatisti-®i sporazum je dal »Narodni klub«, ki *• zapustil Beograd, ko je uvidel, da ®t neznatna manjšina ne more terori-^rati velike večine v konstituanti. — ‘Narodni klub« se je ponudil Radiču. (Zajednioarski poslanec Kerubin Šeg-Vl^ je dejal v konstituanti, da se usta-v& Prostituira. Sedaj se evo prostituira seja ožjega ustavnega poscro. LDU Beograd, 23. maja. (Seja je radi tega zahteval, naj «e v ustavi ožjega ustavnega odseka.) V seji sekcije zajamči, da se drvarenje dovoli razen ustavnega odseka se je razpravljalo o poljedelcem tudi siromašnim meščanom, predlogu poslanca Fehima Kurbegoviča ki se poleg drugega bavijo tudi s polje-glede preskrbe mestnih siromakov z delstvom. S tem bi meščanski siromaki, lesom in kurivom iz državnih in vele* zlasti v Bosni in Hercegovini ne bili posestniških gozdov, ker je v vladnem več izpostavljeni bedi in oderuštvu načrtu ustave predvideno, da smejo bogatih prodajalcev drv v vaseh. Pred-uživati koristi iz gozdov samo polje- log poslanca Kurbegoviča je bil sprejet delci in da so vsi siromašni meščani ter je bil člen 41 v tem smislu redi od tega izključeni. Poslanec Kurbegovič giran. Seja celotnega ustavnega Odseka. LDU Beograd, 23. maja. Sejo ditvi delovnega časa: „Z zakonom se ‘Narodni klub«) Radič je slavil pro“ “stavnega odseka je otvoril danes ob določijo posebni ukrepi za brezposel- AVUU1 KiUD«J. Itaaic 3e sestavu pxu A___T««r*: nam*. *./**♦ ;« uart+tm Ha1s»t/rmr tar ca iirarfl katerega bi stranke skupno izdale hrvatski narod. Proglas bi bil že ®toral iziti, a Radič je zahteval neke 'Prsmembe v stilizaciji, to pa z ozirom Da ^sjedničarje, katerim no zaupa pre-v^> ker ve, da so se pred volitvami še 8 rastno oklepali beograjskih miniatr* 8 ib stolcev in da bi pristali na vse, a*Uo če bi jim Beograd pustil prosto v Banovini. Radič tudi ve, da se orodni klub« dobrika seljački repub. ? ranki, ker se hoče rehabilitirati pred “ifttskim ljudstvom, kjer je že docela tla, »Narodni klub« je navšb-adnje pristal na Radičeve zahteve in Porazum je bil sklenjen. Manifest izi-.danes ali jutri. Podpišejo ga Hrv. jacka republ. stranka, Hrvatska za-č nica, Hrv. stranka prava (Frankov-(v,m.bržkoue tudi Hrv. pučka stranka e,‘ikalci). O manifestu še spregovorilo. 17.30 uri podpredsednik Juraj Deme- nost tn varstvo delavcev ter se uredi trovič. Pri členu 41 se je sprejela nova delovni čas v vseh podjetjih. Namesto stilizacija, da se k besedi »zemljorad- prejšnjega člena 24, ki se je zavrgel, se niki* doda ,in odi, ki se poleg drugega je vstavil nov člen: »Umstveni proiz- bavijo s poljedelstvom." Pri členu 42 o vodi so lastnina in vživajo zaščito agršrni reformi so zahtevali poslanci zakona.* S tem je bila končana raz Divac, Lazič in Srskič izpremembo v prava o izpremembah drugega poglavja, korist zemljoradnikov.’Dr. Laza Marko* nakar se je pričela razprava o 4. po* vič ni pristal ra izpremembo, ki se je glavju, ki pa ostane v smislu sklepa nato zavrnila. Poslanec Srskič se je nespremenjeno. Pri členu 54. je bila vzdržal glasovanja. Pri členu 43 je bil sprejeta predlagana izprememba Jugo-sprejet predlog dr. Laze Markoviča, ki slovenskega kluba, da naj se koncem je bil sporazumen predlog večine člena doda: „Ako bo državi napovedana in po katerem se zadnja točka: vojna in ako bi bila napadena, se mora »Z zakonom se bodo določili takoj sestati narodna skupščina*. Pri čle-slučaji, v katerih poljedelci nu 59 je bila odgodena razprava o pred-najmanjše površine zemlje ne morejo lagani izpremembi poslanca dr. Cede razdeliti med naslednje, niti ne na Kostiča, dokler ne bo razpravljala vlada ,kak način spraviti v tujo last.* Tako je o njej. Glasi se: „Za odsotnosti kralja ostalo več prožnosti, da sfe more vpra- ali prestolonaslednika vlada nima pravi* šanje minima zemlje čim bolje rešiti ce do razpustitve in odgoditve narodne zakonitim potom. Zatem se je-razprav- skupščine*. Seja je bila ob 19'45 uri za* Ijal člen 23 ter se je sprejela nastopna ključen«, stilizacija socialističnega predloga o ure- ... G« dr. Hohnjec je razpravljal v kon-utuanti o pravnem pojmovanju drža-Sedaj objavlja svoj govor v »Slo-čhču«. Njegova izvajanja so ekseerpt J* faznih nemških brošur, teoretično ^meljena in logično podprta kakor tlnfc ^eoi’^a *e vrste: človek jih poki * in ve. da je to slišal in či- v ze neštetokrat in da jo vse lepo, u-km°’ ^rano. Saj se končno da o vsem jj . “anogo pisati in teorizirati ad in-j)re1,Um- Ali zdi se nam. da imamo *v0' Sebo^ ^ralca. Ni je dobro naučil Wl0 V*ogo in s katerim je občinstvo WdV°^n0’ Naenkrat pa mu zakliče ®ede°n 4Woords, woords. woords!« (Bedrih de, besede). Ta Shakespearjev arodj.-°e^a v na^ konstituanti. doka Ql Poslanci kujejo svoje govore, 6vo,^° resničnost in nezmotljivost ŽkjA Pi'°£rainov, izpisujejo iz nem-8W -?Sur 8v°i6 teorije p državi, o u-teVa l^d-. a življenje jih vedno prebi-‘ ima svoje potrebe in Jim hoče zadostiti preko vseh skreganih teorij. Država je ie dana in oblika se bo na-sebi. Več kot vsi prepiri doktrine je življenjska ljudstva, da dobi ustava. pol. ~ njegovi zastopniki preidejo 6 r°dne zakonodaje, kjer jih ča-^edPa vVrat? hu3rrih nalog. »Besede, °Uho v' nifSC laliko mirno zalu- ttz t“di g. dr. Hohnjecu. Kaj govoril ravno isti gospod, če nanesel, da bi imela njegova V. n“ši državi toliko glasov, lmajo demokrati in radikal-so bili še nedavno - n. pr. so srtrU-i ~~ drugačni praktiki, ai ^ojih veri n (?0rcUki. Oni so imeli b^^ntiste n mestib prinoipielne S^to6. Da niti ne K sgodovmo, Vee njihove Seja ustavodajne skupščine. LDU Beograd, 23. maja. Seja debata o drugem poglavju. Prvi govor-ustavotvorne skupščine se je otvorila nik dr. Hobnfec (Jugoslovensk? klub) danes ob 10. uri. Dr. Laginja je vprašal nastopa v dolgem govoru proti ločitvi predsednika dr. Ribarja, ' ali bo ukrenil cerkve od države. Cerkev in država potrebno, da »Corriere della Sera* ne morata delovati skupno,Jo pa se mora bo več objavljal neresničnih vesti o določiti v pravnitrti dogovori. Tej misiji sejah skupščine. Predsednik dr. Ribar se protivi takozvani kancelparagraf, ker je izjavil, da bo v interesu dostojanstva so duhovniki podvrženi . oblasti skupščine storil vse, kar bo potrebno, samo svojih cerkvenih poglavarjev, proti dopisniku navedenega lista. Zemljo- Govornik nastopa za ustanovitev kon« radnik Popadič je ppdal osebno pojss- fesijonalnih šol in proti prostozidarjem, nilo, nato pa je ministrski predsednik Za njim dobi besedo komunist Radva-Pašič odgovoril na interpelacijo po- novič, ki trdi, da so ustavne naredbe slanca Jovanoviča o zatvoritvi kucova- glede smrtne kazni in uredbe, ki se laških šol v bitoljskem okrožju. Mini- tičejo cerkve in ženske volilne pravice, strski predsednik pravi, da gre za tre- reakcijonarne. Zahteva ločitev cerkve od nutno nesporazumljenje z Romunijo, ki države. Narodni socijalist Brandner se pa bo v kratkem odpravljeno. Na drugo v daljšem govoru zavzema za enako-vprašanje odgovarja ministrski predsed- pravnost žensk z moškimi in za liberalnih, da trgovska pogajanja z Italijo niso nejše ustanove. Seja je bila ob 13. uri formalno temveč samo dejanski prekinjena zaključena. Prihodnja seja jutri ob SJ. uri ker se še zbira potrebni materijah zjutraj. Skupščina preide nato na dnevni red« Italijanski socijalist! gredo v vlado, tega je danes popolnoma nemogoče LDU Milan 23. maja. (Svic. brz. 0cv.r*č‘ odločit(:v, .ki je izvršHa pod 8gentura.) Listi se bavijo z možnostjo nepnstranosti. (Op. vstopa socijalistov v vlado. »Giornale : 9 !'stu * ,air Je zn.*n19’ a d’ Italia* sidi na podlagi vesti iz par- Z avstr,jsk,m zuna' lamentarnih krogov, da se bo sestava 1 uradom.) , kabineta izvršila s sodelovavjem socijali« <—*—• stov in da bo zbornični predsednik de Vroči dnevi na jugu. Nicola, ki vživa pri socijalistov mnogo tid t stop.«), postal ministrski predsednik. daje d, je u r- Portugalskem izbruhnila vstaja monarhi« Francoski list o koroškem vprašanju, »tov proti sedanji republikanski vladi. DKU P.ri., 23. mala. .Ectair- *? *** politične teorije so samo vprašanje njihove moči in oblasti. Kadar imajo moč in oblast v rokah, ne izpisujejo iz raznih knjig teorij o prirodna&i in člo*®< škem pravu, o svobodi prepričanja itd, kratkomalo: ne umujejo, temveč vladajo po svojih tisočletnih tradicijah, • Socialno-demokr. poslanec dr. Korun je v svojem zadnjem govoru v konstituanti citiral nazore dr. Kreka o plemenskem vprašanju v Jugoslaviji. Ko smo jih zopet čitali, smo si mislili: Dr. Krek je premagal Šušteršiča. Koliko časa je bilo treba, da se je klerikalna stranka vrnila od Kreka nazaj K Šušteršiču. To se pravi: k Šušteršiče« vemu duhu. Vse to pa zaradi ljube slovenske (recte klerikalne) avtonomije, ker stranka ne more živeti brez gotove oblike nekdanjega kranjskega deželnega odbora. Samo v tako ozkih mejah lahko prinaša dušam politično inf nebeško zveličanje... Brdavs si ne upa nad Krpana, SLS stranka se ne more razširiti na SHS državo. Ah, to pravoslavje...! G. dr. Korošec je naslovil na ministra zunanjih zadev vprašanje glede našega stališča nasproti Gornji ŠlezijL' Upravičeno se huduje nad beograjskim časopisjem, ki je Korfautyjev pokret’ pozdravilo na jako nesimpatičen način in zahteva v naši zunanji politiki smer, slovanske solidarnosti. Vrlo lepo. Zahteva g. poslanca je simpatična. Toda njegova notranja politika je tako malo simpatična, da ne damo prav nič na njegovo slovansko solidarnost. Kako naj se g. posl. resno zavzame za slovansko solidarnost, ko je pa sam proti jugosl. solidarnostit Ali more tajiti, da ni njegova stranka zapustila poti državnega jedinetva, na kateri je stala 1/1919 in v prvi polovici 1920! Ali ne ve, kako protisrbska je pisava njegovega novinstva! Ali ve, kako je pisala njegova »Straža« v članku »Balkanizem«? Ali ve, da se klerikalna politika na naši severni meji poslužuje pro-tisrbske agitacije? Vse njegovo besede o slovanski solidarnosti so prazna fraza, dokler bo njemu in njegovi stranki simpatična zveza z izrazito protijugoslovanskimi elementi, z Radičeve! in Frankovci, samo da Ji stranka reži prepotence v slovenskih pokrajinah. lhvu ®aJ** .»r-c'a.ir~ zaprli ministre. Parlament bo razpuščen, zagovarja avstrijsko stališče, da koroške- ga plebiscita v nobenem slučaju he gre HKU London, 23. maja. (Brezž) primerjati z gornješlezijskem. Koroški V vseh večjih mestih Egipta so izbruh-plebiscit se je izvršil v popolnem redu nili nemiri. Angleške čete so zopet nod kontrolo zavezniških komisarjev. Vse vzpostavile mir. Padlo je^ mnogo žrtev, ozemlje je bilo zasedeno od jugosl. čet. V Aleksandriji so domačini napadli an-Vrhovni svet je to ljudsko odločitev ra- gleško vojaštvo, tificiral tako po besedilu mirovne pogodbe. kakor po njenem duhu. Vsle<£ Da bomo narod poštenjakov. (Obvestilo in poziv vsej »lovenaki javnosti.) Narodno svobodo smo Slovenci, žal ne vsi doaegll, a posledice vojne že niso izginile iz naše srede. Ne le milova-nja vredni invalidi nosijo na sebi posledice krvave morije, svet je po vojni tudi duševno invaliden. Treznost, nravnost, dostojnost in druge kreposti so vsled vojne strašno trpele. Poleg skrbi za narodno svobodo mora biti sedaj ena naših prvih skrbi, da naš narod nravno dvignemo. Ponosni smo, da smo Slovenci in Jugoslovoni, — a samo ime nam no sme biti dovolj. Pijanost, razuzdanost in surovost delajo našemu imenu nečast. Le potem lx>mo lahko nase ponosni, ako bomo dobri, krepostni ljudjo — narod poštenjakov. . Da to dosežemo — k temu lepemu cilju združimo svoje moči! Na shodu »Svete vojske« proti §u« rovogti. nenravnosti in niiančevanla (ftne 10. aprila v Ljubljani v »Unionu« se jo; sestavil v okrilju -Svet« vojske« poseben odbor za nravni preporod na-troda, sestavljen in pripadnikov raznih fetrank. Njegova naloga je: misli, nasvete in predloge, ki so se na slfodu ipprožili, dejansko izvesti. '• Odbor je imel odslej 5 sej. Obrnil ase je z ulogami do sledečih oblasti: 1. ®o višjega šolskega sveta z raznimi iprošnjami. tičočimi se šolske mladine glede pouka o alkoholizmu, kajenja, Igranja, kina, knjižnic, roditeljskih ve-rčerov, surovosti in medsebojne sovražnosti pri mladini. Med drugim pravi uloga: Naše šole so preveč učilnice, a premalo (^gojilnice. Višji šolski svet naj sestavi krog pedagogov, ki bodo izdelali načrt za sistematično vzgojo mladine po šolah; naš odbor mu je vedno na. razpolago. — 2. Do deželne vla He v zadevi javne nravnosti, nravstve ne policije, plesov, kina, knjižnic, re vizije gostiln, izseljevanja, leupčije z ISekleti in konkubinata. — 3. Do železniških ravnateljev s prošnjami, da dovolijo po vseh železniških vozovih' na-ibiti lepake proti surovemu govorjenju, Ha naj bodo vlaki zvečer razsvetljeni, Jda naj ae — v smislu določb opravilnega "reda — pijani ljudje ne.puščajo v ivlak, da naj itna vsak vlak posebne 3cnpeje za ženske in nekadilce. — '4. Do višjega deželnega sodišča s prošnjo, da naj se mladoletnim zabrani vstop k porotnim obravnavam, kjer se uče veeh mogočih hudodelstev in da naj se mlada dekleta ne zapirajo skupaj s atarimi grešnicami. 1% teh vlog so nekoliko razvidne smeri in cilji našega odbora. Razširiti želi svoje delo na vso Slovenijo. Stopil ge v zvezo tudi z drugimi organizacijami v naši državi, ki imajo iste cilje, iVse sedanje delo je pa šele predpriprava na velik shod, ki bo v jeseni in po katerem se bo začelo delo v polnem obsegu. Upamo, da bodo vsi pošteni rodoljubi z veseljem pozdravili naše stremljenje. Prosimo in poživljamo pa tudi vso slovensko javnost, oblasti, šole, društ-iVa in posameznike, da naj naše delo krepko podpirajo. Želeti bi bilo, da se ar posameznih krajih ustanavljajo tozadevni pododbori; en tak pododbor se je že ustanovil. Odbor je hvaležen za .vsak dobrohoten migljaj. Kdor želi sodelovati, naj se prijavi na naslov: »Sveta vojska« Ljubljana Poljanski nasip 10 ali osebno predsedniku oziroma tajniku (nadučitelj Rudolf Horvat). Odbor za nravni preporod naroda. Pleme, narod, država. J Naši avtonomisti iščejo širom Evrope-primerov, da ž njimi utemelje svoja stremljenja. Njihovo glasilo pokazuje v zadnji številki na izjavo bavarskega ministrskega predsednika, ki je dejal, da si hoče Bavarska ohraniti svojo la-etno državo in kulturno življenje, na B02. BORKO: Pri Rusih v Strnišču. V bližini Maribora imamo rusko kolonijo. Taborišče v Strnišču je znano dalče naokrog. Mesto iz lesa, iz barak, ki se polagoma podira in umika pred prejšnjimi lastniki te zemlje: polji in gozdovi. Lepi so gozdovi, večji-del črnogorico. l&pba so polja proti Ptuju in Halozam. Sredi teh polj in gozdov čepi še v spomin na svetovno vojno: mesto barak. Človek se pri pogledu nanj spomni ua vojne grozote, ua propadlo vojaško moč nekdanjega cesarstva. Tudi barake so bile priča strašnega trp^enja in neštetih krivic. N taboriščih so se zbirale nove čete za ir on to, sem so prihajali njene žrtve. — «a koncu so ostale h&ino še žrtve in po-»pesils konec a e*; vijake strahovlade. .» ® i o. OuiKirovih vaseli v Strni- scu so na>li zavetje ruski bcgunci. Naselili so se v barakah, prenesli sem SVOJO Šole m ostanke vojaške, organizacije. Vzpostavili so tukaj del, silno mičken in žalosten del nekdanje mogočne Rusije. So sami voiski njihove žene ju njihov naraščaj. Vseh ekuoaj je o- kako odcepitev od nemške države pa noben politik ne misli. Primera med Nemčijo in Jugoslavijo je zelo šepava. Nemški »Bundesstaat« je nastal mnogo pozneje, ko se je že razvil politični in kulturni narod Nemcev. Plemena so se že potopila v narodnem jedinstvu; Bismarck ni zedinil nemških plemen, temveč nemške politično*zgodovinske tvorbe. Oe se avtonomisti opirajo na plemenske razlike, hočejo pa Ustvariti narodno državo, tedaj prihaja.jo s samim seboj navskriž. Ako se bo pleme še dalje razvijalo v svojih plemenskih mejah, se bo moralo vedno bolj diferencirati in z diferencijaeijo oddaljevati od naroda. Narod je po svojem antropološkem in historičnem značaju sestavina več plemen, nivelacija njihovih razlik in posebnosti, če Bismarck bi bil našel nemškega naroda, ampak' celo vrsto plemen s kulturnimi, jezikovnimi in drugimi razlikami, bi šel preko plemenskih' mej in historičnih razlik ter spojil vsa ta plemena v enotno centralizirano enoto, ali bi se pa sploh odrekel veri v bodočnost nemškega naroda in bi prepustil plemena njihovi usodi. Greh naših avtonomistov ne leži v tem, da zahtevajo razdelitev uprave na več edinic. temveč da se z vso silo upirajo neizogibnemu procesu stopljenja treh' jugoslov. plemen v e-dinstven politični in, kulturni narod, Kadar bo ta proces dovršen, lahko govorimo o kolikor le mogoče široki samoupravi posameznih’ gospodarskih’ e dinic, ker se ne bo treba bati, da bi se te edinice oddaljile med seboj in iztr gale iz narodno in državne enote. 'Avtonomisti zelo mnogo barantajo z zgodovino, pozabljajo pa, da je v zgodovi ni Južnih Slovanov baš sedanja doba najbolj zgodovinska, ker odločuje tem, ali se politično in kulturno razdrobljena plemena združijo v narodni organizem, ki bo zmožen svetovnega življenja, ali pa se posuše kakor veje, posekane z debla. Kaj bi pač bila s slovenskim narodom v 19. stoletju, če bi ostal razcepljen v Štajerce, Kranjce itd? Kakor smo takrat podrli deželne (zgodovinske) meje, tako moramo sedaj podreti plemenske. Razdelitev po Bismarckovih načelih je tudi praktično neizvedljiva, ker na pr. velik del bosan-sko-hercegov. prebivalcev (analogija: bavarskih) noče ostati v Bosni (Bavarski) temveč se hoče zediniti v Srbijo (Prusko). Radič jo sicer enkrat, ko je bil dobre volje, izjavil, da je za Jugoslov. zvezno državo v sedanjem mednarodnem okvirju, a danes je proti temu J sicer so pa republike Hrvatska in Slovenija poleg kraljevine Srbije in Bolgarije v zvezn državi nemogoče, ker bi Radič nikdar ne priznal enotne zunanje politike in skupne armade, do-čim na Bavarskem ni politika, ki bi skušal na ta način škodovati nemškemu narodu in nemški državi. Naši plemenski separatisti bolehajo na prena-sičenosti slabo prebavljenih idej. krog 1200. Navezani ar samega sebe, ostro ločeni od sveta, ki jih obdaja, tvorbo poseben svet, kakor otok sredi morja. In vendar imamo s tem 6vetom mnogo skupnih vezi. Ko so Rusi iz Str-nišča pred par tedni priredili v Mariboru svoj uspeli koncert, smo vsi Čutili, da so nam ti ljudje bližje, nego smo si doslej mislili. Pozdravili smo jih kot Slovane, kot brate iste rase, h kateri spadamo sami. Iz njihovih pesmi nam je govorila duša, ki je sorodna z našo narodno dušo- Pred tisočletji smo se pod neizprosnim diktatom zgodovine ločili in šli vsak na svojo stran. Naši predniki so zasedli dol Alp in balkanski poluotok. Rusi eo ostali v širokih severnih stepah, obrnjeni z licem proti vzhodu. Dočim smo mi krvaveli in izgubljali tla v bojih z Bizantinci, Germani in latinskimi narodi, so imeli oni težke boje s Tatari. Tako se je zgodovina razvijala v raznih smereh in vse to je povzročilo diferenciacijo. A naši, preporoditelji so se zavedali, da smo mi in oni — enr. Slovani smo. Rusofilstvo so imeli nafii prvaki jako v čislih, M. Majer Zileki. vrli koroški ro- Notranja in zunanja politika. * Zavod sv. Jeronima v Rimu. „Jutarnji list* javlja iz Splita: Iz Rima prihaja zanesljiva vest, da italijanska vlada pripravlja razlastitev zavoda sv. Jeronima. V to svrho namerava glavno poslopje na via Ripetta oddati za za* sebna stanovanja, prodati vse pohištvo, a upravo zavoda poveriti Prefetturi di Roma. — Ta vest je zelo značilna. Pred nekoliko tedni so se mudili v Rimu naši škofje. Takrat se je razpravljalo tudi o zavodu sv. Jeronima v Rimu, ki reprezentira velikansko vrednost in bi se lahko uporabil za naše namene, zlasti kot dijaški dom za jugoslov. dijake, ki študirajo v Rimu. Škofje so baje takrat dobili zagotovilo, da bo zadeva ugodno rešena. Kaj so si Italijani mislili pod ugodno rešitvijo, vidimo iz gornje vesti. Kaj pravi k temu Vatikan, kaj poreče naš episkopat. * Karel se seli. Bivši cesar Karel te dni zapusti Švico. Nastanil se bo v Španiji. * Gornja Slezija In antanta. Vprašanje Gornje Slezije je izza reparacij-skega spora najaktuelnejša politična zadeva, s katero se peča vse Časopisje za-padnoevropskih sil. Ta teden bi se imela vršiti konferenca vrhovnega sveta, na kateri bi došla v razpravo Gornja Slezija a. je bila v zadnjem trenutku pred sklicanjem odgodena. Nasprotje med Lloydom Georgeom in ■ Briandom, ki se je povodom znanega Lloyd Georgeovega govora precej zaostrilo, je ublaženo z novo noto angleške vlade, ki povdarja, da je Anglija po 13. maju prejela nove informacije, katere morajo izpremeniti stališče britanske vlade. Anglija celo obžaluje, da niso francoske čete energičrtejše nastopile v Gornji Sleziji. To bi pomenilo, da se Anglija vendarle strinja s francoskim radikalizmom nasproti Nemčiji, dasiravno to priznava po ovinkih in z izvestno mero neodkritosrčnosti. Položaj v Gornji Sleziji je bistveno nespremenjen; uporniki so še vedno gospodarji situacije. Antantne čete so v defenzivi. Politični krogi Poljske pričaku-fejo z napetostjo, kakšno stališče bo zavzel vrhovni svet v tem kočljivem vprašanju. * Iz francoske zbornice. Debata o trianonski mirovni pogodbi se je v zbornici odgodila, ker je za torek določena splošna debata o zunanji politiki. * Anglija In Gornja Slezija. Francoski poslanik grof Saint Aulaird v Londonu je v soboto pri angleškem zunanjem uradu posredoval, da bi dosegel skupno intervencijo zaveznikov v Berli- nu, s katero naj bi se nemška vlada po* zvala, da napravi ‘konec odpošiljanju prostovoljcev v Gornjo Slezijo. Francoski poslanik je naglašal, da je potrebno sodelovanje s členi medzavezniške komisije v Opolah v svrho vzpostavitve reda. To bi se dalo doseči potom kolektivne intervencije pri vstaših. Angleški poslanik Percyval ni hotel začeti pogajanj z vstaši, ker bi to značilo, da je v3taše priznal. * Nemški vojni krivci. Kakor javlja .Berliner Borsen-Zeitung*, bo gradivo o nemških krivcih, ki so med vojno storil' dejanja, katera nasprotujejo mednarodnemu pravu, izročeno antantnim silam »n objavljeno. Lista sestoja iz treh delov * obtožnicami in dokazjlpim gradivom. P°' sebne »lučaje, kjer gre za prestopka proti genfski konvenciji, bo preiskal Rdeči križ- * Definitiven izid volitev v Italiji' KonČnoveljavni izid italjanskih volitev je naslednji: Konstitucijonalci 275, klerikalci 107, socialisti 122, komunisti l5< republikanci 7, Jugosloveni 5, Nemci 4- V prejšnji zbornici so imeli: Konstitu-cijonalci '239, klerikalci 100, socialisti 138, komunisti 18, republikanci 13. Kofl-stitucijonalci pripadajo raznim politič°lin skupinam: Fašisti, reformisti, nacionalisti, demokrati, radikalci in liberalci-Računa se, da je v novi zbornici okrog 300 poslancev bivšega parlamenta. * Dr. Beneš potuje v LondoP* .Narodni Listy“ poročajo, da bo dr. B«' neš 28. maja odpotoval v London. P*e ložil bo neke izpremembe v statutu zveze narodov, hkrati pa bo priprayl potrebno, da se med Anglijo ia Cešj^' slovaško sklene trgovinska pogodb*- 0 tej priliki bo češkoslovaški zunanji m* nister referiral o stališču svoje vlade vseh aktuelnih vprašanjih, osobito v vpri šanju Gornje Slezije. Med potom se b nudil tudi v Parizu, kjer se sestane Briandom. Zanimivosti. It. nižin človeško družbe. se je dogodil v razmerah biato0^ človeške družbe, v onih razmeritio, so tako nenaravne in z bistvom 7,-^e, škega dostojanstva tako nesp^ J da jih s stališča naših nazorov jjja* ne moremo razumetL Mogoče u>.. mljivo je, da odpusti mo^,sVfi odpQ‘ vse, kar jo nekoč zagrešila, da j vera* sti tudi poznejšo varanje, ifi zumljivo je za naše psiholo£l~r' gilil normalno pojme, da bi mož flaIL)Stit‘l' svojo ženo — v nezvestobo,# v P m« cijo. No glede na to, jo ljubi ar. uje t® mora že čisto vsakdanje &m°hnVe&e braniti. In vendar še na dnu .. Q družbo dogajajo tudi taki . najnovejšem poročajo te dni časopisi. Trgovski potnik, a.nn pa* in skrajno pokvarjen moz r iiier je hotel živeti udobno in j • j$g* na. račun svoje žene ter d°. ...j ga r. grožnjami in s palico .pr«**, r^ je vdala prostituciji V st^naju, Miihlgasse v Wiednu na . gg j® stoječem iz kuhinje in •— doljub, je potoval v Moskvo. 2e precej zgodaj smo dobili v prevodih ruske pisatelje. Srbski del našega naroda se je takoj ob osvobojenju naslanjal na Rušo. Po nekdanji Avstriji je sicer bilo to slovansko rusofilstvo bolj idealnega značaja, ali vsi vneti Slovani so čutili, da ima njihov idealizem neko materi-jelno podlago: Slovani smo po številu veliki in močni, slovanska Rusija je evropska velosila. Seveda jo bilo vse to še jako rahlo, nezrelo, adravičarsko. Z Rusijo smo bili kakor potošalec s svojim dekletom: na tihem smo ji dvOrili, plamteli za njo in kovali verze 0 nji, a v resnici ona niti vedela ni, da iščemo njeno ljubezen in jo je poklanjala drugemu. Tako jo slovansko rusofilstvo ‘enako kakor rusko slavjanofilstvo o-stalo v platonskih mejah in se je pojavilo v življenju le tam, kjer so to kazali reehii interesi: Srbija in Bolgarija sta se osvobojevali s podporo ali colo z vojaškimi žrtvami Rusije: Naši slavja-nofili pa so bili nev tihem razočarani, ko je ruski general Paskievič prigniu spuntane Madžare nazaj v habsburško, naročje. Sicor pa to le mimogrede. Zgodovinskih napak ni mogoče popravila* ti; vkljub temu, da se C °Lvjlna nai dogodki dozdevajo kot nep _ ^rda ^ ključja in kričeče krivj.ee«, potrebo1 razvoju človeštva ravno gijveški.®^ in nujni, kakor oni, ki v pravic*1 mišljiji veljajo za nar* ^ in logične dogodke. Dane > Hornov1 svobodnih tleh jugoslova. _ci, ne srečujemo z ruskimi jzra^ se razkropili širom sveta ka ci po koncu Jeruzalema, -atekl^v kako se še oklepajo bvoj . ■ v ro^j., svojih tradicij, kako ve KuSjji in ^ nost svojega nxiziranja o v nj?h°j skem narodu, tedaj nrft0, tel»> { osamljenosti ne le sl°, r ur, tudi čoveško tragiko. T trudil- f sem bil med njimi, sem njib°'v gledam no »vol£«$ stva,da »mo mi ŽH pa proti vzhodu. VI tom skega probiemr 58®1 umaknil v kuhinjo, kjer je spal v ca8u> ko je njegova žena v obeh sobah ?Pre,iemala, svoje nočne »goste«. Tako 30 spal Papier tudi kritične noči v ku-ko se je nahajal pri njegovi ženi »gost«. Spal je trdno in ni slišal *>icesar, komaj silen krik in ropot ga J® Prebudil. Sprva ni mislil mnogo, kaj I® Je zgodilo, ko pa je začul, d aje ne-ao naglo pobegnil preko predsobe, je in l - er Predal, kaj se godi. V sobi Rezala njegova žena mrtva, zadav-R^?Puicab pa je bežal nezna-j.®c> ki jo hip na to že izginil skozi hi-'taV ^ra*a .na uHco. Mož, ki je opazil ^ :ie morilec ženi odvzel tudi ji?"Ue j.u druge dragocenosti, je nri-Ss-oi J“°Š°dek policiji, ki je po dolgem s“8*woyanju iztaknila potom ure, kj Sftl-G morilec pozabil vzeti s seboj 1 Vi) i a .Gustava Stockerja, ki je iz j a-Lrt rta je ura njegova a da mu je bila flavto ukradena in da je kot tatu I fc\7i Jakega trgovskega pomočnika PnV • .Zaftmčida ;z Požege v Slavoniji. jjJJ^Ja jo iskala dalje ter tudi res nip °mcujenega Zafunčiča in pri la i? • et^ove- Ki so pričali, da je prije-VnLravc?a- Zafunčii sicer dejanje taji, ker pa mu to n^ bo nič. pomagalo, UfiTn8? d.okazi Preveč jasni in je obe-fiiir tu(ii jasno, da jo je umoril z na-da jo oropa. Dnevna kronika. tn »T Praznovanje praznika sv. Cirtla lert* t0da v Mariboru vspelo kar naj-v >_Se- Ze na predvečer se je odelo mesto narodne in državne zastave in zvečer fin,??, prec* artilerijsko vojašnico to-Lvski streli. Nerazumljivo pa nam je, batr n* vr*^a napovedana vojaška tiriv * " Pp ulicah> posebno po Aleksan- Vorf Čakalo ogromno ljudstva na spre-j,. r° Pozne nočne ure, toda pričakalo j.1. • Drugič naj se raje ne razglaša in j. Uudi za nos. Zjutraj ob 6. uri na , artilerija 21 strelov, po 8. uri r* l>1n AFf^N;:u ..12—u t ih tr6-ue ^.,0 zbirat‘ P® osrednjih ulicah Jtaini !?iaštvo» da prisostvuje pontifi- Sff,J* je vršila ob 9. uri v (j0tf ? ’n katere se je poleg vojaških tudi I®x*tvenik°v in vojakov vdeležilo ttva nh£-Vn? Uraclni§tvo in mnogo dru-»i«fa ; paznik je proslavila tudi $ol Pn « ”a sredni*h in ljudskih trjju o? i maš! v stolnici se je iašfvTi • Slomškovem trgu difjliranje vo-Dlin« ’ 1 P°k*zaIo, kako lepa disci-Voi.u- da v na5i ,nlad}- a tako čvrsti «jski. Privatna podjetja pa praznika po vf, ni Jal niso obhajala. V tem oziru bi fcr°r/reba nekaj ukreniti. V Italiji so n. v|j ržavni prazniki obvezni za vse drža-I l*ne ip. ne samo za državne nameščence 0 vojaštvo. fi0 Du.h „Rap!dovega“ moštva. Pred j^^^etnimi tekmami nosi »Rapid‘ po Je sl* dv?i?zične reklame, na katerih 1 tem°ten^ns namenoma spačena ter bon n* • e sovraštvo do Slovencev, še Drvimo* kaže sedaj po izgubljenem £0vor:tivu* plani Rapida sploh nočejo ft jj , * s ^ani slovenskih klubov. Ko |)rM,B3 . P° zadnji tekmi nagovoriti ”1 ^ovenskega kluba Maribor toin p "? »Rapida • je pristopil drugi ’ neki Schunkowitsch, ter ^itn« d Sv°iemu tovarišu govoriti „s *^ravli* ^,aP,d°vec Erwin Pernat popravo c slovenskih klubov z ,* Drugi Rapidovec Maks »Veliki ,e. naPad®l prošli teden v *er iim. n‘a dva iIana Maribora liki v<,l/8g!?zil’ da bo pretepel.o pri-pred atla Maribora, ki mu pride . Ce pa bo Maribor enkrat P- etn 80rJ’e ^anom Maribora. Pise 2»8ro*H, da pridejo v časo- psovii graške) ter razgrajal in !«bn8šani. v®s ve^er. Mislimo, da tako se »»,1 ^anov ne dela čast klubu, ki »e Dri i*\T ■ vendar enkrat zavesti, da * predvSU! ,p.od,egeI le, ker je šibkejši, sem, da živimo v Jugoslaviji. ** soo;Sf«u,ac,ia stanarine. Minister kovec i>n° P0*’1^©, dr. Vekoslav Ku-n°vo star.^ Predložil regentu v podpis *cf?uliratm *a!r s^° naredbo, v kateri je P°dlaeo j'1 vprašanje stanarine. Za ki n« sta stanarina iz leta *nio normi1?1102®0® s ^emi tvori $e-,,an’eščene stanarino. Za stalno za enkrat‘-1* stanarina Povečati fVr|krat. Tako iznos, skupno torej ! le Plačala 1 on tem n-Pr- stranka, E*{*!> sS»l 40vi4 ,40 K imajo letnih strankara. mu dohodkov od 120.000— 200.000 K, se stanarina zviša lahko 6 krat, ti bi plačali v goreinjem primeru torej 40X6 = 240 K najemnine. Onim strankam pa, ki imajo več nego 200.000 kron letnih dohodkov, se stanarina zviša lahko poljubno. Državni uradi, zavodi itd., ki so nameščeni v privatnih lokalih pa plačajo normalno stanarino, t. j. osnova iz 1. 1914 X3. Naredba pa še ni v veljavi. V znameuju novih tiad na sko-rajšno osvoboditev naše tužne Koroške se je vršil v soboto zvečer v jašem Narodnem domu drugi koroški večer, ki je bil pa slabše obiskan kakor prvi, posebno slabo.so bili zastopani naši boljšr krogi, dočim je pokazalo naše častni-štvo, da se zaveda svojih narodnih dolžnosti. Kot govorniki so nastopili župnika Gabron in Arnuš ter dr. Kotnik. Prireditev so izpolnjevale deklamacijo dijakov, pesmi železničarskega pevskega društva »Drava« ter vojaške godbe. — Na naslov našili kavaren. V Maribora imamo sedaj že lepo vrsto slovenskih kavaren, ki prav.Icpo^uspevajo in katere polni skoro izključno naše občinstvo. Kljub temu pa se gg. lastniki ne spomnijo, da bi naročili naše slovenske revije. Na razpolago imajo razne „Simplicissime“, ,Muskette“. »Gar-tenlaube«, »Universume« itd. itd. cel gozd manj vrednih neinškib družinskih in šaljivih listov, zaman pa bi iskali »Ljubljanski Zvon«, »Dom in Svet«, »Vesno«, »Njivo «itd. Tega v teh naših kavarnah sploh ne poznajo. Kaj pomagajo vsi lopi in dobri nameni, zamenjati tujo kulturo z našo domačo, če pa ne najdejo odmeva niti tam, kjer bi ga najprej morali upjti. Kot stalni gosti pa bomo odslej zahtevali, da ti naši listi pridejo v naše kavarne in ue bomo mirovali dokler tega ne dosežemo. — Dopisnik iz Sv. Lovrenca na Pohorju, ki v zadnji številki .Straže* z dne 18. maja 1.1. polemizira o žalostnem izidu občinskih volitev, naj. izve tem potom, da ni rdečenemške zmage kriv samo jugoslovenski poštni uslužbenec, ali bolj natančno povedano, poštni sluga, ker je bil napisan na listi nemSko-obrtniške stranke, ampak so, resnici na ljubo povedano, glavni krivci slovenske polomije oni gospodje, ki so si Vzeli patent za edino pravilno sestavo skupne slovenske liste, katero so v svojem naivnem absolutizmu in separatizmu popolnoma zagrešili. Krivi so oni gospodje, ki so mirno vtaknilo v žep veliko blamažo pri pobiranju podpisov za svojo gospodarsko listo s strani nemške obrtne stranke. Krivi so oni gospodje, ki so v avoji domišljavosti odbijali ponujane kandidature od slovenske strani ter namesto živahne agitacije med Slovenci, delali na tihem kompromise z Nemci. Javnost naj izve, da so naši veleumi zaigrali že pred volitvami celo igro in da so dospeli do vrhunca svoje slave na dan volitev, ko so kot pogumni generali nečastno kapitulirali pred rdečo in vsenemško gospodo. V svoji potlačenosti so pristali na to, da se je razobesila zastava nad občinskim domom, l?i je pod krinko internacijonale s svojo rdečo barvo naznanjala tržanom cele tri dni vsenemško zmago. To so fakti, ki ostanejo pribiti v kroniki naše jugoslo-venske trške občine Sv. Lovrenc na Pohorju. Pa edini izhod je še, ki nas lahko reši iz te klaverne situacije ter nam da vsem zapostavljenim Slovencem pravo zadoščenje, to je naša vlada, na katero apeliramo, da volitev razveljavi ter postavi občini odločnega in narodnega ge-renta. — Eden za vse. — Profesorskim kandidatom. Da se dobi pravočasno pregled pomožnih učiteljev za prihodnje šolsko leto, se vabijo kandidati srednješolskega učiteljstva, tako oni, ki že službujejo, kakor tudi oni, ki so komaj dovršili filozofske študije in žele kako mesto na srednjih šolah ali na učiteljiščih v S^veniji, da se prijavijo višjemu šolskemu svetu najkasneje do 30. junija t 1. Navesti morajo v prijavi natančen naslov, rojstni kraj, leto in znanstveno stroko, za katero so usposobljeni. — Ljudska knjižnica je v četrtek zvečer radi praznika zaprta. — Rezervnim častnikom. Klub jugo- slovenskih rezervnih častnikov poziva vse svojo člane, da se udeleže v četrtek velike veselice v korist preostalih v vojni padlih častnikov, ki jo priredi mariborski častniški zbor v vojni realki. — Veselica v korist preostalih v voj-ui padlih častnikov, ki jo priredi v četrtek 26. t. m. v vojni realki nas čast- niški zbor, bo gotovo največja letošnja prireditev v Mariboru. Poleg petja., godbe, telovadbe in mnogo- drugih Zabavnih točk ^ bo vršil tudi velik cvetlični korzo in končno ples na prostem in v dvorani. Veselica, ki bo pričela že popoldan, bo trajala celo noč do jutra. — Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru, r. z. z o. z., ima dne 9. junija ob pol 18. uri v porotni dvorani okrožnega sodišča svoj izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o osnovitvi saveza v Beogradu; 2. pogovori dede poslovanja in eventuelno nove volitve; 3. slučajnosti in sklepanje o nagradah tajnika, blagajnika in gospodarja. Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, zboruje ob 18. uri pri vsakem številu navzočih članov. — Klub amaterfotografov Mariborske podružnice SPD naznanja, da sprejema nove Člane blagajnik £• Ferdo Pinter, trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta. Clan kluba je lahko vsak reden Član SPD. Fotografi po poklicu so izključeni. Člani so izvršujoči in podpirajoči. — Ker namerava .prirediti klub že letošnjo jesen tekmovalno razstavo slik, naj se priglasijo člani takoj. — O usodt nadgeometra Vidriha. Pred par dnevi smo poročali, da je zadela nadgeometra Vidriha kap na možgane, ko se je peljal iz Dunaja, kjer se je nahajal službeno, domov v Krško. Vidriha so prepeljali v našo mariborsko splošno bolnico, od tu pa v Ljubljano v deželno bolnico, psihiatrični oddelek. Vidrih je doma iz Vipave, je pa že od 1, 1919 nameščen v Krškem kot geometer, oziroma nadgeometer. Vidrih je bil v avstrijski armadi rezervni nadporočnik ter je že takrpt duševno obolel ter bil radi tega superarbitriran. Proti koncu vojne pa se mu je um zopet vrnil, tako da je potem služboval še pri narodni straži in se pozneje, ko so Italijani okupirali Vipavo, preselil v Jugoslavijo, ter nastopil mesto v Krškem. Istočasno se je tudi poročil. Ker ga je sedaj zadela kap na možgane, je vsako upanje na okrevanje zaman. To je resnica, vse drugo, kar poročajo nekateri listi, je izmišljeno. — Srečke drž. razr. loterije, drugo kolo l. razred ?o došle in se dobivajo pri blagajni glavne pošte Maribor 1. Žrebanje se vrši 15. in 16. julija 1921. — Najdena je bila v pondeljek na neki klopi v parku nemška šolska knjiga francoskega jezika za meščanske šole. Dijak, kateri jo je pozabil, naj se zglasi v našem uredništvu, kjer se mu vrne. — V Limbušu je zopet isvoljen za župana g. Srečko Robič. V tej občini ima večino SKS, v Bistrici pri Limbušu SLS, v Pekrah pa KS. V Vrhovem dolu nima nobena stranka absolutne večine, a relativno so dobili samostojni kmeti. Močno so nazadovali komunisti, ki so si pri volitvi v konstituanto priborili dve tretjini glasov. — Cven pri Ljutomeru. S koncem tega meseca se začasno ukine poštni urad Cven pri Ljutomeru, ker ie imel premalo poslov ter se uvede za Cven in sosednje vasi selska poštna služba ljutomerskega poštnega urada. Pošto se bo dostavljalo vsak dan razen ob nedeljah. — Izkaz v mesecu aprilu 1921 v Mariboru izbrisanih obrtnih pravic: Ivan Bernreiter, Frankopanska ulica 11, gostilniška obrt. JosiD Gorenjak, Glavni trg, mesarska obrt. Erste steiermarkische ArbeiterbSckerei, Tržaška cesta 38, pekarija. Ivan Midlil, Razlagova ulica 11, vrtnarska obrt. Tement Marija, Glavni trg, prodaja klobas. Robavs Karl, Koroška cesta 24, trgovina z zeljem. Leber Josipina, Tvorniška cesta, trgovina z razglednicami, papirjem itd. Slik Ana, Glavni trg, trgovina s sadjem itd. Durjava & Co., Aleksandrova cesta 83, trgovina z manufakturo in konfekcijo. Stflrzer Lep, Grajsk} trg 3, trgovina z dež. pridelki, lesom in ogljem. Rogina Marija, Gosposka ulica 26, trgovina s predmeti, ki so dovoljeni v prostem prometu. Jarčič Karol, Gosposka ul. 37, čevljarska obrt Eberl Ivan, Jezdarska ulica 5, pekovtka obrt Frančiška Stra-schill, Na Pristanu 5, branjarija. Marija Koprivnik, Glavni kolodvor, branjarija. Leopold Schweitzer, Aleksandrova c. 1 trgovska agentura in komisija. Franc Voršič, Gosposka tjlica 44, nabiranje Drcdnamnil. JosiD Steraad. Aleksandr cesta 18, trgovina s predmeti, ki sodo* voljeni v prostem prometu. Ivan Sodr, Aleksandrov* c. 83, izdelovanje in prodaja .podob iz gipsa. Rihard Ogrizek, Vinarska ulica 13, vrtnarstvo. Marija Ogorevc, Prečna ulica 6, trgovina z meš. blagom. Eligij Celligoj, ključavničarska ul. 1, trgovina z lesom. Jernej Ankerst, Gregorčičeva ulica 12, trgovina z lesom. Viktor Jarc, Gosposka ui. 28r trgovina z mešanim blagom. Franjo Lepoša, Koroška cesta 9, trgov, agentura in komisija. Pavel Kamerer, Aleksandrova cesta 6, gostilniška obrt Rupnik Ana, Frankopanova cesta 15, gostilna. Josip Sekula, Glavni trg 17, trgovina s Čevlji in in čevljarskimi potrebščinami. Wreg Josip, Sodna ulica 1&, trgovina s čevlji. Antonija Topolnik, Aleksandrova cesta 57, godčevska obrt Ivana Vezjak, Glavni trg, trgovina s-sadjem itd. Marija Felber, Dravska ulica 11, trgovina z mešanim blagom. Ana Gaberšek, Glavni trg, trgovina z sadjem. Karl Scheidbach, Gregorčičeva ulica 8, informacijska pisarna. Marija Štucin, Ruška cesta 16, trg. z galanterijskim blagom in slaščicami. Marija Korent, Samostanska ulica (baraka), branjarija. Antonija Stoječ, Jurčičeva ulica 8, trgovina z zlatnino. Friderik Malenšek, J. Vošnjakova ulica 21, trg. z lesom in premogom na debelo. Av-relija Kavčič, Rotovški trg 4, trgovina z meš. blagom. Karl Witzler, Tkalska ulica 9, knjigovez. Franc Korman, Tattenbachova ulica 7, trgovina z meš. blagom. Julijana Vogl, Zidovska ul. 5, gostilniška obrt. Roman Pelikan, Graj-ški trg 2, knjigarna. Henrik Ratschek, Mejna ulica 38, stavbenik. Jakob Stipper, Motarjeva ulica 2, izvošček. Drago Be-seljak, Slovenska ulica 6, anončni zavod. Alojz Lampreht, Glavni trg, trgovina s sadjem itd. Katarina So m rek, Glavni trg, trgovina s sadjem. Mariji Herko, Stritarjeva ulica 23, prodaj« jedil in čaja. Vladimir Pavlšak, Slovenska ulica 8, trgovina a sadjem. Leo Kerschbaumer, Glavni trg 15, trgovina z meš. blagom. Tvrdka Funke in Loos, Gosposka ulica 14, izdelovanje dežnikov. Josip Wagner, Aleksandrova c 15, prevažanje tovorov z avtomobili. Berta Erlc, Sodna ulica 25, godčevska obrt. Kultura in umetnost. x Iz pisarne Narodnega gledališča. Danes prične predstava „Mam’zelle Nf-touche“ ob pol 21. (pol 9.) uri, ker Je vojaška godba zaposlena pri mirovozu, kar naj blagovolijo cenj. obiskovalci vzet*' blagohotno na znanje. Kino. I. .Mariborski bioskop. Danes v sredo 26. t. m. pričenja I. Mariborski bioskop predvajati Gausovo igro v 6 dej.: .Pustolovščine markize Konigsmarške*, katero je režiral umetniško Emerich Ha-nus, arhitektonično Fritz Kraenke, fotografiral pa Axel Graatkjaer. V glavni vlogi nastopi znamenita kino-igralka Dagni Servaes. Predvajala se bode tri dni, v sredo, četrtek in petek. Pri predstavi v petek bo svirala vojaška godba. .Pustolovščine markize Konigsmarške* so jako zanimive ter kažejo poleg drugega tudi vse mogoče trike višje aristo-krarije, njene dobre in slabe strani* politične in ljubavne zapletljaje itd. Splob igra je vredna, da se jo ogleda. Sloven. narodno gledališče. Repertolre bodočih dni : V torek 24.: .Mam’zelle Nitouehe*. Gostuj« Irma Polakova. V sredo 35.: .Notopir«, Gostuje Irma Polakova. V Četrtek 26. . . nlica St 15“. Ab. V-H. V petek 27.: fObrt gospe WarrenbTe*. Ab. C*—35. » V soboto 28.: „Nioba“. Irv. abon. DmtoTSrSi *** Km v .ra« Cono,™, Sokolstvo. o ?a Jugoslovensko Sokolsko Matico je daroval brat B. Slachta, restav-rater v Narodnem domu v Ljabliatri. 260 K. Iskreos bvala 1 Bratje, zbirajta os vsaki priliki m Sokoiako Matic* $ o Iz češkega Sokolstva. Pred kratkim je umrl eden najstarejših in najboljših sokolskih delavcev brat dr. Pip pich. — Petdesetletnico praznuje te dni znani sokolski delavec in član predsedstva COS brat dr. Masak, ki je kot zdravnik znan sokolski pisatelj. — COS priredi v letošnjem poletju osem velikih zletov na Slovaško. Vse župe so razdeljene na osem delov in vsaki je dotočen kraj, kamor ide na zlet. Izbrani so samo najboljši telovadci. Sokolsko društvo v Pilznu je otvorilo prvo telovadnico za dijake in naraščaj. Mnogim je še v spominu, da so lanskd leto ob priliki stavbe telovadišča začeli delavci a stavko. Ker je bil s tem ogrožen zlet v Pragi, so Sokoli sami prijeli za delo vito moštvo v pomladanskem prvenstvu je bilo v isti sestavi, kot proti Rapidu. Vratar Glazer je dokazal lepo znanje. Dokaj popolna je bila obrana, Adamovič in Skrabar, oba sigurna in skrajno požrtvovalna. Krilci Stauber-Vauda- (kapetan moštva) -Safran so podpirali zelo lepo napade in Če je bilo treba, so bili tudi uvaževanja vredna obrana. Napadalna vrsta je bila zasedena na levem krilu po Vogrincu, zvezi Musloviču, centru Gašiču, desni zvezi Fridau in krilu Vračku. Napadalci so se posebno v prvenstvenih tekmah dokaj častno izkazali. Dosegli so v prvenstvu lepi scor 10 : 1. Med njimi se odlikujeta Muslovič in Gašič po prodorni sili, Vogrinec po sigurnosti in hitrosti, Fridau (Ormož) in porabili vse proste ure, da so delo in Vračko po lepo skombiniranih na-dokončali. Sokolsko društvo v Kladnu I padih. V prvem moštvu so med drugimi le poslalo čez sto delavcev — Sokolov Letos priredi Župa Kladno svoj zlet Kladnu. Da povrne Praga Kladnu svoj dolg, poletela je zadnjo nedeljo župa Jungmanova v Kladno, kjer so vsi Sokoli zagrabili za delo, da dovrše telovadišče za župni zlet. Od navadnega delavca pa do ministrskega svetnika, od naraščaja pa do 80 letnega starčka, vsi so kopali, odvažali zemljo itd. ter pripomogli k lepemu uspehu. Naj bi ti vzorni delavci — Sokoli našli pri nas ‘ mnogo posnemalcev. o Sokolstvo v Lilleu. Kakor po roča jo .Narodni Listy", so dobili Sokoli na veliki svetovni tekmi telovadcev v Lillen na Francoskem izmed vseh udeleženih narodov prvo mesto. S tem je Sokolstvo pokazalo pred celim svetom Svojo velikansko silo. Pomen, ki ga ima ta sokolska zmaga, je neprecenljiv. Največji narodi so tekmovali med seboj, da pokažejo, koliko je kateri razvil fižično dovršenost -in silo človeka; venec zmage je odnesel Slovan in s tem dokazal, da je izmed vseh sistemov najboljši in najlepši Tyršov sokolski sistem. Kakor se je Sokolstvo izborno obneslo v delu za osvobojenje malih zatiranih narodov, tako bo poslej razvijalo in dovrševalo tip človeka z lepim telesom in zdravim, čistim duhom. Morda bo ravno Sokolska misel tisto, kar bo Slovanstvo dalo vsemu človeštvu, da se dvigne in osveži. Te misli se človeku nehote vsiljujejo, ko sliši o zmagi Sokolstva v svetovni telovadni tekmi. Zmaga pa ima tudi političen in kulturen pomen. V večjih narodih uživa šport, osobito telovadba, veliko večji ugled v javnem življenju nego pri nas. Ljudje, ki bi se sicer nikdar ne zanimali za Cehe in Jugo-slovene, bodo sedaj vpraševali, kakšen je narod češki in jugoslovenski, ki je dal najboljše telovadce. Kakor znano, so se tekme udeležili tudi naši Sokoli. Tekmi je prisostvoval prezident franc, republike z ministri, belgijski kralj in mnogo drugih odličnih gostov. Natančnejše poročilo še objavimo. Zdi se nam primerno, da citiramo besede, ki so jih napisali .Narodni Listy‘, poročajoč o tej zmagi: „Tyršov sokolski sistem je lahko čvrsta podlaga vzgoji naše mladine in kakor je storila jugoslovanska vlada, tako bi naj tudi naša (Češkoslovaška) preglasila Tyršov se stav za temelj telesne kulture naše mladine, Uspeh sokolskih društev na francoskih tleh je zopet nov povod k temu.* igrali tudi trije gojenci vojaške realke pri vseh prvenstvenih tekmah ter častno zastopali glasovito športno vzgojo, ki jo goji voj. realka pod vodstvom polk. g. Jakovljeviča in s tem veliko dopo-mogli, da je po treh letih jugoslov. Maribora letos prvič prišlo prvenstvo mesta Maribor v slovenske roke. Sra motno postopanje MAK-a pa je težko umljivo. Ce je tudi bila zmaga Maribora hud udarec na njihovo, od Rapida še posebno jim vcepljeno, samozavest — se ni pričakovalo od tega kluba tako zadržanje. Živimo pač v Jugoslaviji in tn se ne bo dalo slovenski šport kratko-malo stalno prezirati. Mora se pač naučiti tudi z njim računati in potem častno podleči ali zmagati. Ko se po-vzpejo enkrat naši nemški športniki do te zavesti, potem ne bo več obupa in razočaranja. S. : »Šport* Izšla je 21. številka s sledečo vsebino: Vpliv športa na živčni sistem. — Občni pravilnik Jugoslov. nogometnega saveza. — Nogomet. — Konjski Šport. — Službene objave. Ilustracije domačih in svetovnih tekem. meti, v kolikor so podrejeni carini in osiguranju valute. Ekspedicija selitvenih stvari izseljenca se bo vršila potom deklaracije ali seznama, kakršna je pač množina in vrednost. Za te stvari se ne zahteva tarifska prijava, ampak je treba le v deklaraciji označiti da je to selitveno že rabljeno pohištvo, orodje itd. S stvarmi, ki niso v spisu označene in ki niso po ugoditvi gen. direkcije oproščene carine se postopa kakor z drugim blagom za izvoz. Poleg tega pa more izseljenec vzeti s seboj carine in osiguranja prosto hrano za dva dneva. g Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjki sejem dne 20. maja se je pripeljalo 188 prašičev. Cene so bile sledeče: Plemenske svinje od 28 do 30, Polpitane svinje od 30 do 32 kron za en kilogram žive teže, mladi prašiči 6 do 11 tednov stari od 240 do 480, jesenski prašiči od 550 do 950 kron za komad. Kupčija je bilo zelo živahna;, na sejmu se je nahajalo največ mladih prašičev, ki so pa bili vsi razprodani. g Ljubljanski veliki semenj. Vse stranke, katere^ nameravajo postaviti j na prostoru »Ljubljanskega velikega! semnja« lastne paviljone, se prosijo, Zaječa.ru, Kumanovem, Pirotu, Bell Palanki in Babnšnici. g Ležarina za robo v železniških M carinskih skladiščih. V prometne« ministrstvu je podpisana nova uarca-ba o zameni in dopolnitvi zakona o ao* •plaSanju carine. Po teh predpisih s predvideva, da se ležarina na robo ki 3 začasno shranjena v železniških sKia diščih, poviša za 1 dinar’ dnevno | vsakih 100 kg., a za ono, ki se nakaJ v carinskih skladiščih, pa za Poi 01 narja po 100 kg dnevno. , - . r , - .. - . - J g Transportiranje goveje živin® da se naj takoj zglasijo pri gospodu! Nemčije. Okoli 1. junija t. L počeli.1^ arhitektu Costaperari _ pri Obratnem j prihajati prvi transporti goveje živina - — - Na P®}1, 00 v največji meri kanadska vspeva v Baranji in v Bosni. g Šnmarska banka v Sarajeva. — Kakor javljajo listi, vstanovua si bode v najkrajšem času v Sarajevu, banka pod gornjim naslovom, ki boaa služila v Bvrho eksploatacije bosenskih šum in predelavanje drv. Višina del« niške glavnice še ni znana. / , g Sprejemanje ovc iz Bolgarske. Komisija za sprejemanje goveje živi« ne je prevzela od 14 do 18. maja t-h.0? Bolgarov: V Zaječaru 1500, v Krivi Palanki 2909 in v Caribrodu 7409 ovc. Skupaj toraj 11.818 ovc. Vse te ovce sa bode prodalo na javni dražbi med in 29. majem našim državljanom Šport. : »Maribor* dosegel v finalni prvenstveni tekmi prvenstvo v mariborskem okrožju Ljublj. nogom. pod-saveza. V nedeljo se je odigrala zadnja pomladanska prvenstvena tekma v Mariboru in sicer med Maribor I. in MAK I. (Rote Elf). Maribor je bil skozi celo igro v lahki premoči, ki se je kmalu v drugem polčasu stopnjevala do popolnega obleganja MAK-a. Po polčasu (1: 1) je dosegel .Maribor* kmalu vodstvo, v 15., 16. in • 17. minuti je pa hitro dopolnjeval rezultat. Po Šesten goalu je padel š^ lastni goal. Ob rezul-« 5 * za »Maribor* so zgubili igralci MAK-a vsako medsebojno vez in disciplino. Ko so pričeli rdeči igro smešiti, jo je sodnik končal ter prekinil s tem nešportno počenjanje MAK-a. Koti 6 : 0 za Maribor. Sodnik g. Suput dober Občinstva okoli 700. Mariborovo zmago- Gospodarstvo. Borza 23. maja. C uri h: Berlin 9-40, New York 544, London 22'19, Pariz 4845, Milan 30*65, Praga 8*20, Budimpešta 2.60, Zagreb 4.50, Varšava 0.62, Dunaj 1.40, avstrijske žigosane krone 1.03. Zagreb: Berlin 207—211*50, Italija 690—692, London 492—500, New York 121—125, Pariz 1100-1120, Praga 187 do 188, Švica 2200—2250. Valute: Ameriški dolarjil 19*50—120*50, avstrijske krone 22—23, carski rublji 53—56, češko-slovaške krone 192—0, francoski franki 1015—0, napoleondorji 412—415, nemške marke 215—225, romunski leji 216—222, souvereigni 255, italij. lire 675—680, turške lire 480. Dunaj: Ameriški dolarji 554—558, nemške marke 958—964, angleški funti 2230—2250, francoski franki 48951 do 4935, italijanske lire 3105—3125, jugoslovanske dinarji 1805—1825, poljske marke 61—63, švicarski franki 10.050—10.100, češkoslovaške krone 839*50—845*50, madžarske krone 314*50 do 317*50. Postopanje s selitvenim blagom onih naših in tnjih državljanov, ki se ne sele na podlagi opcije. Finančno ministrstvo je odredilo odredbo 26. marca t. 1. da zamore Generalna direkcija carin v Beogradu dovoliti carinskih pristojbin in davkov na poslovno obrt prost izvoz in sicer pod sledečimi pogoji: V prošnji s katero se prosi oproščenje carine in katera se dostavi Generalni direkciji carine se morajo navesti sledeči dokazi: 1. Odobremje pristojne politične oblasti s katerim se prosilcu in njegovi obitelji dovoljuje izselitev. 2. Uverenje občinske oblasti potrjeno od policijske oblasti onega kraja kjer jo bil prosilec stalno nastanjen: a) o državljanstvu, b) o poklicuj o) o številu članov obitelji s katero se izseljuje, d) o predmetih in količini, ki jih izvaža. 3. Potrdilo, da so označene stvari bile res lastnina izseljenca in da odgovarjajo njegovi imovlni in stanu. Pod tem se razumejo: rabljone obleke in perilo, posteljnina, posoda, pohištvo, obrtno orodjo ali drugi taki predmeti, ki niso predmeti trgovine. Carine in osiguranja valute pa ee ne oprošča: živina, živila, jestvine, pijača, surovine, polusurovinc, ter ocividno novi in neuporabljeni pred- ravnateljstvu južne železnice, II. nad stropje v belgijski vojašnici, kateri jim bo dal vse potrebne podatke. g Produkcija vžigalic v Jugoslaviji. V naši državi imamo dosedaj 5 tovarn za izdelovanje vžigalic. Tovarna v Beogradu je bila za časa vojne popolnoma porušena in se je ni več obnovilo. Dnevna produkcija v drugih tovarnah pa iznaša: Osijek 350.000, Baja 50.000, Novi Vrbas 60.000, Vrbovško 60.000 in Dohac pri Travniku 200.000 Škatljic po 60 komadov vžigalic. Tovarna v Rušah je pred nedavnim pogorela, a je izdelovala 6000 škatljic dnevno. Z navedenimi proizvodi je naša dnevna potreba skoraj popolnoma krita. Pred vojno se je potrebni les za izdelajo žigic uvozilo j največ iz Sibirije. Sedaj se pa vporablja iz Nemčije v našo državo. dr« avstrijske meje do notranjosti nase žave, se že vrejajo postaje, na kate se bode to živino krmilo in na^‘Iiv« Badovedni smo, kedaj se bode tudi ^ strijo prisililo, da nam izroči 11.000 glav gov. živine, ki nam .*L dolžna dati 6 mesecev po ratifmaow| senžermanske mirovne pogodbe. Razdelitev zlatega zaklada Avstr®* Ogrske banke. Na poziv reparaeu komisije počela so 13. t. m. P0^-' m med likvidatorji Avstro-Ogrske bad in zastopniki nasledstvenih držav, likvidaciji razdelitvi 50 mdiJ^® vrednega zlatega zaklada in metam imovine Avstro-Ogrske banke. Glavni urednik: Radlvoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. Mala oznanila. Strojno pisaVlco za slovenščino in nemščino sprejme s 1. avgustom t 1. dr. Rosina, odvetnik v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 16. Plača po dogovoru. 701 2—1 Kurjač treznega značaja se sprejme takoj v tovarni usnja FVeund, Maribor. 700 Razno pohiStvo iz trdega lesa, lepa omara za knjižnico in salonsko ogledalo se ceno proda. Trg svobode 3, 2. nstr., desno, vrata 11. 705 Dobro ohranjeno moško kolo se jako poceni proda. Vpraša se v Cankarjevi ulici št 1 pri hišniku. * Primorci! Naznanjam, da sem odprl novo higijenično brivnico. Za prvovrstno in čisto postrežbo lamdnc 268 Vjekoslav Gjurin primorski begunec. Maribor, Jurčičeva ulica št. 9. Prodaja Graščina Arvei v Arvežu (Arnfels) proda svoje 'i Spodnji Kaplji, obsegajoče 96 ha, ter gozdove v Gornje® 0 obsegajoče 17 ha. Ponudbe naj se pošljejo na upravitelj^ ščine Arvež v Arvežu (Arnfels), republika Avstrija. ' Singer Singer Singer Singer šivalni stroji šivanka nadomestni dali strojno olja. Velika pošltjatev Iz Amerike dospela. Dobi *• naši podružnici Singer šiv. stroji Bourne & Co podružnica Maribor, začasno Dravska ulic« Ugodni plačilni pogoji na obroke. g*** . Newf#rlt 10. Razpošiljam na vse strani po n a j n i 2 J i h dnevnih cenah v poštnih paketih in po železnici: Pravo Švicar. Kohler-čokolado Nestle desert mlečno čokolada Cailler mlečno čokolado Peter desertni kakao Pravi holandski Van Houten-kakao Corff-kakao 692 Amerikanski mercantil kakao Vinko Hmelak Maribor, Slomškov trg 6 F* Zahtevajte cenike! Dokazano dobro idoča drogerija združena z damskim in salonom za friziranje, sestoji ^ treh prostorov v v' v,jpm me8,. Vojvodine, na ogalu g voh gla ulic, se takoj proda ali °jst0^ Ponudbe na upravo „Tabora‘ P štev. 699. 699 3"3 Lastnik ia izdajatelj: «KonaorcU Tabor*. — Tiska: Mariborska tiskarna d.