Razne novice. Imenovanja pri sodniji. Višje deželno sodišče za Štajersko, Koroško in Kranjsko je imenovalo dosedanjega kanclista pri okrožnemu sod'išču v Mariboru gospoda Antona Pungratschitscha sodnim oficijalom isrtotam. On je zelo hud posilinemec, kar znači že njegovo ime. * Iz politične slnžbe. Premeščea je okrajni komisar dr. Alfred pl. Gangl iz Celja v Konjice; namestaiški koncipist dr. Artur Hofmann iz Slovenjega gradca v Celje; dr. Emil Krammer iz Maribora v Grobming; konceptni praktikant dr Aifred pl. Zauter-Po!zcynski iz Gradca v HariborJosip Philip1) iz Gradca v Maribor; Volfgang Barghauseriz <jrr*.dca v Shvenji gradeo. Imenovanje pri financi. Višji iinančni svetnik gospod Gustav Tauzher v Mariboru je imenovan za linančnega ravnatelja v Mariboru. Iz železniške slnžbe na južni železnici. V višji plaeilni razred so pomaknjeni: revidenta J. Polej v Mariboru in Teodor Navratil v Celju, nadalje pristavi A. Petek v Mariboru, Makso Mihelčič in Josip Kitak na Pragarskem, Jakob Majerič v Račjem-Framu, Peter Janc in Konrad Trček v Poljčanah, Julij Juvan v Rogatcu, Jurij Zugčič, Vladimir Prelog in Franc Papst v Celju, Franc URinik v Spielfeldu, Ig. Prelog v Ribnici, asistenti Ivan Kuster v St. Juriju ob juž. žel., Teodor 'Pilar v Sp. Dravogradu in Al. iTurin, za provizoričnega asistenta je imenovan Teod. Defranceschi aspirant v Vuhredu-Marenberk. * Imenovanje. Stalen je postal g. Alfons Vales, glavni ucitelj na dež, ženskem učiteljišču v Mariboru. * Odiikovanje. Gospod Fraojo Bnšmk, rodotn iz Št. Jnrja nad Taborom, okrajni šolski nadzoruik v Brucku ob Mari, je dobil naslov Solakega ravnatelja. * Učiteljsko mesto. Razpisano je mesto stalnega ali začlasn/ega učitelja na petr,azr.eidnici pri St. Ilju v Slov. goricaJi. 'Prošnje do 31. jainuarja. ' Povišanja profesorjev. V sedmi činovni razred sta prišla gospoda Blaž Matek, proiesor na tukajšnji gimnaziji, in Alojzij Virbnik, profesor na gimnaziji v Novem mestu. Novoletni vsprejemi pri našem mil. g. knezoškofu so topot izostali, ker se je prevzvišeni mudil na Dunaju. * Našim prijateljem. Prosimo prijatelje in somišljenike lista, da sedaj ob začetkn leta posvetijo nekoliko svojih spretnih agitaeijskih moči tudi našemu listu. Na-protniki delajo z vsemi žrtvami za razširjeaost in povzdigo svojega časnikarstva, ne zaostajajmo za njinai! Ali pa nam vsaj naznanite naslove onih, o katerih ste mnenja, da bi si znali naročiti nafi list. NaS list je najcenejši tednik m najobsežnejši ted> ik. Zastnvimo zanj krapko agitacijo! * Obmejni kolek smo te dni razpos!ali ninogim na"im somišljenikom. Prosimo p. n. gg., da blagovolijo vporabiti kolekom priložeao položnico, ter poslati S. K. S. Z. neznatno svotico. s katero pa ona lahko veliko stori pri obmejnem dela. N'če,l> vseh naših somišljenikov naj bo: Da vako piamo priiVpimo kolek: .Obmejrim bratom — V poraoč". * Naloga naše mladine. Na pragu v novo letn smo. Prestali nu.o zopet eno leto dela in bojev in s^daj o"t nastopn v noyo leio, ki naj bo zopet leto resnega izobraževalnega dela, -i uuoramo oris<tti pot, po kateri bomo hodi<i. 0 tem je prineJa .Mladost", št 1. lepe misli, h katerih po vzam>-nio sledeč«: Naloga naše mladine, mladeničev in mladenk naj bo, da se hudi rani alkoholizma in nenravnosti, iztrebita iz naSef<a naroda. Naša m^adina mo'a biti čila in zdrava na dahu ia telesn, ne pa oknžena po n n^avnosti in alkoholu. Drnga naloga naše mladine aaj bo širiti gospodarsko, lolinč.o in socijalno izobrazbo. Mnogi še nimajo smiila za Ijnisko itobraževalno delo; za o pa nnj nnša mladina nlei« nato. da duh prave ljndske izobrazlw prfšine na"e ljudstvo. Tretja Daloga naše mladine na> bo, da se nikdar n* umakni iz bojišča, ko naši nasprot iki d<-lajo proti sveti veri. Pogumno se moramo vreči v boj za svete naše svet n|e, ter ne prej od.ebsti, dokler Dnm ne leži nasprotniK. zmagan pred nogami. Te tri naloge naj ima naša mUdina vedi o in povsod pred očmi, da osi.-ne zves<a se.bi, douovini, cerkvi in Bogn. Ko boie vsa ^lov.nsia mla<ina imela te tri nalo^e v< dno pred očmi, bo v^tal n>v ro I, zdrav, izobraž n, vnr-n i-i pavdn"fn z v^e ^ar j»- I no in d^hro. Deželnl zborl. Za dne 8. jan. so sklicani deželni zbori kranjski, goriški, tirolski in spodnjeavstrijski. * ,,NoTi SIot. Štajerc" je svoje ime spremenil v -Slogo". Ker bo BNovi Slov. Štajerc" v novem letn tndi pod novim iraenom tak kot v starem, je očividno, da ne bo zastopal .sloge", ampak — Ploja. List bo izhajal odslej vsak teden. Značilno je, da je celjski liberalni dnevnik Plojev list koj v prvi številki sprejel v svojo obrambo! * ,,Narodni dneTnik" v Celju je izšel, a vibadil ni nikjer navdnšenja, razven pri lastdih urednikih, ki vlečejo sedaj boljšo plačo kakor v starem letu. Za to so tudi skrpucali par .telegramov", s katerimi sami po.dravljajo svoje delo. Splošna sodba, tudi med liseralci, o listu je, da je pisan zelo plitvo ?&~-da bo na svojooi mesta satno v robatem zabavljanju proti vsaki katoliški stvari. Pokazalje to kar v prvi številki. Med razloge, zakaj je naš narod vzgojen mehko in premalo samozavedno, šteje1 tudi znani .sredajeveški dah". Gospodje, ne varajte ljndstva! Vzrok, da Slovenci niso tako narodnozavedni, kakor čehi, Nemci, leži v prvi vrsti v našem liberalnem slovenskem učiteljstva, ki šolsko mladino ne vzgaja narodno. Ali deček in deklica, ko stopita iz žole, čatita narodno, ali se zavedats, da sta Siovenca? Ne, tega^čata jima ni znal in ni hotel vcepiti naš liberalni učitelj, zato pa deček iu dekliea tako hitro zabredeta v nemškutarski tabtr. Cchi in Nemci imajo narodno | nčiteljstvo, za to pa imajo tudi aarodno mladino. Ko!ikor se ¦i da, reši našo mladino iz narodnega mrtvila le uaša elovenska | krščansko socialna orgaaiz^oija. Liberalci, prltuite torej svoje | pristaše, in ne mahajte po starem neuusnem načinu po | s?rednjeveškem duhu!" | * Poštno ravnateljstvo v Gradca javlja, da je itali- ! jansko ministrstro za pošte iu brzojave popolnoma prefcrgalo poštno zvezo z Messino ia Reggio di Caiabria. Poštai zavoji se torej za omenjene kraje nekaj dasa ne bodo sprejemali. * Stara pesem. Kadarkoli smo zapisali kako bolj trpko besedo o našem liberalnaoa učiteljstvn, vselej smo naleteli na očitanje, da napadamo učitelJ3tvo. To je stari manever liberalnega učiteljstva, da hočejo napade, ki jih zaslužijo s Bvojo brezglavno politiko, prenesti na učiteljski stan. Kdor ne zna razločevati med politično strnjo liberalmh učiteljev in nčiteljskim stanom, mu ne moremo nstreči. Za to ostanemo tndi pri svoji trdi sodbi, ki sino jo izrekli ob koncrj Ianskega leta o najnovejši nenmnosti iiberalaih učiteljev, ki so zapustili liberalizem in prestopili v socialni demokratizem. Mi naj imamo še morda spoštovanje pred takimi političnimi kamelooni, ki čez noč menjavajo svoje politično mnenje? Kdor še ni iagubil vsega spoštovanja pred značajem dosedaj liberalnega u^iteljstva, moral ga je ob tej priliki izgubiti. * Slovensko liberalno ufeiteljstvo v zagati. Porofijali smo že, da je slov. liberalno učiteljstvo izstopilo iz narodno-napredne stranke vsled nesporazumIjenja pri zadnjih deželnozborskih volitvah na Kranjskem, in da se to ufileljstvo približuje socialni Idemokraciji. Z ozirom na te spremenjene razmere, so liberalni učitelji sklicali v božičnih počitnicah shod, na katerem so ihoteli precizirati (natanko določiti) svoje stali&če. Na dolgo in široko je gdvoril uCitelj Gangl. Iz vsega njegovega govora je le razvidno, cla liberalni ufiitelji danes ne vedo, k)aj dia so. Temu sta pritrdila tudi zastopnika liberalnega učiteljstva iz Stajerske in iz Trsta, g. Pesek in Cok. Oči jim je odprl še le vodja soc. demokracije Etbin Kristan, ki jim je razodel, da plovejo proti soc. demokraciji. Opra|vi6en je bil do te trditve Kristan, saj je Gangl med drugim rekel to, d|a hpče učiteljstvo imeti nebesa na zemlji, da ivrsak velja toliko, kolikor plača, in da hoče liberalno učiteljstvo vcepiti otrokom kal svobodomiselnega spoznanja. Fov.eciali so dalje g. liberalni uCitelji, da nočejo biti privesek nobeni stranki. S tem sami priznavajo, da so služili dosedaj liberalni stranki, ako prav so to kaj radi dosedaj tajili. Od sedaj naprej hočejo služiti samo lju'dstvu. Torej komu so slir žili dosedaj?! Z vesoljem pa iemljemo na znanje njihovo izjavo, da se hočejo držati roka: iz ljudsivaza ljudstvo. Malo pozno je prišlo sioer to spozriurije, tcda bolje pozno ket nikdar. Ce bi učit^iji cleinl" za ljudstvo na verske-n. temelju, tedaj bi njih (delovanje na;šlo odmev med ljudstvom, toda fiudno bode pa izgledalo to delovanje za ljuflstvo,'6e se bode na^lanjalo na soo. demokratifina naf.ela. Krono vsej nezmiselnosti pa so g. liberalni ufitelii postavili s tem, da so v resoluoijo, sprejeli delovanje na podlagi državnoga šolskega zakona, kateri na zahtevaversko nravno vzgojo. Cndno bode njih delovanje za ljudstvo in videli bomo kako bo to uspevalo. * Obrambno delo? Program poliiberaljene dražbe s,Vi. Ciriia in Moloda zastona .,Slovensfki Branik". Koj v prvi gtevilki novega letnika napada ta nadstrankarskii in za složno de^o vneti list ,,SlovenCa", ,,Domol,jirba" in ,,Slov. Gosrodar.ia". Nadaije napada državnozborsko zvezo jup^^ova.nskih poslancev ter jih pozivlja zapustiti stari t'r, Vjer se ni drugegavjelo. Jknikor podpore po toči ali Vak red s plemstvom ali brfiz plemstva. Tjist pa ne povf, ali velja njegova nevolja tndi odlikovanemu JiMpli, Plojn it'd. * Nove krone. 'Avstriisl-n-nsrska banka je izdala sedaj vse nove krone. Vsega skupaj je izdanih za 200.000 000 K in sicer 140,000.000 avstrijskih in 60,000.000 ogrskih. * Za .j-eiae Slovence: J' ' '¦' ' «.k Jaršinci 1 K. Marlbors! rkraj. m V Haribom je nnirl dn(» 21. d<c mbra m. 1. mesar in gostiničar Alojiij Wtiss v 49. lou starosti. Zakaj so se vrgli Nemci s tako silo na Št. Ilj. Ža preved se je skoraj pisalo po naših časnikih o brambi najsevernejše postojanke ter o napadih iiemškega kapitala na «t. Ilj pri Spielfeldn. Preveč prarim, kajti dokler se mi proti navalu .Sfldmarke" in -Sehulfereina" i ne bomo tako rrlo sistematično branili, k^ikor oni napadajo, i tako dolgo nimatno pričakovati kaj uspeha! Hvala Bogu, na prosvetnem polja nam je že skočila izdatno na pomoč S. D. Z. sporazumno s S. K. S Z. v j Maribora. Akcija za povzdigo in izobrazbo našega ]jadstva | je v dobrem tiru in npamo tudi, da bode izobraženo ljndstvo j najboljši jez proti mogočnemu nemškema kapitala, ki z mr- ! zlično naglico dela za ponemčenje slovenskih občin ob meji. Mnogo je še žalibog mc3 Slovenci rodoljabo(r is vseh strank, ki se ne zmenijo za jadikovanje ia mile tožbe obmejnih bratov. Na lastna ušesa seoa sli^al, ko J8 rekel uek odličca rodoljnb, da je v*e piaareaje v težavai borbi obmejaih bratov prazea .ban-bau". Da pa naši narodai sovragi dragače mislijo, aaj bo v dokaz temu izjava nekega g!avaega kolovodje nriiidmarke" v Št. Iljn. | Mož, ki stoji skoraj na čeln Siidmarkiaega delovanja ! v tej okolici. se je aedavao približao takole izrazil: Vs e I sile maramo napeti, dadoseže nSudinark1' svoj jcolofcainamea iata je, danebodosamo kaS kemu društva iine .Sii.imark" ampak, da se bode iz tega imeaa razviia naša proviaca z istiai imeaom vnajbljižaji bodočaosti. Že to bi bilo dovolj, a dotičai kolovodja se je izrazil bolj določao bolj jasao. rMi račuaimo že sedaj na ta, da pride v dogledaem času do združeaja j agoslo vaaskih aarodov, posebej še pa do združitve vseh Sloveacevvjedao deželno celoto, zategadelj pa obrača aaše drnštvo sedaj vso pozoraost na ftt. Ilj, kajti 6e pade ta nwiadisehe Trutzbnrg" v naše roke popolaoma, potem bo šla skoraj jezikovaa meja oastraa Drave." Brez komeatarja! Pa se še bodo aašli Brodoljabi" aa Sloveaskem, ki so jim naše pritožbe praien Bban bau", prošnje pa navadaa fehtarija! — m Pri Sy. Magdaleni y Maribora je bilo 1908: Poročencev 142 parov; aarojencev 489 5 mrličev 585; in povratnikov v sv. kat. eerkev 36 oseb. m Maribor. V redeljo popoldne so pripeljali iz bolnišnico v Gradcu tam nmrlo 13 letno Milico Jerič, hčerkico gostilaičarja v Leitersbergn. Vratna bolezea je usmrtila mlado cvetko. m Okrajni zastop mariborski je imel minolo leto 123.824 K 2 v prejemkov in 119.792 K 67Jv izdatkov. Okrajne doklade znašajo 10 odstotkov,. m Maribor. Da bi mogli Spodnještajersko ljudsko posojilnico vreči. iz sedanjih prostorov, hoteli so Nemci narediti tiho družbo in kupiti hišo, v kateri se sedaj nahaja. Pobirali so podpise, a kup denarja je bil premajhen. Imeli so zborovanje. Našli so sre6no misel. Gospod Winkler ima denar, k njemu je treba poslati odposlanstvo, ki ga naj zaprosi, da kupi hišo. Kakor sklenili, tako storili! Toda Winkler jim je obrnil hrbet, in Nemcem je njih upanje splavalo po vodi. SpodnjeStajerska ljudska p6sojilnica pa se še vedno nahaja v prostorih na grajskem trgu! Obiskujmo jo pridno! m V Selnici ob Dravi je umrl zasebaik Fraac Jagrič. Bil je dober Slovenec. m Sv. Marjeta ob Pesnici. Kakor pobira ptičica spomladi slamo ia perje za gaezdice, da bi ložje valila mlade svoje, katerih še ni videla, tako zbira naS g. žnpnik mlada srča, da bi jih asvdahail 8 plameaom božje in domorodae ljnbezai. Na novo leto je polagal temeljo za mladeniško Marijiao drnžbo in Mladeaiško zvezo. Ta dan je bilo 120 mladeničev pri skupnem obhajilu. Mi nimamo spomiaov, ki bi nas razveeeljevali, pa jib tndi nimamo, ki bi se jih morali sramovati. Ta dogodek pa je razveselil vso žapnijo. Novo življenje se zacenja pri nas, ker tndi nam niso zaprta vrata za boljšo bodočaost. — Ptičica irtma konjskega koraka niti levjega glasn, pa vendar leti lahko skozi vedriae nebeške ia zivi vesela med drevesnim listjem. Poaižea je naš narod, čist po duSi ia obleki; navdnšeaje pa ga stori spos »baega tndi za orjaška dela in veLkanske prireditve. Radi razaib. ovir aaši veteraaci niso mogli prej obhajati cesarjevega jubileja, kakor še le v nedeijo po novem leto. To je bilo veselje! Na predvečer bakljada, godba, umetalai ogenj, kresovi in gromeaje topidev. Na dan slovesao-iti je prikorakalo z godbo 200 mož v cerker, kjer jim je kra^no govoril g. dr. Medved. Sv. mašo je daroval s podvorbo tnh dnhovnikov g. prof. Vreže. Take radosti še nismo brali aa licih aaših mož. Popoldne je bila prosta zabava v gostilni g. Jančara, prosta, poJtena, veaela. — Prosti boiimo od aekrščaa^kega ia nesloveaskega upliva; delajmo ia moldimo, a drngim prepnstimo zapravljivost, ki od greha pride ia grehe rodi, pa bomo imeli v svoji doliaici krasoto in slavo srojo! m Sv. Lenart v Slov. gor. Nemško sleparstvo za šulferajnsko šolo. Z judeževimi groši plaCani agitatorji za šulferajnsko šolo so letali okrog viničarjev in kmetov, ter si na vse kriplje prizadevali, da bi polovili par podpisov za nepotrebno šulferajnsko šolo. Pri tem so nekateri uporabili vse pripomočke, ce- • lo laži se niso branili! Tako so med drugim pravili, da nova nemška šola ne bo kmete prav niC veljala, po nemških in nemčurskih listih so se rotili, da ne bo treba niti enega krajcarja niti posameznim kmetom niti občinam plaCati! In vendar so poslali prošnjo na vlado, da naj jim sezida ,,javno nemško ljudško šolo" pri Sv. Lenartu. Oni torej niti ne prosijo dovoljenja, da bi si smeli zasebno (privatno) nemško šolo zidati, ampak so toliko predrzni, da zahtevajo kar zraven stare šole še eno novo, ki je popolnoma nepotrebna in za katero, ako bi jim vlada res dovolila, bi morale plačevati vse občine, vsak posestnik šentlenartske fare! Sulferajn je za novo nemško šolo dosedaj dal pripeljati samo par vozov živega apna, a vse drugo pa plačaj zopet ti, ubogi kmet! Kmetje, ako pridejo ti agitatorji za nemško šolo k vam, pokažite jim vrata! Zgoraj navedeno prošnjo podpiralo je 43 ,,vrlih Nemcev",. kakor se nazivljajo v prošnji sami, med temi vsaj 40 takih, ki še sami ne znajo nemški, a vendar se štulijo med šentlenartske Nemce. Teh 43 stebrov nemške kulture pri Sv. Lenartu (večinoma so kmetje in viničarji iz okolice) hočemo v kratkem v naŠem listu imenoma našteti, da bo potem ljudstvo Iahko s prstom na nje kazalo: ,,Ti vsi so krivi, da moramo mi plačevati zopet večje davke!" m Pnščava. Kakor vsako leto je tudi letos visokorodna gospa grofica Klelija Zabeo za božič obdarovala uboge nčence v Pnščavi s toplo obleko. V imenu šolske mladiae naj bo tem potom blagi visokorodni dobrotnici izrečena najsrčnejša zahvala. Bog plati. m Sv. Bolfeak V Slov. gor. Gospod urednik, menda vam je zaaao, da je iz Maribora k Sv. Bolfeaku v Siov. gor. samo 4 nrc pešpoti, a aeko pismo z inieaovaaim naslovom je rabilo za to pot 7 dai. V Maribora je bilo oddaao 27. dec. 1908, potem je romalo k Sv. Bolfeakn pri Središču, kjer je dobilo datum 31. dec. 1908 ia pripis _St. Wolfgaag ia W.B.U ia šele 3. jaa. 1909 je priromalo k aam. Iinamo Se več slučajev, treba bo posvetiti v te razmere. m Dogoše. Dae 30 t. m. je umoril goatilničarja ia po3estaika Franca Kac iz Loke, občina Št. Jaaž aa Drav. polju nek četovodja 7. batalijoaa lovcev iz Kanala z imeaom Mibael Podiesaik. Podlesnik ia njegov polnbrat Hennaa Dogcaik sta se v gostilai g. Macher pri prevoza sprla s Kacem ia ga vrgla na cesto. Kae je streljal v zrak, aakar je podleeaik tekel za ajim ia ga žtirikrat z bajoaetom zabodel, da je Kac mrtev obležal aa mestu. Morilec ia ajegov polabrat sta pobegaila. Čndao je, da je koiaisija našla pri Kaeu samo 600 kron, v terc ko Kaeovi svojci trdijo, da je imel okoli 4000 kroa pri sebi. Podlesnika so že dali pod ključ. Njegovega polnbrata Dogonika pa dosedaj še niso mogli najti. m Sv. Martin pod Vnrbergom. Na Stefanoro zvečer od 8 —9 nre je prišlo v gostilni pri g. Jaaezu Waada v Cigleacah med fanti do hudega pretepa. Fraaz Klemeačič, doma od sv. Martina, je Matijaža Jug iz Dnplečkega vrha tako pretepel, da mn je razbil črepiajo. Jnga so prepeljali drngi daa v mariborsko bolnignica. Revež je v velikih bolečiaah šesti dan v bolaišnici izdahail svojo dušo. V nedeljo dne 3. t. m. ob 4. nri so ga aa magdaleaskem pokopališču pokopali. m Laporje. Še eakrat opozarjamo na gospodarsko predavaaje g. Goričaaa v izobraž. drnštvn o razaih gospodarskih vprašanjih. Le vecja izobrazba v gospodarski stroki bo kmetu pomogla do boljše bodočnosti. Zato je 4reba za izobrazbo porabiti vsako priložcost! Pridite torej v obilnem številn! m Poljčane. Dolgo zaželjeao izobraževalao društvo je postavno dovoljeno ia potrjeno V aedeljo 10. januarja bo po večeraicah v prostorih g. Simoaa Prešeraa ustanovni shod. Govoril bo prof. dr. Hohajec. Mladeaiči, možje, dekleta, pridite v obilnem številu. m Sv. Anttn v Slcv. gor. Veleranskemu drnštvu sv. Anton v Slov. gor. darovala je okr. hranilnica pri Sv. Lerartu v Slov. gor. 30 K. Društvo užit. davka pri sv. Antonu je darovalo 29 K 01 vin. kot novoletno darilo. Za relikoduSni dar izreka diuštvo izkreno zahvalo. Dal Bog Se miiogo posnemovalcev. m Za Drnštveni dom v Št. Ilju: mariboraki samski klub, zbran na Silvestrov večer pri Celcerjn v Št. Ilju 6 K ; kaplan Kranjc 5 K. ptujskl okra). Z veseljem se spominjamo sestanka katoliškib srednje- in višješolskih dijakov v poletju 1907. Poleg znanstvenih in podučnih predavanj so nam tudi podali prijetno zabavo ter tako ostavili ne samo pri so»lišljenikih, ampak tudi pri manj zagrizeiiih nasprotnikih prav dober vtis. Nastop naših vrlih akademikov in dijakov se je blagodejno razlikoval od onega njihovih liberalnih in radikalnih sovrstnikov, kjer igra alkohol glavno ulogo z vsemi pred- in zakulisnimi posledicami. V preteklem letu je bil v našem trgu na binkoštni pondeljek veličastni ustanovni shod Zveze slovenskili mladeničev, ki je začrtal smer naši velepomenqjbni mladeniški organizaciji. Zadnje dni preteklega leta pa se je vršil pri nas socialni kurz. Udeležba je presegala naše pričakovanje. Poslušalcev je bilo do 200, torej najobilnejša udeležba na socialnih tečajih do sedaj. V večini so seveda bili naši vrli in ukaželjni mladenifii, bilo pa je tudi veliko starejših posestnikov, ki so kazali isto zanimanje za izobrazbo in napredek. Ker je zanimanje in napeta pozornost poslušalcev ostala na isti višini do tečajnega konca, nam je dokaz za to, da so predavanja bila vsestransko zanimiva in poljudna. Predavali so dr. Korošec 5 ur, dr. Hohnjec 5 ur, dr. Medved 2 uri, Vlad. Pušenjak 2 uri. Pridružimo se želji, s katero se je vrli krščanski in narodni mož, načelnik okrajnega zastopa ljutomerskega, g. Rajh, zahvalil S. K. S. Z., naj bi namreS ne samo udeleženci socialnega tečaja, temveč vsi možje in mladeniči celega okraja sprejeli načela krščansko-socialnega programa in po teh naCelih uravnali svoje delovanje. 1 Sv. Križ na Murskein polju. Tukajšnje bralao društvo je priredilo dae 27. decembra m. 1. veselico s tamburanjem ia žaloigro: ^Mliaar ia njegova hči". Bati se je že bilo, da bi godala naših tamburašev za vselej umolkaila, ker jim jo neijiprosaa smrt ngrabila ajihovega priljubljeaega učitelja g. Rajha, a aa srečo so veadar dobili drugega vodjo, mladeniča Dnaaja iz Cezanjevec, kateri jih je zopet izvežbal ia spravil v prejšnji tir. Kaj pa naj rečemo k naši pred^tavi? Navada je že taka, da se po vsakej veselici po časaikih hvalijo, kako izvrstno so sroje uloge rešili, ia tu navajajo osebe, katere so predstavljali. Ali je treba tega? Saj aam je društveai tajaik še v pozdravu omenil, da veselice oziroma igre aiso aikakoršea namea društvenega delovaaja, ampak slnžijo le v to, da so drnštvo priljubi ndom kakor tndi nendom. Dolžaost diletaatov je torej, ako že mislijo nastopiti, da aastopijo neostrašeao, da jim ne more nikdo nič ugovarjati. Na željo ljudstva se sliši, da mislijo to igro v kratkem ponoviti. Ob enem se vabijo vsi udje kakor tudi aeudje na občai zbor bralaega društva dae 17. t. m. ob 3. uri pop. v šoli. 1 Križevski tamb.raši priredijo zabavni večer dne 10. t. m. v gostilni gosp. Jureša. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. K udeležbi vabi vsa narodna dr\ištva kakor tudi vsaccga posameznega Tamburaški zbor. 1 Gornja Rsdgona. Kooetljsko bralno draštTO v Gornji Radgoni ima dne 10. januarja 1909 ob '/,9. uri dopoldne svoj redni občni zbor z običajnim dneinim redom v društvenih proetorih- Odbor. p Ptuj. Staro leto 1908 se je poslovilo od aas; seboj a je vzelo v večaost še zadaji daa 31. grudaa tndi moža, i je bil pri aas obče spoštovaa. Franc Malek, — tako njegovo ime — kmet v Rogozaiei je bil dobro znaa po celi širai žapaiji Sv. Petra ia Pavla na Ptuju, ia še daleč na okrog. Dokaz temn je bil lepi pogreb, dae 2. prosiaca 190^. Veliko število njegovih sorodnikov, prijateljev ia znaacev se je zbralo, da skažejo ranjkemu zadajo čast. Pri odprtem grobn mu je govoril v slovo domači g. kapelaa P. Lucij Selinšek, ki je Da kratko ozaačil ajegov lepi zaačaj z besedami: nRajai je bil mož veraega dnha in dobrega, veselega srea". Marsikatero oko se je pri teh besedah zasolzilo, zlasti pa se je od žalo3ti srce krčilo pridni žeai blagega pokojaika, ki je žajim živela v prav srečaem zakonn. Mirao počivaj blagi oče Malek! Naj Ti bode zemljica lahka! p Sv. Lovrenc na Drav. poljn. V n<-deljo dne 10. jannarja 1909 pnpoldue po Tečernicah se »rši v druMveni čitalnici I. redni občni zbor naSega Iraloega drnštva s sledečim ^sporedom : 1. Poročilo predsedutva. 2. Volitev odbora. 3. Volitey dveh račuDskih pregledovalcev. 4. Slučajnosti. Po obrJnem zboru ee bodo sprejemah noTi člani in pobirala članarina za leto 1P09. K obilni udeležbi prav uljudno vabi odbor. p Hajdln prl Ptnjn. nK»etsko bralno društvo v Hajdinu pri Ptujn" ima dne 17. ja«. 1908 popcldae ob 3. uri po večeroii-ah v svoji bralni Bobi v žapnišču svoj redni letni občni zbor z običajnim vsporedom. K obilni ndeložbi uljudno vabi odbor. p K. s. Izobraževalao drnštTO sri av. Birbarl v Haloiah ima 10. jan. 1900 svoj prvi letni ob^ni zbrr pri g. Korenjak popoldne po Tečejrnicah z obiiajnih Bporedom. Stari in novi udje prijavite btoj priBtnp, uiieležite se Tolitve t odbor, uaznanite svcje želje glede nadaijnega društvenegj, deloyauja I Odbor. LJufomerskl okraj. Liutomer. V zadnjem času je bil naš trg ve6krat pozorišče prelepih katoliško-narodnih prireditev. Slovenjgraškl okraj. s K okr. glavarstvu v Slovenjgradcu sta nameščena dva nova uradnika Jožef Philipp in W. Burghauser iz Gradca, kakor posnemamo iz ,,Slov." Naj pozvejo tamkajšnji krogi, ali znata gospoda slovenski, ali sta Slovencem, med koje sta prišla, prijazna? To naj nam naznanijo, da se nadalje pomenimo. s Vuzenica. Tukaj so dne 27. dec. Nemci in nemškutarji grdo napadali Slovence, ki so prihajali k narodni veselici. Psovali so jih z ,,windische Hunde" in sličnimi psovkami. Pozneje so vdrli v zborovalnico. Bili so oboroženi in kričali so strastno svoj heil. NemCurji si na ta način sami kopljejo svoj grob. s Dobro jo jc povedal. Neka gospa iz Šaleške doline je bila pred prazniki v Ljubljani in videla talo prigodljaj: Pred izložnim oknom znane nemške trgovine je stala in gledala v okno starejša dama. Mimo jo primaha osemletni fantič pa zavpije dami: ,,Kaj pa zijaš v to nemško okno, ali nimaš dovolj slovenskih šip! ?" Posebno uljudno ni povedal tega tale fantič, pa dobro jo je povedal. Da bi si k srcu vzele ne sarao darae v Ljubljani (tista jo je baje kar pobrisala izpred okna), ampak tudi po naših mestih in trgih. Možje in mladeniči, žene in dekleta, zapomnite si, kaj je rekel tisti ljubljanski fantič, kadar greste v mesto ali trg! s Ljudie v Velenju in okolici že poprašujejo, kedaj se šola velenjska zopet otvori. Celo otrokom je že dolg čas. Zdaj se o škrlatici nič več ne čuje. Skoda, da poduk škodo trpi; znano je vendar, da je v tej dobi Šolski obisk najboljši in rednejši, ker imajo naši otroci najvefi časa. Slišimo, da se je v St. Janžu otvorila šola s 4. jan. in tam je škrlatica v hujši meri razsajala. s Kmečko bralno društvo v Smartinu pri Velenju je uprizorilo dne 27. dec. in novega leta dan lepo in ganljivo igro ,,Najdena hči" z dobrim uspehom. Hvala za lepo uprizoritev gre šmartinski ,,Dekliški zvezi." Občinstvo jc njen trud tudi priznalo z mnogobrojnim obiskom. Saj bralno društvo pri takih uprizoritvah ne išče dobička. Ve6 nego je dala igra, vzame božičnica, ki jo priredi»tudi letos društvo našim revnim slovenskim otrokom. Zalibog se to ni moglo zgoditi dosedaj, ker je šola vsled bolezni zatvorjena. In baje še ostane zaprta do 15. ti m. Tako se vsaj Čuje. Pa vendar upamo, da se otvori preje in da moremo prižgati božično drevesce našim ljubim otročičeip vsaj na nedeljo po sv. Treh kraljih. Lani so dečki-šolarji uprizorili ob tej priliki mično igro: ,,Na betlehemskih poljanah", ki je zdaj izšla, kakor vidimo, v ,,Zbirki ljudskili iger." — Ob tej priliki se moramo javno zahvaliti preč. gospodu ž.upniku Cizeju, da je dal lani in letos opetovano na razpolago lepe prostore v župnišču, kar se pač ne dogaja povsod in prostori pač škodo trpijo. Tem bolj hvalevredno. Sicer bi pa takšna uprizoritev pri nas bila nemogo6a. Soštaii". V hotelu pri Rajšterju se je vršil dne 29. in 30. dec. socialni tečaj, ki je bil brez vsake priprave prav dobro obiskan. Udeležnikov je bilo oba dneva nad 100, ki so z veliko pazljivostjo sledili govornikom. G. nadrevizor Pušenjak je govoril o kmečkem vprašanju in zadružništvu; g. dr. KovaSič o krščanskem socializmu in" nasprotnikih kršSanskega socializma in njih naukih; g. dr. VrstovSjek o občini in okrainem zastopu, zgodovini Slovencev (2 uri), o državnem in deželnem zboru, o shodnem in društvenSfet zakonu; g. župnik Krohne o šoli in samoizobrazbi; g. Schreiner o strankah v Avstriji, osobito na Slovenskem, o politični in nepolitični organizaciji, o agitaciji in časnikarstvu. G. Krošelj je razkazoval po predavanjih jako poučljive slike na skioptikonu. s V Šoštanju je umri dae 3. t. m. gostiiaičar ia mesar Karl Breschnig. Bil je aaš narodea aasprotaik. N. r m. p.! s Šoštanj. Dika liberalae straake ia njea strasten agitator odvetaiški uradaik I. Vodeb je bil dae 3. jaa. v Celju prijet ia odgaen v zapor, ker je, kakor poroča liberalao celjsko glasilo, baje neki žeaici aa Teharjih poneveril hranilao kajižico, glasečo se na 150 kroa. Stebri liberalae straake se torej podirajo. s Starltrg. V nedeljo po večernieah, 10. januarja, priredi bralno drnštvo v Staremtrgu ebčni zbor. K ob lni udeležbi vabi odbor. s Bralno drnštro v Škalah ima v nedeljo 10. t. m. ob 3. uri popoldan s»oj redni občni zbor v prostorih g. Ant. Stergarja ter prosi k mnogobrojni udeležbi. Cdjskl okraj. ^- c Celjsld mestni gospodje tako gospodarijo, da izkaže proračun za leto 1S09 150.592 K primanjkljaia.: Vse to se bo moralo z dokladami pokriti. o Škrlatiea v Celju in okplici nikakor noče pojemati, kakpr se nam piše od ondot; bolezen je le šo prav v razvitku. Sploh se ta morilka otrok v vsem celjskem in tudi v bližnjem la%em okraju pojavlja. Cudno se nam zdi, da namestniKi šol n Celju ne zapro. Ce že hočejo zatajiti bolezen v mestu, pa vend,ai: ne morejo zanikati dejstva, da mestne šole skoraj polovico otrok obiskuje tudi iz okolice. c Ob ustanovnem zboru ,,DrJuštva za varstvo in oskrbovanje otrok v celjskem sodfneon okraju" dne 28. decembra 1908 v Celju se je odbor konstituiral nastopno: Distriktni zdravnik dr. Anton Schwab, predsednik; profesor dr. Anton Dolar, tajnik; vikar Ivan Gorišek, blalgajnikj; šolski vodja Ljudevit CerneJ, deželnosodni svetnik Ivan Erhatič, trjgovec Anton Kolenc, )op,at Franjo Ogradi in urednik Vek. Spindler. Razen gosp. Cerneja iz Griž so vsi drugi odborniki staBujofii v Celju. c Potres. Celje, dne 2. jan^ajrja. Diajnes v jutro ob 6. uri 35 minut čutili smo precej jak, par sekund trajajoč, navpičen ppdzemski sunek. c Za porotnlke v Celju so izžrebani kot glavni porotniki: Jurij Srabočan, posesthik, Lava; Andrej DruškoviC, zasebnik v Slatini, Rudolf Peveic, trgovec ,v jVIozirju, Jožef Robevšek, hot.elir v Celju, Rihard Diermayer, tovajrnar St. Lenart, Fr. Kene, gostilničar, Piržeinbjreg, Ferd. Stau<Jiin,ger, trgovec, Celje, Kar] Berger, uradnik, Loke, Vincenc Kveder v Žalcu, Fr. Pototscjinig, to)vannap, Sflavenjgrajdec, dr. Alfred Kurtz, zdravnik, Slatina, Fr. K;ovjaj6, župan, Kanjice, Jul. Žigan, trgoveo;, Polzela, Iivan Pernat, lesotržec, Meža, Al. Krajnc, notar Smarje, Stefan Kren, pek v Sp. Hudinji, baron Wittenbach, graš6,ak, Sv. Hijeronim, Evstah. Kobal, odvet. uradnik, Smarje, Anton Verbič, trgovec, Sevnica, Konra^d Kager, pasar v Celju, Feliks Znuder, zasebnik, Celje, Mih. Antolinc, posestnik, Babnareka, dr. R. Saldnik, zdravnik, Celje, Valen,tin MetliGar, posestnik, Platinovec, vitez Schildenleldn ^.ostilničar na Vranskem, Anton Fiirst, posestnik, Refiica, Peter RanCigaj, trgovec Bofina, Stefan Pikl, igostilniear, Griže, Jan. Bizjak, gostilniCar, Sm*artno ob Paki, Fralnc Karbeutz, trgovec, Celje, Alojz Podmenik, posestnik, Verniče, 'Ant. Golčar, posestni'k, Oplotnica, Fr. ZupanSič, gostilničar, Lemberk, dr. Barle, notar iv Kozjem. Nadomestni porotniki: Avgust Lakitsch, trgovec, Maks Senica, knjigovodja, Albert Frohlich, trgojvec, dr. Al. Brenfei6, Jožef Sabukošek, krojaški mpjster, Karl Socher, agent, Henrilc Strolimayer, urar, vsi v Celju, Jan. Petra.k, posestnik, St. Peter, Florijian Vref>ko, posest. v Skofji vaisi. c Celje. V Ljubljani so vsi slovenski odvetniki brezplačno zagovarjali vse slovenske olitožence. Pred naSim sodišdem je zagovarjal raoftan stobor liberalne stranke, nekdaj kakor miš ubog slovenski dijak, sedaj velemožni grajščak na Homu, velecenjeni gospod dr. Karlovšek, slovenskega plakateria Smoleta zaradi napada na nemško šolo v Sevnici. Za narodno stvar požrtvovalni dr. Karlovšek si je zapovor pošteno zarafiunil. Živel! — Govori se, da nas zapusti general dr. Kukovec ter odide v odvetniško pisarno v TrsL V Celju ga preveč moti politika, dr. Kukovec pa potrebuje še praktičnega delovanja v odvetniški pisarni. Žezlo strankine vlade bo med tem imel v rokah liberalni parade-agrarec dr. Božič. Ena se njemu bo želja spolnila!, c Rečica. Trška občiaa Rečica je poslala na naučno miaistrstvo ti-le dve brzojavki: Nančao ministerstvo, Dnnaj. Trška občina Rečica ob Savinji ogorčeao ngovarja proti samovoljnosti preminnlega miaistra Marchet ustvariti nepotrebcega okrajnega šolakega nadzoraika nemškim šolam slovenske Štajerske. Nasprotao temu aa daevni red: Slovenske srednje šole ia vseučilišče. Preziraaja dovolj. Vsaka sila do vremeaa. — Naučao ministerstvo, Dnnaj. Sloveasko katoliško politično društvo Rečica protestira proti aepostavni aakani Marcheta ustanoviti za spodnještajerske aemške šole straakarskcga okrajaega šolskega nadzoraika. Ljudstvo go- von 11 o Mozirje. Na odhodaici gospoda kaplaaa se je nabralo 21 K za društveai dom v St. Ilju v Slov. gor. c Mozirje. čaitno kolajao za 401etao zvesto službovanje je dobil poštar g. Antoa Goričar. c NovacerkeT. Na prazaik sv. Štefaaa so novocerkovški mladeaiči igrali igri -Krčrnar pri zvitem rogu" ia .Fotograf. Igrali so prav izvrstao. Prva igra nKrčmar" je pač bila prav pončljiva, drnga BFotograftt pa je napraviia prav vesela srea ia maogo smeha. Tudi lepo navdušeao petje je poslušalce razveselilo. Kljab slabemu zimskemu času se je zbralo vendar maogo ljndštva. Nabrana svota deaarja se bo vporabila za naknp dobrih kajig ia časaikov. Vam pa, novocerkovški mladeniči, klidemo: le tako naprej! o NovaŠtifta. V štev. 53. -Narodaega Lista" izjavlja g. Ivan Kelc, nadučitelj v Novištifti, kot oskrbovalee poštnega nabiralaika, da bode noviae — NB. Slov. Gospodarja — ki .oddaljeae stranke ne pridejo po nje v t6kn osem dni, vrail upravuištvom z oponibo, da se ne sprejmejo". — To si bo dobro zapomaiti! c Sv. Jurij ob juž. žel. Občai zbor kat. bralnega društva, kateri je bil n?povedan na nedeljo 10. jan. 1909, je preložen, ia se bo vršil drugo nedeljo 17. jan. 1909 po večeraicah z ravao istim sporedom. K obilni udeležbi vabi Odbor. c Zg. Ponlkva. Naše Ijudstvo je začelo poeasi uvidevati, kolike važnosti je izobrazba za blagostanje posameznika in cele družbe. Kaj rado pristopa k našemu bralnemu društvu, posebno sedaj po zitoa, ko ima dovolj časa za čitanje poučnih in zabavnih. knjig in časopisov, ki mu jih nudi društvo, sicer v majhiri meri, ker nima dovolj sredstev, toda za začetek dovolj. Cim več bo udov, ki se bodo udeleževali društ- (j St. Miklavž nad Laskim. Obdina Marijagradec je sklenila pooiancu dr. benkoViCu poslati sledečo prožajo: Z oziroin na to, ker je toliko poman)kanja domačiti rokodelce? tako da krojača, devljarja, sodarja itd. na kaietih že skoraj ai dooiti, naj se lzposlnje takim rokodelcem, ki se ne pečajo izklucno s svojim rokodelstvom, ia ae nosijo svojifl lzdeikov na trg, ampak se pečajo žajiiu samo po potrebi svojih sokmetov, davčaa prostost in naj se od njih ue zahteva tjjntevalo sposobnosti. c Gotovlje. .V zajdnjem )SLov.. Gospodarju nas dopisiiik oU S.v, Petra y Sav.. dolini bvali, da se je tamošuji gospod nadučitelj y svojem slavnostnem govoru izrekei, da smo za deset )let naprej pred St. Peterčani m nas zupet karal, da giioj ;na ujivaii sušimo.. Kaj 'tak^nega pa si tu,di ne puistimo dopasti, da bi $e kdo iz nas norčevaj, ker mi hočemo (biti vsestrausko napredm. Napredni smo tudi jv načinu gnojenja. Gospod nadučitelj Se menda ue ve, in (zato še ni svojili ucencev padueil, da je trošenje gnoja in sušenje na solncu volike kemične v;afžposti. Gnoj na solncu izgubi amonijak,/la se zbira v oblafcih in se zredčen in mnogo zboljšaii ,vr,aža z dežjein zopet na zemljo. Solnce zamori v gnoju tu'di vse Jcužne bacile in tako na solncu kunzerviran gnoj jtnnogo ve6 koriSti rastlinam, ker se s suliim gnoiem ni bati veS nobene gnilobte jn okuženja rastliu. Napreldujfenio pa tudi v drugili ozirih skokoma. Jmamo posojilnico, ki poinaga ne samo kmetom, ampak tudi celjskim in drugim ,,dohtarjem" k ustanovitvi celjskega liberalnega dnevnika. Iraamo iiepolitieno požartiio brarabo, ki je pa ob času Roblekove izvuhtve šla proslavljat v Žalec zmago Narodne stranke, kjer so pili na zdrajvje stranke gratis-pivo. In š.e vec. Naiš Idobrotnik in rojak, gosp. Franc Jošt, nain je ravnokar tudi pripompgel do mlekarske izadruge. Cujte straSanski napredek, za 50 let naprej. Mlekarška zadruga brez 6Lanoy ia mleka,.Hmelj moramo še-le popipati, hmeljeve droge zažgati, njive preorati, deteljo in travo posejati, sedajne buše prodati in nove moiznice nakupiti / in bikorejsko za- , drugo ;še soustanovili. Ce ni to veliki n;aipreldek,, po- ; tem je pa konec besedi. Mleko se nam je pa obijubi- i lo po ,12 v Hter prodajati, sedaj ga pa pro'dajamo pa- j mi še po 16 do 20 v liter. Napredek čez napredke. i Spominjam se slike v nekem humorjističnem Casniku,j kjer je kmet kravo pri rogovih držal, (odvetnik jo je pa molzel. In ti, šentpeterski dopiS(nik, imej drugič ..rešpekf- preld Goiuvljani in fse za se rzauimaj. c Sv. Lenart nad Laškem. Ob koncu ininolega SfSti^tcSSv"'Sr^ta  -eta „.. i, vss prefcs.a oepriC*ova,a Smrt 0Wata tem botjših izobraževalnih sredstev "bo zamoglo nuditi članom. Zato, možje, mladeniči, žene in dekleta, vse pomisleke in predsodke vstran — imajo naj jih stari ljudje — ter naj vsak pristopi k društvu, da se zafine novo življenje, ki je vredno takega ljudstva, ko si ti. Ne snie biti poštenega človeka v naši fari, ki bi s eemurkoli škodoval ugledu, uspevanju in napredku društva. Zaničevali bomo tega člbveka, naj pa pride od visoko ali nizko. Nam je za pravo katoliško izobrazbo in omiko, ki je morebiti marsikdo ne razume. Ce imamo medseboj izmečke, ki na podle načine blatijo in obrekujejo na višjih mestih pridn-e in poištene ljudi, naj se potem ne vlači v take zadeve bralno društvo, ker s tem pada njegov ugled in namesto napredka — nazaduje. Kdor razume pomen bralnega društva, bo z vsako besedo delal za njegov prospeh. Da bi bili ljudje že iz sebe popolni, bi tudi izobražeitalnega društva ne potrebovali. To naše jedino društvo je za nas prava visoka šola, prava univerza, "kar se je pokazalo posebno letos pod predsedstvom gospoda Jezernika. Požrtvovalen mož si je prizadeval, da je društvo priredilo kolikor mogoče veliko poučnih predavanj, ki so se tikala kmetijstva, gospodarstva, narodnosti, vere, družboslovja, naravoslovja, zadružništva, organizacij itd. Društvo se je podalo pod okrilje S. K. S. Z. v Mariboru in ima tudi svojo raladeniško zvezo. Začetek je lep in posrečen, a društvo mora tudi sedaj napredovati, ne obstati na mestu. Potrebujemo mož, ki bi se žrtvovali tudi denarno za tako napravo omike. Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud nam Bog blagoslovi! c St. Jurij pod Taborom. Naše bralno društvo si je dne 28. dec. m. 1. izvolilo v odbor sledeče može: na yrhu, Matija Lapornik. Zdrav, ru'deSih Ho kakor šopek iz krasnih c.veliic, šel je na dan sv. Tomaža v Laško na semenj. Bil je tam tako dobre vol]e, da so njegovi znanci rekli, da ga še niso rvideli tako žldane volje. Vračal so je domov in na potu se pa tako boljši kmečki list, in to je ,,Sloyen<ski Gospodar". ^— Martin Mik^aujc, posestnik v Sv. Florijaim št. 40; Franc Storgel, posestnik v Sv.. Lenartu št. 36; J;akob lUgovšek, posestnik v Sv. Lenartu št. 3. c Oalici]a pri Celju. SIot. kat. kmetijsio izobražeralno društvo ima v nedeljo dne 10. jan. sroj letni občni zbor ob treh popoldne t bralni sobi štev. 15, v Št. Jungerti. K obilni udeležbi vabi odbor. c Šmartno na Pakl. Pevskemu dru&tvu BŠmartno na Paki" sta dva bivša uda poslala krasna nofoletna darila in sicer Josip Rakcn iz Zagreba krasno, umetno izdelano pušico ali nabiralmk in notri 2 K, Franc Irman iz Djrvarja v Bosni pa je poslal 12 K. Vrlima mladeničema, katera se tudi v tujini spominjata pevskega draštva in ga še vedno podpirata, bodi na tem meatu izrečena najsrčnejša zabvala t Bog Vama stotero povrni! Pevsko drušro si pa želi muogo posnemalcer 1 BreilJkl okraj. b Brežiška mestna (?) hranilnica je v škripcih. Vsled člankov v ,,Posavski Straži" so začeli vlagatelji dvigovati svoje hranilne vloge, baje* so dvignili že okrog 100.000 K. Odbor že par dovoljenih posojil ni hotel izplačati; s tem se Ijudstvu delajo nepotrebni stroški in pota. Radovedni smo, ali bo hranilnioa iz-^ tirjala 75.000 K posojil, ki imajo zadostne varnosti, in premenila pravila tako, da bo garancija mesta Brežice jasno in nedvomno izražena. Pplitična oblast je te dni revidirala liranilnico; morda bo zopet izšel kak sloviti razglas, s katerimi okrajno glavarstvo osrefiuje župane. Ze vnaprej povemo, da se ne bodemo zadovoljili s splošiiimi pomirjevalnimi frazami, ampak liočemo, da se oblast peča s točko za točko obtožbe proti hranilnici. Sploh pa so županstva takili razglasov že sita; zlasti glede nalaganja denarja nima glavarstvo pač nič odločevati. Poklicane faktorje žo danes opozorimo, da stvari ne izgube izpred oči. — H koncu še to pojasnilo: Vlagateljem ni treba osebno lioditi v hranilnico; hranilne knjižice sprejmo vsak denarni zavod kot gotov denar brez zgube obrestij. Brežice. Ustaaovai občai zbor podružnice štaj. kmetijske družbe za brežiški okraj se vrši v nedeljo 10. t. m. pop. ob 3 uri v Brežicah Narodai Dom. Daevai red: Predavanje g. kletarskega nadzoraika Iv. Belle, določitev obsega podružnice, priglasovaaje članov ia vplačevanje članarine, voHtev predstojaika, odboraikov (aajmaaj 4), predlogi. Pozivljamo vse interesente, da se maogobrojao ndeleže tega zborovaaja. Pripravljalai odbor. Kapele pri Brežicah. V aašem K. p. izobražeralnem društvu je predaval aa daa novega leta domačia g. jnrist Andrej Veble iz Dnaaja, člaa dijaške zveze. Govoril je o potrebi izobrazbe sploh, pnsebao pa z ozirom na naš maloštevilai narod, ako se hoče vzdržati napram svojim brezobziraim nasprotnikom. Vsporedno s splošao izobrazbo je nnjao potrebaa za naše kmete strokovna, ki se mu naj da že v ljudski šoli, v zimskih te^ajih in kmetijskih šolah. Kiv&vo potrebnjemo svoje sloveaske univerze, kar nam je slikovito strašno prehladil, da ga je zjutraj začelo tresti In - • pokazal iz žalostaih dogodkov polpreteklega časa v Giadcu groza — drugi dan ob 3. uri popoldan ga^ je_ zadel j in na Dunajn. — Društvena soba je bila natlačeno polna najboljših leti<h, izboren gospodar, pridfen oče iu ljubezniv sosed. Naj mu sveti večna Iu6. c Gornjlgrad. JBožična slavnost izobraževalnega društva je naravnost imenitho izpa/dla. iTake stiske še ni bilo V obširnih župnijsMh prostorih. Vsi gosti pa so veselega lica In z najveftjo pozornostjo sledili res dovršeni igri nagih Ikmečkih igralcev in igralk. Najprej nastop štiriletne Mi.cik,e Machtig, ki je tako ljubko Beklamirala pesem o Jezuš(3|ku, je vse goste kar o5aral. In kako lepo in prernišljeno -se je igrala igra ^Mlinar in njegova h6i". Vsak Jgralec je bil popolnoma na svojem mestu. Stira&en ise je zdel občinstvu mlinar v svoji skoposti, napeto so poslušali pripovedovajnje firobokopa Luke o strahovih in duvih, marsikiatera solza se je potoČila po licih, ko je Marica z Bogom spraviljena, tako naravno um,irala.  Da, bil je lep dan, dasi so imeli igralci, ipralke in  tambairašL.obilo truda, vendar naj jim bo to v plači lo, da jeffiilo občinstvo popolnoma zadovioljno ž njimi.  Polivalno raoramo omeniti vrle Novoštiftčane, ki so i v tako ogromnem številu prišli, nadalje Ljubence, ! SroarCane itd. Hvala vam in na svidenje! ! c Gornjigrad. Neko poldlo človeče, ki ima tako Jos. Lončariča, predsednikom, Fr. Zdolšeka, pod- | slabo ime, da se sramuje podpisati, tako-le laže o me- predsednikom, Al. Culka, tajnikom in knjižniCarjem, Fr. Lukmana blagajnikom, Fr. Lesjaka in Antona Lukmana odbornikoma. Naročeno je imelo društvo vso naše štajerske in kranjske liste v vefi izvodih. V i m v Domovini: ,,Kaplan Beirk bode mpral k fekolu, i da mu nanovo tta mašniške blagosloye, se čuje po j Gorii.iemgradii. Zakaj? Pra\1ijo, rda je od neke gospo\ difine dobil fbošteno zaušnico, ker je bil preve.8 usi- knjižnici je 530 vezanih knjig, prebranih je bilo 930. [ Ijiv". (Afo.i odgovor na to nesJraitnno laž se glasi: Ako Dohodkov je imelo društvo v preteklem letu 110.56 K, \ mi ta podlež, (ki nima imena, Ookaže od katere gospo- aroči tudi ,,Stražo." Dose- \ difine, kdaj, kje se mi je to zgodilo, mu takoj izpla- izdatkov 107.94 K. Sedaj naroči danjemu predsedniku gospodu Florjančiču izreka tem potom javno zahvalo za večletno spretno vodstvo. Splošno se jo izražala želja, naj bi zlasti mladeniči zahajali še bolj v čitalnico ter se s pametnim berilom izobraževali, da s6asoma izgine iz našega kraja vsa surovost onih, ki ničesar ne berejo. o Zginil je posestnik Jakob Pišek iz St. Petra na Modvedovem selu, ki je šel na obisk k svojim sorodnikom v Pristovo. Na potu proti domu je še pil v neki gostilni, od tedaj ga ni nihče ve6 videl. c Sv. Miklavž nad Laškim. V nedeljo 3. januarja je naSe izobr. kmečko drnftvo imelo svoj občai zbor Narofilo si je 10 iztisov ^SIov Gosprdarja" 2 ,DomoljnbaB 2 .Bogoljnba", .Straža" itd. Po shodu je bilo predavanje o solrcn. Poslnšalci ao govoru z velikim zaaimaniem sledili. Vidi ee da je prišlo v naše drnštvo novo življeDJe. 5am e n t i s o č kron. da bode lahko svoje dolgove po gostilnah poplažal. Pa tudi Jpo onih 200 knon, ki sem jih prej enkfat obljubil dopisniku, 6e mi Tieko laž dokaže, Se tudi nikdo ni prišel. Na noge torej, lažnjivci, 1200 K si laMco zaslužite! Tako je torej delo teli ljudi za slovPnski narod. !Le lajžite, s tem bddiete kmetn veliko pomapali. Vi pa, kmetje, spozna,tp iz toh podlili laži svoje nasprotnike, od teh nimate nič dobVega priSakbvati: ogiba.ito se jih torej kakor sjamega peklenS("eka. Nobene besp.de ne spregovorite ž njimi, i?ko'da bi bilo za vašo izobrazbo. Anton Berk, ka(plan. c GornjllpTad. Tzjava. Podjpigani kmetje si enkrat za vselei prepovemo, da bi nam nasprotniki usiIjevali po pošti svoj ,,Narodni Tjist" kakor se to godi zadnje tedne. Mi pa ne maramo, pa nismo nikoli naročili in ga nikoli ne bomo, ker imaipo svoj veliko Pilštanj. f Nadačitelj Jože Čižek. Na Novega leta dan smo položili v hladai grob moža, kateremu ai zlahka najti vrstaika. Bil je ta mož globoke vere ia iskrene pobožaosti, požrtvovalea rodoljub ia daleč aavkrog zaaa zgled ljubezaivosti ia gostoljnbaosti. Kakor je bil povsod v čislih kot zgledea kristjaa ia plemeait človek, tako je bil posebao v katoliških krogih spoštovaa ia v časti kot redek pomnik tiste lepe dobe, v kateri je vladala popolaa harmonija med učiteljstvom in duhovništvom ia sta dahovnik in nčitelj roko v roki delala za krščansko izobrazbo ia narodao probujo našega ljudstva. V srce nam je žal, ko vidimo da se vrata teh plemeaitih mož redči daa za daevom. Da je aaše ljnd^tvo takim nčiteljem globoko h^aležno, pričal je nprav veličastai pogreb, katerega se je udeležila ogromna maožica. Saj je skoraj ves sedaaji zarod na Piljštanju hodil k rajaemn g. Čižeku v šolo in zato ga je tudi spremljal k zadajemu počitkn. Sprevoi je vodil ob navzoČnosji 8 dahovaikov, med katerimi sta bila tudi dva siaova rajaega, jareaiaski dekaa in sloveajegraški mestni žnpaik, kozjaaski dekaa Tomažič, ki se je od rajaika poslovil z gaaljivimi besedami. Pri hiši ia na pokopališču so nčitelji v zvezi z dnhovniki zapeli žalostiake. Pogreba 86 je v obilaem številu udeležilo uradaištvo in tudi deželai poslanec g. dr. Jaakovič, ki je bil tndi prisoten pri smrti rajaikovi ter mu je zatisail oči. Z iskreaim sožaljem, ki ga izražamo siaovoma dahovnikoma ia hčeri gospe nadnditeljevi Germovšek zdrnžimo željo, aaj bi plemeaitema rajaika svetila večaa lnč. b Planina. Znano vam je, gospod urednik, da imamo tukaj na Planini takoimenovani fajerber. Dne 2. dec. se je praznoval, kakor skoro v vseh krajih širne Avstrije, tudi pri nas cesarjev jubilej. Na povelje hauptmana Sešerka so se tudi slednji zbrali na omenjeni dan na sredi trga. Ko je stopil pred nje njih poveljnik Sešerko, so mu vsi zaklicali heil! Potem so korakali v cerkev, na čelu jim godba, katera je igrala nemško koračnico. Po sv. maši so imeli svoje veselje v takoiraenovanem Rathaus. Tam so hajlali do noči. Mimogrede bodi povedano, da to društvo šteje 16 udov, med katerim sta samo dva, ki razumeta nemški. Radoveden sem, kako dolgo se še bo dala naša lepa Planina od takih ljudi komandirati; b St. Vid pri Planini. Vesele tto«)čae prazaike smo imeli pri aas; predstavljali ste se dve igri ia sicer: .Krčmar pri zvitem rogu* in .Lurška pastarica", ki ste vzbudili med ljudstvom maogo zaaimanja. Kmetsko bralno društvo dobro naprednje, pa vendar aam manjka kakega podučaega predavaaja, kajti zelo nam je potrebao stanovske izobrazbe. V bralai sobi je premalo reda, ker knjige in fiasopise vzamejo le aavadao aendi pred časom, ko pridejo udje bralaega draštva, že časopisov aikjer ni. Želeti bi bilo, da bi pristopilo v aovem letu prav maogo novih udov. b Opekel se je z vrelo vodo triletni deček posestaika Vidmočerja v Sevaici. Revček je vsled strašaih opeklia kmalo izdahail svojo dašo. v. Iz druglh slovansklh deieL f Vseslovenski kmečki shod v Ljubljani. V Ljabljaai se vrši dne 3L. januarja velik vsesloveaski kmečki ehod, ki bo obširao razprnvijal o enomejši organizaciji kmečkega stanu v v*eh sloveaskih deželah. Obširno bo na shodu govoril dr. Krek o zavarovanju ia posianca Mandelj in Benkovič o kmcčkih zvezah. Opozarjamo že daaes vse okrajne odbore nbloveaske kmečke zreze", da pošljejo na ta shod svoje odpoRlance, kakor tndi posamezae kmcte, da se tega velepomeinbaega shoda v obilaem Stevilu ude ežijo. f Strašna nesreča. Delavca Alojia Škrinjar iz Št. Ilja v Slov. gor. je v graški pivovarni Scbreiaer prejel pri mozanjn jenaea pri kolesu ter ga stisnil tako, da so brezzavestafga pripeljali v bolaišnlco. Trst. Cesar je sankcionirai od istrskega deželaega zbora sklenjen zakoa za pogozdovaaje dežele. f Iz Hamboma na Netnškeni ss nam piže: Naše slov<nsko rudarsko draštvo sv. Barbare je imelo dae 13. dec. m. 1. svoj sklepni zbor. Go3pod predscdaik rektor Wilhelm Koster so aam šo eakrat v dnhovitih besedah razložili pomen drijgSva ia korist ajogovega delovanja. Na to se je volil novi odbor, v katerega so izTOljtni: Predsedoik gospod rektor Koster, pcdpredsednik Jakob Barnik, tajnik Jožef Siie.r, bjagajnik.Jožef Kodela, knjižaičar Fraac Orehovec, kot pregledovalca Frcnc Veae in Andrej Hajdaik, k zastavi so izvoljeni fartje: Ivaa PiSe.k, Frnne Božičaik in Marka Umek. Upamo in želimo, da bodo vsi možje ia sploh vsi adje še v prihodajem letu delali za blagor tukajšajih bratov, kateri so izpostavljeni tolikim dušaim ia telesaim nevaraostim. Na Štefanovo smo obhajali božičao slavaost. Slišali smo mile božične pesmi iz otroških grl. Postbao Ijubko je zapela štiriletaa Lizika Bnraik BSpavaj dete sladko". Nastopili so tudi večkrat pevci ia pevke ia prav lepo zapeli več božičaih pesmi. Nato so aam dahovai gospod v pomealjivih besedah dali sliko od kraljestva božjega Deteta. Sledajič pa so bili obdarovaDi vsi otroci s koristaimi darili. Tako se mi tukaj razveseljujemo pošteao, ia da aam je vse to mogoče, se moramo zahvaliti ediao le gosp. Kosterju za toliki trnd. Drnštvn pa želimo v aovem letu veliko uspeha. Naše geslo bodi BVse za vero, dom cesarja". t? Hajnovejšt novict. Knjlievnosf. § Eoledar za kmetovalca 1909 je ravnokar izšel. Ta našim kmetovalcem priljubljeaa lična in trpežaa knjižica obsega tndi letos kratke ia poučae člaake ia tabele o živiaoreji, gaojeaju, živiaozdravaištvu, kletarstvn, sadjarstva, gozdarstm, o davkih, merjeDJe lesa, zadružaištva, itd. Ta koledar, ki se rabi v umaem gospodarstvu skoraj vsaki daa, je kmetovalcem zelo priporočati. — Cena trpežno vezaaemn koledarju je K 160, s poSto K 1-80. § Prvi slOTenski blok-koledar in zapisnik. nSlovanska kajigarna ia papiraica" g. J. Goreajea v Trstu, nl. Valdirivo 40, je izdala prvi sloveaski zdrnžeai blok koledar in zapisaik, kakoršaega potrebo smo že davao čutili. Koledar se more ali obesiti ali postaviti na mizi. Razua tedeaHkih listov ima vsakodnerae lističe za trgaaje, a na koncu razae praktičae tablice. Izdelan je solidno ia oka8no, a tadi glede cea lahko konknrira s sličaimi nemškimi. Staae le K 120. Pred vojsko? Srbija je lorej zopet posebao močao zarožljala s sabljo. V sknpščini so poslaaci vseh straak napovedovali Avstriji boj spomladi. Govori poalancev dokaznjejo, da se Srbi o avstrijskih razmerah kroto motijo, drngega nič. Ljaba Stojaaovid, ki bi veadar Avstrijo moral boljše pozaati, je pro roko-al bodoči razpad Avstrije ter izjavil, da govori v imeau osem milijoaov Srbov, ki bi radi govorili, pa ne morejo. To je pač otroško in ai vredao resaega politika. Čemu v Srbiji vedflo prišteyajo Hrvate ia Sloirence, kadar govore o tistih mitoloških desetih milijoaih, ki se bodo danes ali jutri dvignili za srbstvo? Čemu aarod tako slepiti? Najbolj pa se dudijo v E^ropi govorn srbskega ministra za zuaaaje zadeve Milovaaoviča. MilovaaoHč je drzao izzival Avstrijo ia, Če bi ae bila potreba miru tako pplošaa, na tak odgovor ne bi bilo mogoče drugače odgovoriti kakor z orožiem. N-i drzao izzivaaje, osobito kar se tiče govora Milovaaovičevega, je Baša vlada res takoj odgovorila. Naš belgrajaki poslaaik baroa Forgach seje podal k srbskemu zuBaBJemu miaistin ia zahteval, naj pojasai, ali je objavilo srbako časopisje pravo besedilo Milo7aaovi6evega gogovora Vpra n) je aadalje miaistra, če je v slnčaja, da je besedilo re«iui6D'j, voljan, da se opraviči. Milnvaaovid Bi naravDost o--jj.m>v ril. Kakor poroča .Voesisehe Z^itnng1*, se je pec"al srb-ki raiaistrski 8vet dm 4. t. m. Forgachovo zahtevo gkde na zadoščeDJe Avstro-Ogrski. V Belgradn se je govorilo, da j« podal Forgach ultimat, a z Dunaja se poroča, da je b»š poslanik zahteval 7go'j pojannila Gororica o uliimatii je povz>očila, da namerava maogo rodbia zapustiti Be'gr? d, kajii srb-iko glavno mesto je izpostavljt-no avsirijskim topovo « Z Danaja se o položaju še poroča, da v slučaja, če «e Miiovanuvtč ae opraviči, zapusti takoj Forgach Belgrad. —, Glasila Aehreatalova, ki s<> sieer nastupala BHspfOM srb^kim izzivaBJem zelo npra^ljivo. pišejo zdaj gledti na Milovanovičev govor precej nstro. BW. Allg. Zcitong" pravi, da je potrpežljivosti zdaj koaec. Ljutomer. Liberalna stranka se pripravlja na volitve. Dne 17. t. m. hočejo liberalci tujkguj ustanoviti vinarsko zasdrugo, da bi lažje pri vplitviah agitirali za svojo stranko. A na delovianje zaidrirge same niti resno ne mislijo. Liberalna neodjkrifost. Radgona. V tem pkraju in sosiednem ogrskem so se pojavili volkovi. Trgovska šola s slovietnskim učnim jezikom. Neučno ministrstvo je vzelo na zn^anje, d/a se je v Ljubljani ustanoyila trgovaka Sola s slovenakim k5nim jezikom in sicer pripravljalni razred in zadružna šola, DovPlila je deželnemu adboru, izreden prispevek 2500 kron za opravo in 1500 k!ron kakor podpora za 1. 1908. Pred vojsko. Srbski minister Milovanovič se je zaeel umikati. Nasproti našemu poslaniku Forgachu se ie izrazil, da ni rabtf tako izzivajočih in žaljivih besed nasproti 'Avslriji, kakor so jih objavili srbski časaiiki sami. V par dneii se bo Se le izdalo uraidno besedilo njegovega govora. iObenem je dalo celo ministrstvo qsta;vko, kfitere pa še kralj Peter dosedaj ni sprejel. Gotovo je, cia bo v priliodiiijem kabinetu nov vojni minister, ker je sedanji moral odstopiti. V skupštiiu ee mu je dokazovalo, da je sokriv na mnogih nerednostih, ki so se iz,vršile z \tojaškirn imetiem in denarjem. — Tudi Crnagora se je zopet zaeela gibati. Princ Mirlco, drug sin kneza Nikite, je dobil povelje, da inspicira črnogorsko vojaštvo ob hercegovski meji. Princ Mirko je takoj izrvr&il povelje..