421
VETER
Pavle Zidar
Ves krhek sem in veter me drohi med  i)rsti iiepotešeiiimi  v prah, na zemljo vsipljem se ko žaret plah, ki se lotevajo ga temni sni.
i'o  \ seli životih nerazločnih trav na blizu sem in daleč razmetan, široko kakor mrtvec zre me dan. kot bi nečesa se še vedno bal.
Izruj me, ruj do zadnjega glasvi, ki rad bi v bridki žalosti domov, da stal le mir bo grobni pred menoj in ti, svetlejši od vsega nocoj.
Zanietlo bo poti do sem, težko,
da najde me še drag spomin v slovo.