floyic študijska knjižnica Mirana Jaroa Novo mesto 40-letnici KPJ UTO IV. - št. 18 V KOČEVJU 25. APRILA 1959 s Cena 10 din Okrajna konferenca Socialistične zveze IV. KONGRES ZSJ V veliki dvorani doma sindikatov v Beogradu se je minuli četrtek zai-čel IV. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Pretekli teden je bila v Ljubljani Okrajna konferenca Sociali- ne smemo prezreti, o problemih Kongresu prisostvuje nad 1400 Stične zveze delovnega ljudstva našega okraja. Poleg delegatov so šolstva in šolske reforme: kultur- delegatov in mrio>go gostov, med bili na konferenci še predstavniki Beograda, Zagreba, Nove Gorice, nh vprašanjih, o zanimanju delov- njimi tudi člani 35 inozemskih sin-JLA, zastopniki Glavnega odbora SZDL Slovenije s tovarišem Mihom nih kolektivov za delo komune in dikalnih organizacij iz skoro vseh Marinkom. 1 drugem. Analiziral je našo politiko delov sveta. , , na vasi, ki poteka v dveh smereh: Po izvolitvi delovnega predsed- med obema konferencama. Ko je _ z razvojem družbenih kmetijstva je prebral predsednik Okraj- uvodoma ugotovil, da šo zavestni posestev, ki naj z visoko pro- nega odbora SZDL, Janez Vipotnik, graditelji socializma vključeni v So. duktivnostjo dela in rentabilnostjo zaanJ1 s£Jl razpravljal 0 dosedanjih svoje poročilo. Za njim je poročal cialistični zvezi, je poudaril, da se proizvodnje vplivajo na nadaljnjo DnPravah za IV- kongres ZKS. Skle-podpredsednik 00 SZDL Andrej Pe- je ob vrsti pomembnih dogodkov, modernizacijo kmetijstva ter z in- x . , telin. Konferenca se je nato nada- ki jih je pripravljala Socialistična tervencijo svojih proizvodov na tr- ^lčfek. k°^resa prelozi 0(1 2- ljevala v treh komisijah: v komi- zveza izkazalo, da se širi in raste žišču ustaljujejo preskrbo prebival- siji za gospodarska vprašanja in ko- njena organizacijska in politična stva; mune, v komisiji za stanovanjske moč in njena idejna enotnost. . ___.__. , _ skupnosti in komisiji za socialistic- Poročilo je podrobneje navajalo „ . f. ra/vo.lem zadrug, l z ne odnose na vasi. o pripravah in proslavah obletnice «r9anizaclJ0 proizvodnih kooperacij ^ r _ „ . . . ni c tir on rt nrumoii-irvi/i ni*Ai7tmnniA KONGRES ZKS PRELOŽEN Izvršni komite CK ZKS je na zadnji seji razpravljal o dosedanjih - Z1 nil je, da se iz tehničnih razlogov na 23. junij 1959. PROSLAVA V RIBNICI Odbor za proslavo 40-Ietnice KPJ pri občinskem komiteju ZK Ribni- ve leti in devet mesecev. Medtem niča Partije postaja pravo vseljud- ep ,° ad u ne sk, e 1 . V. £. ,p Iikp obletnice. socialistično like obletnice. Tega dne, ob pol je bilo več zelo pomembnih dogod- sko praznovanje, postaja kov; omenimo samo volitve v ob- manifestacija privrženosti činske ljudske odbore, republiško in ljudi politiki Zveze komunistov in T met doI ure kasneie =»==» U-dsk. m ton- je velikega idejno-zgojnega m,- E K5K SLfXS-T* greš ZKJ, volitve v zadružne svete bilizatorskega pomena. litika dviganja standarda xmecxega ----------- — itd. Med tem časom sta bila pri- Tovariš Vipotnik je govoril še o ključena ljubljanskemu okraju tudi pomanjkljivostih dela SZDL, ki jih kočevski in del trboveljskega okra- szDL, A'K'hS SS: pa v domu z govorom in prebivalstva in pot, ki bo kmeta iz- nastopom akademskega pevskega .1a. Predsednik OO SZDL, Janez Vipotnik, je v izčrpnem poročilu navedel delo, uspehe in pomanjkljivosti Socialistične zveze v razdobju mesec poklicnega USMERJANJA 15. april — 15. maj Republiška uprava za posredovanje dela LRS je na pobudo slivenske sekcije Jugoslovanskega združenja za poklicno usmerjanje oklenila organizirati od 15. aprila a° 15. maja »Mesec poklicnega usJnerjanja«. Lanskoletne izkušnje »Tedna izbire poklica« so pokaza- je bil čas prekratek, pa tutor neprimeren na koncu šolskega leta. Kakšen je namen letošnjega prvega »Meseca poklicnega svetovd-nja«? Predvsem mladina pa tudi širša javnost naj se seznani z raznimi Poklici in se pred odločitvijo o tvojem bodočem poklicu posvetuje v poklicnih svetovalnicah. Najboljši način seznanjanja s Poklici je neposreden obisk v industrijskem podjetju, tovarni, rtneni obratu, kjer lahko mla-cp a delo posameznih poklt-[’■ Sola more to praktično izve-1 J obiskom podjetja, seveda po Predhodnem dogovoru z vodstvom, \ Popravi primernega strokovnjaka, da bo mladini ob prihodu razlagal proizvodni proces in posebnosti posameznih opravil, strdku in naprav. Posebno so taki obiski priporočljivi za učence viš-l,fl razredov, 7. in 8., iz katerih navadno odhaja največ absolventov obveznega šolanja. Pri šolskem delu lahko vzgojitelj zelo pomaga učencu tudi z nalogami, ki jih je mogoče pisati po takih obiskih, n. pr. »Kaj želim postati in zakaj?« Takšna naloga vzpodbudi mladega fanta in dekle, da intenzivneje razmišljata o svojem bodočem udejstvovanju o življenju, prispeva k resnejši Presoji njunih zmožnosti in sposobnosti ter pogojev, ki so na razpolago. P občinah Dobrepolje, Vel. Lacan la Sodražica so že bila preda- svetov°anfuriv * ™klicnem Kočevie r>A l ob(mah Ribnica m tem lahko vzgoutJ^ ^ Prt magajo, saj J/10«" p0“ vrsto let, zlasti Va ZV pravljati učence na to žo%°nižjih razredih. Nobena besedi vtem smislu, četudi bolj zgodaj po® dana, ni odveč, vsaka malenkost pripravlja in pomaga grad ti za-vestnost mladega človeka, da ‘se bo ob koncu obvezne šole znal čimbolj približati stvarni presoji svojih interesov in zmogljivosti. Delavnice pri šolah, ki bodo kaI-snejši izbiri poklica v vel ko opo-r°> iz objektivnih razlogov še ne bodo tako kmalu zaživele, zato moramo toliko bolj izkorstiti možnost spoznavanja poklicev v Gospodarstvu samem. Končno pa spada to tudi v poznavanje do>-rriačega gospodarstva, ki ga niti mnogi odrasli ne poznajo,'mladino pa ga mora poznati, če hočemo, bo vedela in znala ceniti naše s Kupne napore v gradnji socializ-a, sai bo nekoč odvisno prav od le kako bo napredovala naša družba. peljala iz zaostalosti. Po poročilu Janeza Vipotnika je poročal tovariš Petelin o razmerah v gospodarskih organizacijah in njihovi povezavi s komuno; o novo nastajajočih stanovanjskih skupnostih in o izvajanju socialistične politike na vasi. Po dvodnevnem zasedanju se je konferenca končala, gati so v vseh treh komisij. zbora »Tone Tomšič« iz Ljubljane. Vabljeni! Centralna proslava 40-letnice obstoja in revolucionarnega boja Komunistične partije Jugoslavije je bila v nedeljo s svečano sejo Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Svečani seji so razen članov CK ZKJ prisostvovali tudi nekateri udeleženci prvega in drugega kongresa KPJ, nadalje ugledni kulturni in javni delavci, predstavniki kolektivov, šol in družbenih organizacij. Sejo je začel generalni sekretar CK ZKJ, tovariš Tito in prebral referat »Štirideset let revolucionarnega boja Komunistične partije Jugoslavije«. Sprejeli so tri važne sklepe; o postavitvi spomenika socialistični revoluciji jugoslovanskih narodov, o ustanovitvi muzeja revolucije in o postavitvi spomenika Karlu Marxu, Friedrichu Engelsu in Vladi-miru Iljiču Leninu v Beogradu. Beograd, mesto, kjer je bila ustanovljena KPJ, je izgledal za ta praznik posebno svečano. Že med slavnostno sejo CK se je velika množita državljanov zlivala na Trg Marxa in Engelsa v Beogradu, ki je imel prav tako slavnostno in impozantno podobo. Po seji so se na slavnostni tribuni zbrali vsi najvišji funkcionarji, več kot dvestotisoč glavi množici pa je spregovoril sekretar CK ZKJ, tovariš Rankovič. Zvečer je bila v veliki dvorani Razstavišča v Beogradu velika akademija, kateri so prisostvovali vsi najvišji voditelji s tovarišem Titom. Program akademije je izvajalo dva tisoč nastopajočih. Na dan praznika, 20. aprila, so bile proslave z zborovanji in akademijami po vseh večjih mestih naše države, posebno slavnostne v glavnih mestih republik. Na Trgu revolucije v Ljubljani se je zbralo več kot stotisoč ljudi iz Ljubljane in bližnje ter daljne okolice. O delu komunistične partije Jugoslavije je govoril član Izvršnega komiteja CK ZKJ Jugoslavije, tovariš Franc Leskošek-Luka. Otroke padlih borcev v vrste Zveze komunistov Iz otrok padlih borcev in žrtev o vsaki drugi vojni. Vsi anketiran- janj. Zato je dolžnost bivših bori-,cual ac fašističnega terorja naj bi se izo- ci so odgovorili: »Moj oče je padel cev, da navežejo boljše tovariške Končam Prisotni dele- blikovali na-iboI-iši državljani, člani v NOB ali: umrl je v internaciji.« stike z otroci padlih borcev in ŽFT, celoti soolašali s Dotočili Liudske mladine’ Socialistične zve- To pa je premalo povedano. Mia- se razgovarjajo z njimi, skratka, da „.. ....... kornisii ‘ ze in Zveze komunistov. Ali so na- dinci niso vedeli, kje je oče padel, jih oblikujejo v ljudi, kqkor so bili Tovoril ie tudi' nredsednik sznr še organizacije Zveze borcev storile v kateri enoti se je vojeval, kako se njihovi očetje Slovenile Mih^ Marinko o naora- vse’ da se oturociJ vz9ajaJo v teJ ie boril, predno je smrtno obležal. Pa še nekaj. V kolonijah ali ta- icvaniu do učinku omenil da^ ie smeri? Rekli bl’.da ne’ čeprav ta Morda .1® lurišaI ali zadrževal ali borjen.jih otrok.ni treba deliti otro- reba vsem delavcem ki bi zaradi u9otovitev ne, vel,la za vse °r9ani- napadal sovražnika, da je rešil so- ke padlih borcev od drugih. Mladi boliše oraanizadie d”la bili v rosa zaci-1e ZB' Tej m admi manika šip' tovariše? rod naj se enotno zrašča z našo boljše organizacije aeia Din v posa š@ družbene razgledanosti in prave To jim lahko podoživeto povedo družbeno stvarnostjo ter naj se samo bivši borci, tisti, ki so se z vzgaja v duhu slavnih trgdicij ve- biia javna ramo ob rami borili s Padlimi bor- like osvobodilne vojne in poti da- napisali: ci- tisti, ki so bili priča velikih de- našnje socialistične ureditve! meznih podjetjih, zagotoviti pred odpustom nova delovna mesta. Nadalje je govoril o kooperaciji, ki Na neki ustanovi je naj bo tam, kjer so dani gospodar- anketi,. Nekateri otroci so predstave o NOB. Na neki ustanovi skl pogoji in še o drugem. »Nisem član Ljudske mladine, pro- Na konferenci so izvolili tudi nov gram ZKJ pa poznam, želim posta- 77-članski okrajni odbor SZDL, za ti član ZK, ker je bil tudi moj oče predsednika je bil ponovno izvoljen tedaj komunist, ko je padel.« Ven- dosedanji predsednik Janez Vipot- dar jih je veliko napisalo tudi dru- nik, za podpredsednika Andrej Pe- gače: »Želim postati član ZK, če se Janez Vipotnik telin in za sekretarja Janez Nedog. bo s tem izboljšal ekonomski po- ložaj!« Vprašamo se, ali imajo tl n • j ■ n j I I i • • otroci jasno predstavo, ka| so sto- Pn ,.Zidarju delavsko upravljanje rm komunisti za človeka in kaj de- lajo danes ? To vprašanje se zastav- ppVgpTe je V Ljubljani je bila 16. aprila se- po barakah, kar slabo vpliva na za- Ua vsakemu komunistu in članom ja sveta za gradbeništvo in indu- poslitev in na razvoj gradbenih pod- ZB- Ali pa prvi primer, ko so ne- s tri jo gradbenega materiala OLO jetij. Zato je bil že skrajni čas, da kateri anketiranci izrazili željo, Ljubljana. Iz poročila o delu sveta se je pričelo misliti tudi nanje in bi radi postali člani ZK. Zakaj ta-ie bilo razvidno, da se je ukvarjal jim napraviti dostojna bivališča; ke mladine ne bi predlagali za spre- z mnogimi perečimi vprašanji s po- gradnjo stanovanj za delavce so ieP1 v organizacijo? O takih prime- in industrije omogočili s sredstvi za gradnjo rlb.bl bl'° treba spregovoriti Razpravljali so tudi o podjetju v javnosti pred mladino, ki Kakor vemo, je moral ameriški ščini ima socialdemokratska stran-zunanji minister Dulles odstopiti, ka 65 poslancev, krščansko-demo-ker je obolel za rakom. Nasledil ga kratska unija pa 51 poslancev. Ker je Christian Berber. Njegovo ime- nobena stranka ni dobila absolut-soglasno potrdil tudi ne večine, da bi samostojno usta-ameriški senat. Novega zunanjega novila novo vlado, bodo verjetno da ministra čaka obilo dela. Naj orne- sestavili koalicijo velikih strank. V nimo samo 11. maj, ko se bodo novi skupščini Porenja ima krščan-zbrali v švicarski Ženevi zunanji sko-demokratska stranka 52, soci-ministri velikih sil. Zunanjepolitič- alno-demokratska 37, svobodna de-. , . .. .... . . . , . .... „. ,,,,,, tudi na orientacija ZDA se verjetno v mokratska 10, nemška stranka Rei- dročja gradbeništva in industrije omogočili s sredstvi za gradnjo JJJ prvem obdobju ne bo bistveno iz- cha pa en mandat, gradbenega materiala. Med drugim Razpravljali so tudi o podjetju p ’ premenila. Sicer pa počakajmo, kaj V Boliviji je vlada zadušila upor, je tudi obravnaval prošnje gradbe- »Zidar« v Kočevju, ki je dolgo ča- suaat" nam bo prinesel čas! nih podjetij za dodelitev investicij, sa delalo pod prisilno upravo, se- Narodnoosvobodilno vojno večina zavzemal pa se je tudi za grad- daj pa je že tako močno, da ga la- teh otrok pozna le kot zgodovino, njo stanovanj za gradbene delavce, hko prevzame novo vodstvo in nov Podoživeto jo pa premalo čuti, ker Mnogi živijo v siabih stanovanjih delavski svet. -vec sedanji kanclerjev namestnik in go- življenje 54 oseb, 129 pa jih je ra-spodarski vladni minister Erhard, njenih. Upor so baje organizirali in Za Erhardovo kandidaturo se je že vodili iz inozemstva. Voditelj upora izrekla večina poslancev in članov 1e bd bivši direktor nacionalizira-vladne stranke. nih rudnikov v Boliviji Aramajo. 1. maj je že od nekdaj praznik in na druge pomembne zgodovinske da bodo založeni z hrano in pijačo, Preteklo nedeljo so bile volitve v 19- aprila so se začele v Alžiriji borbene solidarnosti delavskega raz- ali izletniške točke! odgovorni za promet pa naj se po- zahodnonemških pokrajinah na občinske volitve, ki bodo trajale ves reda, zato so organizacije dolžne, da »Svobode« in kulturno prosvetna trudijo, za zadosten in varen pro- Spodnjem Saksonskem in v Pore- teden. Poročila o občinskih volitvah ohranijo ta značaj praznika. Vsebi- društva bodo pripravila akademije met med prazniki. nju. V novi spodnjesaksonski skup- kažejo, da se velik odstotek volil- no akademije je treba pripraviti s kulturno-umetniškim programom, ki ga je začela bolivijska »sociali-Vse kaže, da je vprašanje nasled- stična falanga«, skrajno desničarska nika zahodnonemškega kanclerja stranka. Upor je za vrl a sama poli-se mora na panTet^učiti o njej', kot Ad™auerja urejeno in da bo novi cija, brez pomoči vojske. Po urad- predsednik vlade Zahodne Nemčije nih podatkih je v uporu izgubilo Priprave za prvomajske praznike tako, da ne bo ponavljanja s pro- za praznične dni pa naj pripravijo slave 40-letnice KPJ. Poskrbeti je zabavne programe. Mladinska orgal-treba, da bodo proslave gospodar- nizacija ne bo imela posebnega pro_ skih in družbenih organizacij ter grama, kot celota se bo aktivno društev zajele čim širši krog de- vključila v organizacijo proslav in lovnih ljudi in da bodo vsebinsko prireditev na terenu v sklopu de- Kočevje, dne 24. Danes, ob 9. uri aprila, dopoldne, da se velik nih upravičencev ni udeležil volitev. V mestu Alžiru je volilo samo 58%, v Oranu 54<£, Constantinu 52% itd. V sedanjih občinski volivah bo-ročal sekretar Občinskega komiteja do izvolili 16.000 občinskih sveto-se je ZK, tovariš Boris Mikoš. Po poro- valcev za približno 1500 občin. V 150 občinah Letna konferenca kočevskih komunistov r_ . v veliki dvorani množičnih organi- Čilu je bila razprava, nato pa so se občinah pa ne bo volitev, ker kar najbolj pestre, bogate in na vi. javnosti SZDL. Posebna naloga mla- zacij začela letna konferenca Zve- delegati razdelili v tri komisije. ai zagotovljena »zadostna varnost«, šoki ravni. Proslave kakor tudi zu- dine pa bo pripraviti kresove in ze komunistov občine Kočevje. Po- Popoldne se bo delo konference Že prvi dan volitev je prišlo do šte- nanji izgled krajev naj zajame me- ognjemete po hribih. leg izvoljenih delegatov in članov nadaljevalo v treh komisijah. Ko- vilnih incidentov in atentatov. To sta in vasi, tako da se bo manife- Še posebno skrbno moramo za občinskega komiteja se konference misiji za ideološko-politično delo 1e bil od9ovor alžirskih borcev za stirala enotnost vseh naših delovnih prvomajske praznike urediti in udeležujejo tudi predstavniki višjih komunistov (koreferent Cvetka Žni- svobodo proti »svobodnim« volitvam ljudi z bojem delavskega razreda okrasiti mesta, vasi in naselja, iz- partijskih forumov. daršičl; v komisiji za družbeno-go- v Alžir|.1*- vseh dežel. Temu boju so dali na- ložbe, avtobuse, kolodvore itd. V Po izvolitvi delovnega pred- spodarski razvoj (koreferent Ignac Predsednik ZDA, Eisenhower, je ši delovni ljudje velik doprinos, vseh večjih krajih so godbe, ki naj sedstva, ki ga vodi Nace Karničnik, Nagode) in komisiji za družbeno posIal Predsedniku sovjetske vlade zato je prav, da se ob 1. maju čim- v zgodnjih jutranjih urah pripravi- in organov konference ter spreje- upravljanje (koref. Ludvik Golob.) Hnjščevu pismo, v katerem je pred- bolj dostojno in svečano manife- vi jo budnice. Gostinska mreža, zla- mu dnevnega reda, je o delu komi- Zvečer ob pol osmih pa bo v Še- *a9a* sovjetskemu premiero, da bl stira ponos ob doseženih rezultatih sti pa planinske koče, naj poskrbe, teja med obema konferencama po- škovem domu slavnostna proslava Prepovedali zračne poskuse z jedr- in pripravljenost za nadaljevanje 40-letnice ustanovitve Komunistič- sk'm orožjem do višine 50 km. Na boja za socializem in mir v svetu. ^ vi ■ i »• , • «• ne partije Jugoslavije. Slavnostni k°ncu predsednik ZDA prepričuje. Sindikati naj po večjih kolekti- Ul*UZD6lll DlOrt UODIGDC IjO J© pHprOVll©n govor ima Peter Šobar, nato pa iz- da b' taksen sporazum pomenil ob- vih pripravijo mitinge, katerih naj vede ansambel Slovenskega narod- ^otoo zmanjšanje mednarodne nase udeležijo tudi prebivalci okoliša. Osnutek družbenega plana občine jejo dvig gospodarstva, kmetijstva nega gledališča iz Ljubljane Can- petosti in bi odPrl pot nadaljnjim Na mitingih bodo govorili tudi de- Dobrepolje je sestavljen in bo v itd. Zato bodo morali ObLO, poseb- karjevo dramo »Za narodov blagor«, sporazumom o razorožitvi, legati s kongresa Zveze sindikatov kratkem prišel pred odbornike obeh no velja to za manjše občine, po- Jutri, 25. aprila se bo delo kon- Podpr. sedn'k ZDA. Nixon, bo Jugoslavije. Na praznične dn; pa zborov v razpravo in potrditev. V skrbeti, da si bodo zagotovili sred- ference nadaljevalo v plenumu. Po- 2a' iub'a odurl na kolektivne izlete v kraje, kjer družbenem planu je posebno viden stva ' drobneje bomo o konferenci poro- -žem čali v prihodnji številki. Inženirji in tehniki v Kočevju v Moskvi ameriško razstavo. Pravi nameni Nixonovega obiska v Sovjetski zvezi še niso znani, brez dvoma pa bo ta obisk velikega pomena. Italijanski komunisti in socialisti enako obsojajo sporazum med ame- V soboto, 18. aprila, je bil v Ko- striji je imel tajnik društva. Potem riško in italijansko vlado o ameri-čevju plenum Društva inženirjev in so šli delegati pred spomenik in ških raketnih oporiščih na italijan- . ____ . _ tehnikov lesne industrije LR Slo- polomili venec. Dopoldne so delegati skih tleh. Sekretar KPI, Togliatti, Dopise za to številko nam pošlji- računu nastajajo z ozirom na nove venije. Zbralo se je okrog 40 dele- ogledali obrat Kmetijskega gozdar- ie v nedavnem govoru v Milanu te najkasneje do ponedeljka, 27. instrumente pri delitvi dohodkov gatov iz raznih krajev Slovenije, skega posestva, popoldne pa so ude- obsodi italijansko vlado, ker je aprila. __ med občino, okrajem in republiko. Daljši referat o aktivnosti gozdar- leženci plenuma nadaljevali z de- sklenila sporazum o ameriških ra- Uredništvo Novi družbeni instrumenti nareku- skega kadra in kadra v lesni indu- lom. ketnih oporiščih na italijanskih tleh. se je pred vojno proslavljal 1. maj napredek v socialistični obrti in na- ---------------------------------------predek v kmetijstvu. Tudi občinski ...proračun bo te dni pripravljen. NAROČNIKOM in BRALCEM Predvidoma bo imel ObLO v letu Ker bodo v drogi polovici pri- 1959 29 milijonov din dohodkov, iz-hodnjega tedna že prvomajski praz- datkov pa 32 milijonov din. Tu na-niki, izide naslednja številka naše- staja vprašanje za kritje razlike v ga lista že v sredo, 29. aprila. znesku 3,000.000 din? Težave v pro- Zunanjepolitični komentar -z=— PO STOPINJAH PREDNIKOV Ko je vatikanske posle prevzel novoizvoljeni papež Ivan XXIII., se je zahodni tisk potrudil, da bi ga prikazal v najlepši luči. Slišali Smo celo govorice o »novem vd-tru«, o »liberalnejši« politiki papeške stolice, »novih prijemih« in podobno. Najnovejši dekret, ki ga je Ivan XXIII. podpisal pred nedavnim, pa kaže, da se v Vatikanu ni prav nič spremenilo. V njem prepoveduje katoličanom, da bi glasovali na vol.tvah za stranke, katerih predstavniki bi se utegnili povezati s komunisti, četudi same ne sprotujejo načelom katoliške cerkve. Gre torej za staro vmešd-vanje katoliških cerkvenih krp>-gov v izključno politična vprašd-nja, za moralen pritisk na voliv-cd-katolike, za groboi kršitev Ustanovne listine Združen h narodov, ki tako ravnanje obsoja. Nič čudnega ni, če skušajo katoliški hierarhični krogi ohraniti neposredni vpliv na svoje vernike in preko njih zase in za svoje najmočnejše zaveznike — veleposestnike, industrialce in finančnike — 'Stare privilegije, ki izvirajo še iz fevdalne dobe in ki jih skil-šajo v modernem času prilagoditi kapitalističnemu sistemu. Pri tem izkoriščajo bedo in neznanje katoliških vernikov tudi v izključno politične namene. Italija je naf-lepši primer take propagande in take metode dela. Vendar se moralni pritisk na katoliške volivce iz leta v leto zmanjšuje, kolikor bolj prodira med širše sloje »katoliških« dežel civilizacija in kultura. Posebno vlogo imajo pri tem one politične sile, ki črpajo svojo revd-tucionarno moč iz marksističnega nauka. Zato meče vatikanska propaganda ogenj in žveplo nanje. Pri tem poslu ne izbira besed in sredstev. In prav to ravnanje jasno in nedvoumno govori o tem, kako nesm selno je govoriti o »liberalizaciji« starih vatikanskih koncepcij. Morda se na zunaj čutijo nekatere organizacijske spremembe, ker se morajo tudi cerkveni krogi prilagoditi zahtevam sedanjega časa, toda bistvo zastarel h nazorov ostane neizpreme-njeno. Najnovejši dekret papeške stolice je samo en dokaz več, da je temu res tako. SOCIALISTIČNA ZVEZA V RIBNICI JE POKLICALA SVOJE ČLANE K PROSTOVOLJNEMU DELU Izginile bodo razvaline ribniškega gradu Na ustanovnem občnem zboru gradu in grajskega okolja v Ribnici Zastavimo vse sile, da izginejo Muzejskega društva v Ribnici je bil v letu 1959.« S tem pravilnikom je razvaline iz središča Ribnice! sprejet sklep, da se čimprej začne do podrobnosti organizirana akciia Udeležimo se polnoštevilno pre- opravičljivo, ker je bilo deževno nosti je poročal predsednik Rudolf z restavracijo ostankov ribniškega prostovoljnega dela, tako da bodo stovoljnega dela v gradu! vreme. Zbora se je udeležilo 57 čla- Lovšin. V poročilu je bilo med dru- gradu in preostali prostori pripra- manjše delovne skupine od 20. do Vse sile za dokončno obnovo in nov, delegat Okrajne zveze vodnih g im omenjeno, da je bilo na odse- Letni zbor Vodne skupnosti Bistrica Preteklo nedeljo je bil v Sodra,- stavnik Poslovne zveze Kočevje, tožiti letni občni zbor Vodne skupno- variš Zobec, predstavniki ObLO in sti Bistrica. Udeležba je bila slab- KZ Ribnica in Sodražica, ša kot običajno, kar pa je bilo o dosedanjem dqlu Vodne skup- vijo za potrebe ribniškega etno- 25 ljudi. Poseben poudarek je na olepšanje grafskega muzeja. Po predračunu točni evidenci udeležbe in delovnem bi ta dela za letos stala okrog 12 učinku posameznih delovnih skupin, milijonov din. Tudi tekmovanje bo med posamez- Program je zajel sodelovanje vseh nimi skupinami. Strokovno vodstvo množičnih organizacij in društev v dela je prevzelo podjetje »Gradbe-Ribnici. Postavljen je bil predlog, nik« Ribnica. Z roko v roki in z naj bi se za izvršitev tega ogrom- združenimi močmi bomo lahko uspe-nega dela poleg članov množičnih li, da izvršimo postavljene naloge, Ribnice! ek. skupnosti, ing. Anton Zorc, pred Pogodbeno pridelovanje koruze O kooperaciji je bilo letos preit- tijska proizvodnja dvigne ku regulacijskih del Bistrice Žlebič —Sušje porabljenih 12,226.000 din, na področju Sodražice pa 5,600.000 din. Finančno poročilo je prebral tovariš Ivanc. V njem je bilo našo sa- vedeno, da je bilo porabljenih za tega precej črnila in govorjeno ve- mi prišli do spoznanja, da je po- regulacijska in melioracijska dela liko besed. Kaj hočemo, vsaka no- godbeno sodelovanje dobra stvar. 18,308.000 din, poleg teh pa so bili va stvar potrebuje razlago in do- Kakšni uspehi so bili doseženi v še izdatki za odškodnino prizade-organizacij zavzeli vsi Ribničani, saj da v letošnjem letu izginejo razva- kaze, da je dobra. Podobno je bilo pogodbenem sodelovanju pri nas pni tim ter za ostale stroške. Člani za Ribnico in bo v bodoče ponos vse line ribniškega gradu iz središča tudi s pogodbenim sodelovanjem za krompirju i-n koruzi ? Ker je akti- Vodne skupnosti so prispevala v gole grad, tak kot je sedaj, sramota naše prijazne Ribnice in da s po- sajenje krompirja in koruze. Tisti ja za kooperacijsko proizvodnjo za tovini in lesu v višini okrog 177.000 Ribnice. V programu je bilo prgd- nosom dočakamo višek letošnjih kmetovalci, ki gredo s časom na- ti dve kulturi še vedno v teku, bo- dinarjev dotacije OLO, ObLO in lagano, naj bi ZB postavila sporne- proslav v čast 40-letnice KPJ. prej ter imajo interese, da se kme- mo poročali o stanju z dne 10. fe- Kmetijskih zadrug pa so znašale nik padlim borcev NOV, svečano odkritje naj bi bilo v čast proslave 40-letnice KPJ, ob priliki I. Ribniškega festivala, povezanega s sejmom ribniške suhe robe in otvoritvijo etnografskega muzeja v Ribnici v drugi polovici meseca septembra letošnjega leta. Samo vsak deseti Ribničan JE ČLAN RDEČEGA KRIŽA bruarja (podatke smo dobili na Poslovni zvezi in želimo, da bi se številke dočasa, ko boste brali ta članek, precej povečale): V občini Dobrepolje so posadili v kooperaciji 16 ha koruze in nekaj milijonov din dotacije za nadaljeva-nad 11 ha krompirja, v občini Lašče: nje del Vodne skupnosti v tem kra-zdravstvenim koruze 1 ha (samo na področju Ro- ju. Ker je za nadaljevanje regula 17,978.000 diin, skupno je bilo dohodkov 18,155.000 din. Ing. Anton Zorc je poročal o sklepih zadnje seje Okrajne zveze vodne skupnosti. Zveza je določila 8 V nedeljo, 12. aprila, je bila v cijami. Sodelovanje Imenovan ie bil gradbeni odbor Ribnici občinska konferenca RK; kadrom je dobro, kar se je pokaza. ba, ker v ostalih delih občine niso cijskih in melioracijskih del dolo- za restavracijo gradu in grajske udeležilo se je je preko trideset lo tudi pri fluorografski akciji in dobri pogoji za koruzo), krompirja čenih 30 milijonov din, bo potreb- okolice s predsednikom Cirilom Ab- delegatov, prisoten pa je bil tudi krvodajalstvu. 35 ha, v občini Ribnica: koruze 1,50 no poskrbeti še za ostala sredstva, rahamsbergom. zastopnik Okrajnega odbora Rdeče_ V preteklem letu so organizirali ha, krompirja 6 ha, v občini Sodra- To bi bilo možno, če bi obstojala Celokupna vrednost predvidenega ga križa. Na konferenci so pregle- tudi več tečajpv za vaško mladino, žica: koruze 4 ha, krompirja 19 ha, melioracijska skupnost. Sprejet je prostovoljnega dela naj bi bila en dali delo organizacije v preteklem Čeprav je vaške mladine vedno v občini Kočevje 4 ha koruze in 18 bil predlog, naj bi KZ zaposlila za milijon 500.000 din, kar je približ- letu in nazadnje sprejeli načrt za manj, so tečaji dobro uspeli; pri- hektarov krompirja. to področje kmetijskega tehnika, no 12.000 delovnih ur, po 125 din delo v letošnjem letu. tegnili so delavke in vajenke. Tako KZ predvidevajo za melioracijske na uro. Ugotovili so, da je bilo delo RK so v zadnjem času pripravljali v * skupnosti najeti kredite, zato je S temi predlogi in načrti je sto- v preteklem letu zadovoljivo, ven- žlebiču tečaj za nego bolnika na Zadruga Videm se poleg drugega treba vso stvar čimprej dobro pro-pila osnovna organizacija SZDL v dar je še nekaj krajev, kjer ljudje domu, vendar so ga zaenkrat mo- bavi tudi z odkupom leskovih pa- učiti. Ribnici pred zbor volivcev volilnih še ne poznajo v zadostni meri na- rali opustiti, ker se je pričelo de- lic. Doslej šo odkupili okrog 450.000 Tovgriš Zobec je dal navodila v enot trga Ribnice, ki je 16. aprila log in dela te človekoljubne orga- lo po poljih in ljudje ne utegnejo, komadov palic za paradižnike. Pro- zvezi z ureditvijo zavarovanja ze#-sprejel obvezo o prostovoljnem de- nizacije. Pripravljene so tudi omarice prve dali so jih v Makedonijo. meljskih površin pred zamočvirje- lu. V ribniški dolini je okrog 6000 pomoči, treba je samo še dobiti po Lansko jesen je odkupila zadru- njem in pojasnil pomen meliora- Na 7. seji, 22. aprila, je odbor prebivalcev, v organizacijo pa jih je vaseh zanesljive ljudi, ki jih bodo ga 10 vagonov hrastovega želoda, cijskih skupnosti, osnovne organizacije SZDL v Rib- vključenih le okrog 600! Nadalje si oskrbovali. Tako bodo ljudje lahko Za kg želoda so plačali po 12 din. Upravni odbor Vodne skupnosti niči sprejel »Pravilnik o organize- tudi prizadevajo, da bi navezali čim dobili prvo pomoč že doma, in jim Ker je bila letina želoda dobra, so je dobro opravljal svoje delo, zato ciji prostovoljnega dela za obnovo tesnejše stike z ostalimi organize- ne bo treba vedno iti v ambulanto, mnogi zaslužili lepe denarje. bo tudi v naprej vodil delo doseda- Številke o socialnem skrbstvu govore... Po šolah so imeli tudi organizacije podmladka RK. Otroci radi de. lajo in pomagajo učiteljem in organizaciji, poleg tega pa še tekmu-Ne da bi jih obrazlagali, povedo V šolskih kuhinjah se hrani okrog jejo med seboj, številke, kolikšna je skrb sociali- 2000 otrok, za pripravo kvalitetnih Govorili so tudi o krvodajalski stične družbe za socialno skrbstvo, malic in redno poslovanje teh kuhinj akciji. Lani so presegli plan za ce-Številke so vzete iz poročila sveta je občina prispevala 1,217.972 din. lih i.4%, letos pa ga niso niti do- nji odbor. Gospodarske vesli JAMSTVA ZA POSOJILA območju naših občin doseženi na- slednji rezultati v pogodbenem so-Na zadnji seji obeh zborov ObLO delovanju v traviščih (sklenjenih poza socialno skrbstvo in varstvo dru- Tu niso všteta sredstva, ki jih pri- segli. Planirali so 360 krvodajalcev, Ribnica so odborniki potrdili jam- godb): žine občine Kočevje, ki je bilo pre- speva Rdeči križ. prišlo pa jih je lo 353 in še od teh c^vo za kredite, ki jih bodo najele V občini Dobrepolje za 19.20 ha brano na zadnji seji obeh zborov Na območju občine prejema dru- Jih .1® bilo 86 odklonjenih. Prihod- nekatere gospodarske organizacije (plan 19 ha), v občini Velike Lašče ObLO Kočevje. žinsko invalidnino 388 oseb, osebnih tijlč bo potrebna malo boljša orga- prj Komunalni banki v Kočevju. 59 ha (plan 176 ha), v ^>bčini Ribni- V letu 1958 je bilo v kočevski invalidskih upravičencev je 130, oseb, nizacija in propaganda. Jamstvene izjave so potrdili za go. ca 16 ha (plan 62 ha), v občin; So- cbčbtf za socialno skrbstvo in var- ki prejemajo invalidski dodatek je Naloga Rdečega križa je tudi bor- stj§ge »prj Cenetu« v Ribnici — dražica 74 ha (plan 166 ha) in v ob- stvo družine porabljenih 11,107.000 92. Najvišji znesek invalidskega do- ba proti alkoholizmu. Kako grdo je 200.000 din za potrebe obratovanja, čini Kočevje za 66 ha travišč (plan dinarjev. datka je 6.500, najnižji pa 3.500 li- videti pijanega starejšega človeka, Kmetijski zadrugi Ribnica 3,500.000 pa je predvidel 77 ha). Sklepanje Za letovanje 270 otrok je bilo lani narjev. iz proračuna občine danih 986.599 v občini je 146 otrok padlih bor-dinarjev, 375.000 pa je za te namene cev in žrtev fašizma, od teh jih 71 prispeval rovanje. Zavod za socialno zava- se mnogo grse pa je, če je za najetje kredita za odplačilo pogodb za travišča so v vseh za-pijan mlad fant. Brezalkoholne pi- traktorja »Ferguson« s priključki, drugah zaključili. In uspehi sklepanja pogodb? Reči moramo, da so Rudniku nagrada za zmanjšanje nesreč prejema posebni invalidski dodatek za šolanje, 19 štipendijo občine, 57 otrok pa še vzdržuje pri šolanju iz dohodkov družine, otroških doklad in vajenske nagrade. 16. aprila so v Ljubljani na po- 42%; število bolniških dni pa so eebnem sestanku sveta za delo, sin]- skrčili na 32 . Zato je kolektiv dikalnega sveta in alno zavarovanje S talno po dporo žrtev fašističnega f03™ mle&1° restavrad1° jače so res draue, toda ali ne bi KZ Dolenja vas 2,500.000 din za od-lahko jeseni nakuhali sadnega so- plačilo traktorja »Ferguson« s pri- ka? Žene v Jurjeviči so jeseni na- ključki (del sredstev je sama p!a-kuhale velike količine sadnega soka gala) in Kovinskemu podjetju »Pariti v vročini se bo bolj_prilegel kot tizan« v Ribnici 3 milijone' din za vino. V Ribnici tudi že dali časa razširitev dgjavnosti v podjetju. terorja je lani prejemalo 30 oseb. Kadrovske podpore prejema 18 Zavoda za soci- povsem upravičeno dobil za svoje družin. „... . OLO Ljubljana požrtvovalno delo 180 tisoč dinar- Enkratna socialna pomoč je bilk razpravljali pa. so tudi o pošiljanju kaj podobnega. Nadalje so govorili tudi v šolskih mlečnih kuhinjah in dijaški kuhinji, zadovoljivi, čeprav plani niso bili izvršeni. Vsak začetek je pač težak. IZVOZ V ITALIJO Na zadružnem posestvu na Vidmu se bavijo z vzrejo in pitanjem mlade klavne živine. V zadnjem času Po podatkih, ki smo jih prejeli so prodali 10 bikcev kot prvovrstna Poslovni zvezi Kočevje so bili na no blago za izvoz v Italijo. USPEHI SO ZADOVOLJIVI podelili posebne nagrade podjetjem, 4ev nagrade. Med petnajstimi na- dodeljena 120 osebam, ki so z velikim prizadevanjem pri- grajenci za zmanjšanje delovnih ne- V domovih onemoglih je 24 oseb, spevala k občutnemu zmanjševanju zgod je tudi kolektiv Rudnika Ko- 5 pa je predvidenih, da se jih delovnih nezgod. Že pred dvema le- čevje. novno odda v domsko zaščito. Za torna so svet za delo, sindikalni oskrbnino je občina plačala 1,800.000 svet in Zavod za socialno zavarova- NAD 60 TISOČ IZGUBLJENIH DNI dinarjev. otrok v kolonije in na okrevališče. Zadnji čas je že, da zberejo prija-ve, ker morajo biti otroci prej še pregledani. -vec nje poslali vsem podjetjem pismo, r katerem so jih pozvali! k sistematičnemu preprečevanju nezgod pri delu; Okrajni zavod za socialno zavarovanje pa je razen tega uvedel še posebne nagrade tistim, ki bi se pri tem delu najbolj izkazali. Vse to ni bilo zaman. Število nesreč se je občutno zmanjšalo, s tem pa tudi gospodarska škoda. Vendar je treba priznati, da se število delovnih nezgod zmanjšuje še vse prepočasi! Najbolj požrtvovalen je bil kd-lektiv podjetja »Kamnik«, kjer so a pravočasnimi ukrepi zmanjšali v preteklem letu število nezgod na V LAŠČAH območju Kmetijske zadruge Če vas zanima statistični pregled, 12 otrok je v mladinskih domovih koliko delovnih dni je bilo izgub- in je za njihovo oskrbnino občina Lašče so vložili kmetovalci v ko-ljenih lani v kočevski občini zaradi plačala 1,186.208 dinarjev. Mesečna operacijsko proizvodnjo okrog 13 ha bolezni in nesreč, potem preberite: oskrbnina za enega gojenca stane v zemlje za pridelovanje krompirja Zaradi bolezni 42.236, nesreč Zavodu za rehabilitacijo invalidske ter 12 ha travnikov. Največ pogodb 10.281. Statistika nadalje navaja, mladine v Kamniku 18.600 dinarjev, je bilo sklenjenih v Laščah, Kiče-da je znašalo skupno število dni Vedno manj je zakonskih razvez, vem — vsi štirje kmetje v vasi, odsotnih zaradi porodov 10.396. Tako jih je bilo lani 7, predlan- Podulaki — vseh 6 posestnikov itd. Če vse to skupaj Seštejemo, dobi- skem pa enkrat več. K temu pri- Pogodbe o zadružnem sodelovanju mo 62.913 dni odsotnosti z dela. spevajo boljša zaposlitev, nova sta- so nižjega tipa. Vseh zdravstvenih storitev je bi- novanja, družabno življenje. Precejšnje zanimanje kmetov vla- lo leta 1957 skupno 134.835, lani pa Manjša se tudi število nezakonskih da za pogodbeno vzrejo prašičev. 111.944, kar pomeni za 17”/« manj. rojstev, lani 11, predlani 14. Sklenjeno je bilo 95 pogodb za 385 Izdatkov za te storitve pa je bilo Posvojenih je bilo 6 otrok. prašičev. Prvo pošiljko prašičev je v lanskem letu 27,426.607 dinarjev. 20 mladincev je bilo pogojno kaz- zadruga že oddala, ostale pa bodo -ta novanih, 4 pa so bili obsojeni. oddali v tem in prihod, mesecu. K lepšem izgledu našega mesta prispevajo tudi urejena dvorišča. Za najlepšo stavbo v Kočevju, Samskim blokom pa lahko v dimo ta prizor Marjan Lukežič: šoli: kaj je s tem otrokom!? Drugi Punčka je bila še majhna, ko je opravil naj se loti tudi deček. Znal mam časa!« Za otrokovo dejavnost ■ so na pomlad vedno živahnejši, ta sama hotela pomagati materi pri bo ceniti materin trud, njeno vsak- se je treba zanimati, za to si star- * pa se čedalje bolj zapira. Njegovo njenem delu. Mati pa ni imela časa, danje prizadevanje, da bi bil dom ši moramo vzeti čas. Priznanje _ znanje je porazno. Kdo je ' kriv? mudilo se ji je, zato je ni pustila lep in prijeten za vso družino. Kot otrokove storitve je zanj največja - Starši, ki ne poznajo prijema za zraven. To se je večkrat ponovilo, odrasel moški pa se v svoji bodoči nohva-la. Sleherni rad^ sliši pohvalo, Na osnovni šoli Mirka Bračiča v časa za učenje in drugih opravil svojega otroka, ki se tudi'ne za - Zgodilo se je tudi, da je mala le družini ne bo po službi usedel za mi- željan jo je, posebno če je to otrok. Kočevju so prav te dni roditeljski doma. nimajo, da bi o tem kaj zvedeli, prišla do tega, kar je še želela. Ma- zo in se skril za časopisom, ko bo ki ni vložil v svoja delo sorazmer- sostanki. Starši in vzgojitelji med Zelo nepravilno je, da otroka, ki Naj dodam na videz neskladen teri pa se ni zdelo vredno potrpdje- žena pripravljala kosilo, sama, če- no nič manj truda in prizadevanja drugim precej razpravljajo o »de- hodi v šolo, doma »priklenemo« h refren — »šola za starše«, ki ima nja, preveč se je zgrozila, če je bi- prav sta prišla z dela oba. kot_ odrasli. To je naša vzgojna lovni vzgoji«. Želimo vzgojiti teles- knjigam in zvezkom, tako da je ves predavanja vsakih štirinajst dni v lo kaj skaženo. Kdo bo naredil? Če hočemo, da bo naša delovna dolžnost. Spoštovati jo moramo vsi, no in duševno zdravega in aktiv- dan'od jutra do večera samo pri dvorani množičnih organizacij, ima Tisti, ki najbolje zna, tako je hitro vzgoja dobra, zaposlimo otroka pri- ki se ukvarjamo z mladino. Zgodi nega državljana, ki bo'delaven. Za- šolskem delu in delu ?a šolo. Tak zelo malo poslušalcev — staršev, opravljeno in prav*— toda to m memo, kolikor zmore, upoštevajmo, pa se včasih, da to spregledamo, in to' ima delovna’ vzgoja namen, da otrok niti ne more »zadihati«, ne da Otrok naj se po šoli sprosti, oi- niti malo vzgojno! Če hočemo otrp- da je njegovo prvenstveno delo m lahko popraviti, nauči mladega človeka kako naj se bi bil pri knjigi. Vzbujamo mu od- dahne — potem pa naj sede k svo- ka kaj naučiti, moramo tudi potr- učenje, da pa to ne pomeni, aa v torek zvečer smo sprejemali loti dela kako naj ga opravlja, 'pri- por do učenja; če sovraži šolo in 7emu šolskemu delu, se pripravi za neti z njim, mu pomagati in ne ga bomo izključili od ostalih opra- »Štafeto mladosti« pred spomeni-vzaoiiti mu mora veselje do sleher- nazadnje še starše, ni to nič čud- naslednji dan, vmes naj nekaj tudi obupavati, če se kaj ponesreči. »Ma- vil, ki jih more izvršiti. Dajmo de- kom. Zbrana mladina je pričakala nega opravila, ki je potrebno, raz- nega. Še ne bi raje posvetovali v prebere — mnogi učenci zelo slabo la« ima zdaj petnajst let. Zna le klici in dečku enako vzgojo v ob zvokih godbe obe štafeti. Pred- viti mu mora čut spoštovanja do šoli z razrednikom, kako naj svo- Stajo! — drugi dan pred šolo pa zavreti mreko, niti kave ne ve prav odnosu do dela! stavniki množičnih organizacij so kateregakoli dela, da ne bo spošto- j emu otroku odrede čas za učenje? naj spet osveži, kar se je naučil skuhati, o peki kruha, o kuhanju Po praznikih se rado zgodi, da jo sprejeli. Najprej štafeto, ki je val samo svoje storitve, tudi to, kar Ne, tega navadno ne store. Slab us- prejšnjega dne. Mora pa tudi P°- kosila seveda nima pojma. Zakaj ? oče »naredi piavega«. ut rok pa mo- prišla po Črnomeljski cesti, nato je narede drugi. Tako bo razvil pravi- peh v šoli jih samo vzpodbudi, da navijati, toda ne tridesetkrat, sicer Mamica to bolje zna! »Mamica« pa ra v šolo, sicer je tepen. Starši sa- bil sprejem zaključen. Za nosilci te len odnos tudi do skupne lastni- poiščejo drugega pomočnika — pa- bo vedel še manj, dovolj je trikrat, gleda svojo odraščajočo hčerko, od mi morajo imeti dober odnos do štafete so stali pionirji Bračičeve ne, kar danes še zelo pogrešamo lico. Toda vzemimo raje primer, ki štirikrat, po potrebi, toda v pre- katere že želi pomoči, namesto te- dela, sicer ga otrokom ne bodo mo- šole v belih Titovkah in rdečih qv- (prav tako pri odraslih!), da bo nam bo to bolje povedal. sledkih po enkrat na dan. ga pa ima doma »gospodično«,^ ki s'1 vzgojiti niti vcepiti. Po pomoč ratnih rutah. Dobro uro so se pri- končno enako spoštoval sleherno de- Družina, dva otroka, oba v šoli. Neka mamica, ki ima v šoli prid- samo čaka, da ji postavi krožnik pa naj pridejo tgdi v šolo, na ro- oravljali pred šolo, dvajset jih je lo, za katerim stoji človek, "naša Fantu gre slabše, tako zve oče. Do- no učenko, toži, da dekle, ki ima pred usta. . diteijski sestanek, posebno še na teklo v skupini in neslo dve palici, socialistična skupnost. ’ ma je huda ura, ki se sčasoma spre- že petnajst let, noče pomagati pri Tudi to spada v delovno vzgojo, razgovor z razrednikom. Ni dovolj, Ob sprejemu pa so bili prezrti. Nji- Otrokovo glavno delo za časa šo- vrže v stalno napetost, za dečka ni gospodinjstvu, pa tudi ne zna. Kar Ne samo za šolo, otrok naj se pri- ce se pogovore s sosedo na dvori- ho vi naliči sta bili sprejeti po za- lanja je učen je, ker je njegova več sonca. Zjutraj, še pred zajtr- ii pride pod roke, je pokvarjeno, vaja tudi delu v družini,_naj poma- šcu pri obešanju perila ali v gostil- ključku. Njihove oči so bile vlažne, glavna zaposlitev vezana na šolo. kom, palica. Po šoli, namesto na nazadnje raje opravi samg, če ho- ga razbremenjevati starše. S tem m s kolegom pri kozarcu ob enih bili so grenko razočarani za svoj Toda šola tudi ne zmore vsega. Po- zrak, spet tiči pri knjigah in zvez- če, da je narejeno. Zato jo raje pu- se pripravlja na bodoče življenje. V zjutraj, ko stresajo svoje težave. trud, za_ svoje otroško veselje, maoati morajo starši, zlasti s pra- kih, vmes butanje ob steno, in to sti, da dela samo za šolo. Da, de- določeni meri je_delo doma lahko Delo mladega človeka, otroka, je Za naš naraščaj moramo skrbeti vilno razdehtvijo dela za šolo v iz- kar’ z glavof!), povrhu pa še pas klica je v šoli dobra, zna. Toda, ali tudi razvedrilo, če ga starši znajo treba prav tako spoštovati kot de- vsi, ne samo starši in poklicni vzgo- venšolskem času. Na žalost pa mo- očetovih hlač. Temne lise po rokah, bo iz te deklice kdaj res zrasla de- razdeliti med otroke, če so jih na- lo odraslih. Ni dovolj, če rečemo: iitelji. Biti moramo složni in po- mo prav v tem zabeležiti mnoge hrbtu, preplašene oči, polne večne- lovna žena? Tako kot zdaj kaže, ne. učili ljubiti tudi to delo, ki se zače- »No, kar dobro je. Je že v redu, magat.i drug drugemu, ne podirati, nesporazume napačne razporede ga strahu, kam bo spet padlo. V Kdo je kriv, da je dekle takšno? nja vsak dan »znovg«. Domačih zdaj me pa pusti, saj vidiš da ni- kar s trudom gojimo vrsto let. Za otroka si moramo vzeti čas ^Oantači i pvvhtiUi Po osvobojenju je družba veliko žrtvovala, da bi se čimprej vzgo-jili strokovni kadri za te.esno vzgojo, ki se je pričela iz leta v leto htreje razvijati. Veliko mladine je šlo skozi razne tečaje, taboren ja itd. žal pa je veliko tudi takih iz teh tečajev, ki so že izven vrst aktivnih delavcev. Redki so še laki, ki so ostali vztrajni od začetka pa do danes. Prikazali bomo de o enega teh redkih. DUŠAN SMOLA Pridobil si je znanje in strokovno sposobnost v tečajih in z neposrednim delom v telesno-vzgojnth društvih. Kjer je služboval kot predmeta' učitelj telesne vzgoje, je bil tudi močna opora krajevnim društvom Partizana. Po prihodu v Kočevje je krepko posegel v delo Partizana. Je stalni član društvenega načelstva. Izmenoma je bil tudi načelnik, pa tudi njegova pomoč v bivši kočevski Okrajni zvezi Partizana je bila velika. Smola je prednjak II. razreda in stalni vodnik društvenih mladinskih oddelkov. Redke so društvene prireditve iti akcije, da ne bi imel on zanje izdatnega de. leža skrbi in dela. Poleg tega je še vedno aktivni tekmovalec in stalni č’an društvene atletske skupine. Navdušil se je za teke. Kot dopolnilni šport pa goji odbojko in smučanje. Tako je ostal Dušan zvest telesni kulturi, ki jo tovariško posreduje mlad ni v Kočevju že deseto leto. Dušan nam je vsem vzor vztrajnega in nesebičnega pred-njaka in tekmovalca. Zopet neuspeh Mladina v Dolgi vasi je aktivna V Dolgi vasi pri Kočevju je med Delo ljudske tehnike v Sodražici Od 700 učencev se je krosa ude- Višji oddelki so tekmovali na ležilo okrog 600. Najboljši so bili progi 1200 metrov. Dosežena mesta: učenci nižjih oddelkov, posebno de- B. Bregar, S. Zobec, A. Češarek, klice. Neka deklica iz prvega raz- V višjih oddelkih je bila najslab-reda je tekmovala s šolsko torbico ša udeležba. Posebno slabo so se iz- V nedeljo j. M, odigran, prven- „julije ^ S X"J£SL 4.0 za Rudarja ILIRIJA (Ljubljana) : PARTIZAN .'Kočevje) 3:1 (1:1) mladino veliko zanimanje za telesno Društvo Ljudske tehnike je pred motorna kolesa do 50 ccm (mopedi). *■*■* še pod snežno odejo. Tudi treningi vse preveč’ dopuščala nasprotniku, ge vasi dobila prepotrebno parcelo čajniki so z velikim zanimanjem Sodražica je center na katerega so, prav posebno še v zadnjem 2>a- da je neovirano prihajal pred Koc- za športno igrišče, ki si ga bo mla. sledili predavanjem iz motoroznan. je navezana ne samo bližnja temveč su, organizirano vodeni in kar je Jančičeva vrata V napadu m ime- dina uredila z delovno akcijo, re- stva in prometnih predpisov in so tudi daln.ja okolica, člani so pred-glavno, tudi zelo dobro obskani. la ravno najboljše opore, ker je ta kvizite pa jim bo dal kočevski Par- tudi popolnoma obvladali snov, tako lagali, naj bi se ustanovila tudi Re« Pa -le. da so nastale v prvem premalo zadrževal žogo in z nepo- tizan. Mladina tega aktiva je po- da so vsi prijavljene! izpit opravili elektrotehnična delavnica za popra moštvu velike vrzeli odkar so sli trebmmi preigravanji dal nasprot- večini vaška in pa vajenci iz gospo, z dobrim uspehom. Večina tečajni- vilo radio aparatov. Vodil naj bi to nekateri člani k vojakom in se jih niku možnost, da se je pravočasno darstva. Dali bodo tudi svojo pa- kov ima že svoja motoma vozila, strokovnjak, ki bi bil naklonjen tuni dalo izpopolniti v kratkem času. pomaknil v obrambo in tako pre- trolo za pohod »Ob žici okupirane med katerimi seveda prevladujejo di ljudski tehniki. Slabo je tudi to, da je vec igralcev vzel iniciativo v svoje roke. Ljubljane«. Partizan Kočevje bo v šolah v Ljubljani in da ne mo- V nedeljo igra Partizan z Javor- dajal aktivu vso strokovno pomoč. rejo trenirati skupno z ostalimi, kar nikom. Ta tekma bo verjetno od- Vodja tega aktiva je član društve- Ribniški cionifii nti titi Ul Iti HoitS* ti ITI Llftitll se prav posebno pozna v slabi vi- ločila o mestu na lestvici, ki bi se nega odbora Partizana Kočevje. r 1 • r granosti vse enajstorice. v slučaju zmage pomaknilo od repa _k0 Ne smemo biti preveč črnogledi, tabele. V. Zajec saj je povprečna starost igralcev majhna in imajo skoraj vsi pred seboj še mnogo časa, da se razvijejo v dobre nogometaše. Nekoliko slabše je z rezervo, ki naj bi kasneje nadomestila prvotimce Ugotovitev, stvena nogometna tekma med NK končni rezultat 4 :oT korist ~Rudar- proti cilju' samo'da “ne"bi bila'zad- udeležile^tega tekmovanja da Partizan nima mladinskega mo- Partizanom iz Grosuplja in NK Ru- ja. nifl Prrvia m bila težka sai te hi in ^ J , Štva, je naravnost porazna. Mladih darjem iz Kočevja. Trenutno je sedaj v 2. razredu treba proteči le 200 metrov Med štv^Pmtean sU^t^'rokmovSe nogometašev je dovolj. Treba iih ie Tekma je bila na igrišču pri Še- Ljubljanske nogometne pod zveze nrvimi so nrišli na čili- F Mihelič tekmovanje samo zbrati in jim dati možnost, škovem domu. V začetku igre sta Rudar na 1. mestu z S točOmT v ZLTTn nlernia WD,. P?rtlzan' V da trenirajo in igrajo ter si tako bili moštvi enakovredni. Imeli sta Igralci Rudarja pa se bodo mo- mo ’ 4nn metrov A Matrič na raJ so se. vsi dijaki zvrstili nabirajo izkušnje, ki' jim bodo pri- mnogo možnosti za dosego golov na rali zelo potruditi, da ostanejo na S Šilc A ‘ Zakrajšek tako^hitro ocProk fi° • tekm°vanje SevPpr^aSmStVuk° £kdo° sTnTbi Je fSL* *** V 1 J* ^ ^ S fteUem dogajalo to, kar se dogaja sedaj, ko lov, 0:0. rolt' F' Andoljsek. vodnikom društva Partizan. se prepotrebne izkušnje nabira na V drugem polčasu pa so Rudarji —„ ... v okviru praznovanja v počasti- orvenstvenih tekmah in pride mo. zaigrali nekoliko boljše. Že v dese- 5llfldll 1. maja — Praznik dela Gibanje prebivalstva DOBREPOLJE .ljubljanski porodnišnici so rd-he: Bartol Ana, knjigovodkinja iz genske vasi 44 — dečka Alojza, nnosa Pavla, gospodinja iz Kom-Polj 25 - dečka Jožeta. Šporar Marija, gospodinja iz Podgorice 4 ~~ dečka Jožeta, Štrekelj Anica, qo-®Podinja iz Kompolj 116 — deklico *nic°. Rus Marija, gospodinja iz Tržiča 1 — deklico Bernardko in Šinkovec Antonija, gosnodinja iz Ti-sovca 16 — deklico Marijo. Umrl je Korošec Franc, socialni podpiranec iz Doma počitka Ponikve, star 58 let. LOŠKI POTOK Rodila je Ruperčič Ivana iz Retij 67 — deklico Heleno. DOLENJA VAS Poročila sta se: Oberstar Franc, delavec iz Grčaric 13, star 22 let in *ega Marija, delavka iz Grčaric 17, »tara 23 let. ,,,Y 'iubljanski porodnišnici sta ro-s°“‘ ie„j« n*- Ribnica Poročila sta se: tesar iz Dolenje vasi 63, star ^9 tet m Arko Ivana, gospodinjska pomočnica iz Jurjeviče 23, stara 24 Rodila je Rigler Marija, aospodt-*ja z Brega 29 —dečka Jožeta. VELIKE LAŠČE V Črnučah pri Ljubljani sta se Poročila: Fister Stane, uslužbenec |z Cegelnice pri Kranju, star 44 tet in Pirnat Alojzija, uslužbenka iz Velikih Poljan, stara 36 tet. Rodila je Virant Zofka, gospodinja iz Rašice 8 — deklico Darinko. Umrli so: Pod Ion ar Franc, kmetovalec iz Praznikov 5, star 86 tet, Gorjup Janez, kmetovalec iz Ando-** 3, star 86 let, Usenik Terezija, toj. Centa, kmetovalka iz, Uzmanov «. stara 78 let in Bukovič Jože, raktorist iz Bičja pri Ivančni go- ČESTITKA Vojku Križmanu z Mlake pri Ko- rici, star 24 let (ponesrečil se je s traktorjem). KOČEVJE Poročili so se: Horvat Ignac, delavec z Mahovnika 28, star 31 let in Pukšič Pavla, delavka z Mlake družinami. 33, stara 30 tet, Čibej Marijan, rudar iz Kočevja, Podgorska ul. 40, Kolektiv star 25 let in Kovač Ivana, labo- socialno zavarovanje Kočevje cesti- gkih poizkusih’ v velik rantka iz Kočevja, Podgorska ul. 40, ta upravniku, tovarišu Rudiju Mo- Znanstveniki in iavnrJt stara OT ’-*• v ------- =n *- — • - javnost pripekalo, vendar so jo naši naj- K1^r=rie Prt m SFKŠ; rs nas še izredno veliko povpraševanje moral biti z varnostnim pasom, vztrajno brez jadikovanja po osebnih avtomobilih. Tako smo Najbolj nevaren je vozač na »smrt- Končno smo' bili na ciliu Pred lani uvozili 1882 osebnih avtomobi- n®m sedežu« ob šoferju in sicer 69°/., vhodom v jamo nam ie tov Jo?« lov 18.670 motornih koles, 911 to- na zadnjih sedežih pa je manj Kovač pokazal in razložil noti do vornih avtomobilov, 100 avtobusov, smrtnih nesreč. Če bi bili vsi avto- kateri so se Italijani približevali 16 trolejbusov in 4412 traktorjev, mobili opremljeni z varnostnimi pa- partizanskemu štabu Ooledali smo Za skoro 16 milijard dinarjev smo sovi potem bi lahko preprečili 60»/. si bukev, pri kateri so ubili sirota vozila kupili v 18 tujih državah, vseh smrtnih nesreč. zarja. Nato je Setov. Anica Šti- * m ec pripovedovala o dogodkih, ki Direktorja, tehničnega inštruktor- ?° se odigrali pred 17 leti na tem Junija bodo v Beogradu odprli vojku Križmanu z MiaKe pri ko- Til' Ve,*° blagovnico, ki bo prva ja in 4 inženirje rudnika v Merci- kraiu- Pi°nirji so zavzeto posluša-čevju želijo za dvojni praznik mnd- Trem, *mcla Premične stopnice, nelli v Belgiji bodo te dni postavili n- Posebno jih je zanimalo, kje so go'lepega, mama, sestra Zinka, brat- računi j” .imfla 48 oddelkov in Pred sodišče. Obtoženi so, da niso Habjani^ naleteli na dva pionirčka slss, ■"***“■•m cm «k, 60 d‘"<,bisk’- s čt,'r'ie“„ ".rs i« “Ju ■po6"i'k” šlo do nesreče, v kateri je izgubilo Počasi smo se spuščali v jamo. S Radioaktivne padavine so narasle življenje 262 rudarjev. __ * ___ podružnice Zavoda j=a po vsem svetu, posebno še po atom- velikih višinah, so še po- tiho svečanostjo so gledali prisotni na okajene stene, na spominsko plo-PREGOVOR ščo z imeni padlih partizanov. Og- Najlaže, brez nevarnosti, prekora- ^dali smo si vse — nekdanje biva- ira 93 tet hariu k nieaovi 50-tetnid in mn javnos[ so se po- ivajmze, orez nevarnosti, prekora- , “a“ “,IIU vse — nekaanje biva- 1E5/EF" DEŽURNE TRGOVINE Juuje s nrano. Z^ wrila od ^7° u'rp80*’0^ Pravi-i°’ da se je ameriški pred- ralski uniformi.. .« 24. do 26. 25. apr la, od 7 do 12. ur e in od sednik Eisenhower zelo razburil in iz Kočevja, Trg dečka Franca. KINO lErBB" &2T sr—s do 30. aprila ameriški barvni cl- nemascopski film »Neznanec je ZAHVALA __________„„ Ob izgubi nase predrage matere vitih, medtem ko jih je m stare matere —- - - J KAROLINE MOHAR iz Šegove vasi ki so sočustvovali, darovali vence in jo ----zo. Hi ZO. uprna iran- sPremlli na zadn.H Poti- Posebno se napo c . ,, , coski film »stopnice za služin- zahvaljujemo govornikom, godbeni- abIjai0 6 ,arTprlsk' UP°~ čad«. 2. m 3. maja jugoslovanski kom, pevcem in vsem, ki so n0qe 'e še za Pritlskanie film »Ne obračaj se sinko«. kakorkoli pomagali. LOŠKI POTOK: 26. aprila ameriški žalujoči: sinovi Rudolf, Alojz, Ka- vrvici, v Ameriki s kopico otrok kjer so preostali partizani našli var-okrog sebe, v Nemčiji pa v gene- no zavetišče pred divjimi fašisti. Vse, prav vse nas je zanimalo! prišel«, od 1. do 3. maja slovenski film »Kala«. RIBNICA: 25. in 26. aprila francoski film »Gervaise«, 2. in 3. maja francoski film »Lukrecia Bor- sev toplo zahvaljujemo vsem, gia«. SODRAŽICA: 25. in 26. aprila fran ameriška mladina zelo slabo telesno razvita. Tako so ugotovili, da je sa-mo 65'/« ameriških otrok dovolj raz-v Evropi _ * __ PRED KRATKIM SMO BILI V DOBREPOLJU V bližini železniške postaje je podjetje »Apnenica«. Zgradba, kjer se nam je zdela zelo Po malici smo posedli na sončni jasi poteg jame. Pionirji so vneto poslušali partizanske doživljaje, ki so jim jih pripovedovali nekdanji partizani. Bližala se je ura odhoda. Težko smo se poslovili od lepega, a vendar tako žalostnega kraja. Pionirji riški »inuvi nuuuu, mvjz, 1S.H- „t,Avr.r_ X- • . film »Strah«, 1. maja amer. film rel. hčerke Angela, Marija, Ivana, e se ,grajo 53,110 sede- »Nedolžno obsojen«, 3. maja film Albina in ostalo sorodstvo. »Postopač«. VELIKE LAŠČE: 25. in 26. aprila OBVESTILO 98'/.. Pravijo da je temu kriv na- K_J=.JO „„„ predek tehnike. Avtomobili, dvigala kuhajo apno, _ re zuC1„ zC,u m .televizija, vse to je vzrok, da so velika. Notri je velikanska peč Di- 50 sP°znali- kako težko in požrtvg-ameriski otroci skoro pozabili ho- rektor »Apnenice« nam je lepo raz- va,no -1e bi,° življenje in borba par-diti. kaj šele prenašati ostale fizič- tožil, kako poteka proizvodnja apna. ,tizanov- Vso ?ot do doma ni bito nQr,zx-r, Ce ameriški starši upo- Ko smo si apnenico ogledali smo konca povpraševanju po partizan. nam : - - za pritiskanje šli k Antonu. Tu smo videli tri po- sk!k dogodkih. Ob petju partizan, na avtomobilske vzvode, jrotem tu- rušene hiše. Porušili so jih partizani, sk. P®51111 smo P1-!51' zvečer zado*-di ne moremo zameriti njihovim ker je bila tu belogardistična po- vo']ai domov- Utrujenost je bila postojanka. V Dobrepoljski dolini so zabl.1ena ob spominu na vse dožt-v času NOV partizani bili hude boje X®10" ‘zlet na Taborsko steno nam Ameriški statistiki so objavili, da s sovražniki. “ ostal yedno v leP®m spominu, se 87°/o vseh prometnih nesreč zgo- Na svoji poti smo videli mnogo le- „ ŠAHOVSKE VESTI ... do 3. maja 1-265 angleški film »Ladja, ki se je po- pri KB, podružnica za topila od sramu«. Poštnina plačana Kočevje. — gotovini. — češki film »Krakatik«, od 1. do pGD Jurjeviča, odbor za prosla- d* na vozilih pri hitrosti nad 60 km pega. Naša domovina je res lepa. ^ okviru občinskega šahovskega 3, maja ameriški film »Kapetan vo 50-Ietnico obstoja, obvešča vsa na uro- B4°/o vseh nesreč se ne bi Andlovec Zinka, III.br. Prvenstva pionirjev in pionirk, se o ^ "" " odigrali pionirji osnovne šote Jo- žeta Seška dvoboj s pionirji osnovne šole Mirka Bračiča. V skupini starejših pionirjev je zmagala ekipa šote Jožeta Šeška z rezultatom 3:1. Pionirke so dobile dvoboj s 4:0. S tem so se pionirji-šahisti šole Jožeta Šeška uvrstili v nadaljnje tekmovanje. M. K. Kery«. Prostovoljna gasilska društva, Ob- DOBREPOLJE: 25. in 26. aprila am e- činske gasilske zveze, podjetja, or-riški barvni film »Kjer reka zavi- psnizacije in ustanove, da je odpr-je«, 30. aprila in 1. maja češki '° tekoči račun pri Zadružni hranil-barvni film »Dobri vojak Švejk«, niči in posojilnici v Ribnici ter da I del, 3. in 4. maja italijanski ima številko računa 600-602-3-90. barvni film »Verdi«. Društvo se priporoča za čimprejšnja PONIKVE: 30. aprila češki barvni nakazila za nabavo novega društvenim »Dobri vojak Švejk«, I. del. nega prapora, ker bo razvitje pra-KOČEVSKA REKA: 29. aprila ki- nora in proslava 50-letnice predvi-tajski film »Cirkus«, 1. in 2. ma- doma že 7. junija, ja juqoslov. film »Krvava srajca«. £a nakazila se vsem ze v naprej PREDGR3D: 25. in 26. aprila ame- zan.X^ie m jim kliče gasilski »NA riški film »Tujec je poklical«, od POMOČ.«______________________________ 1. do 3. maja jugoslovanski film »Bila sem močnejša«. Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« BROD NA KOLPI: 25. in 26. aprila v Kočevju. Urejuje uredniški od-jugoslovanski film »Svojega te- bor — Odgovorni urednik Matija lesa gospodar«, 1. maja jugoslo- Cetinski — Uredništvo in uprava vanski film »Tiralica«. v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a, OSU NICA: 26. aprila sovjet, barvni telefon 3-89. Naročnina je 400 din, film »Nesmrtna ljubezen«, 3. polletna 200 din in je plačljiva v maja ameriški film »Mata Hari«. naprej. Za inozemstvo je 800 din SVOBODA, Rudnik: 25. in 26. apri- oziroma 2,5 ameriškega dolarja. Teta angleški barvni film »Vlaki pe- koči račun 600-713 ljejo mimo«, od 1. ZAHVALA Ob težki izgubi naše ljubljene mame, stare mame, sestre in tete MARIJE BENČINA se iskreno in prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje. Nadalje vsem darovalcem cvetja in številnih vencev. Posebno se zahvaljujemo tovarišu Stanku Rusu za organizacijo pogreba, tovarišici Antoniji Bartol in tovarišu Antonu Hacetu za poslovilne besede ob krsti in odprtem grobu, tovarišici Ivani Lapuh za pomoč, ki jo je pokojnici nudila ob njeni bolezni. Nadalje Obč. komiteju ZK Sodražica, ZB Sodražica, ZB Travnik, VV invalidom Loški potok, KZ Travnik, godbi iz Sodražice in vsem, ki so pokojnico v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Ludvik, snaha Vida, vnuki Marija, Ljubi, Zlatka, brat, sestre in ostalo sorodstvo. PAVLIHOV ; KOMPAS I ZA 150 DINARJEV dobite v vseh trafikah in pri drugih prodajedeh. Pohitite z nakupom, kajti brez »Pavlihovega kompasa« zaidete povsod PRODAM Komfortno stanovanje z dvema sobama odstopim proti odkupu pohištva, prodam motorno kolo, železni štedilnik, banje za kopanje in drugo. Muren Edo. Dolenja vas 85. A3 novic n POSREDUJEJO Zelo me zanimajo biografije pomembnih in zaslužnih ljudi. Pred kratkim ste objavili intervju z Dušanom Bravničarjem, ali mi lahko kaj več poveste o njem? Mojca Novak Dušan Bravničar je bil rojen 1919, v Hrastniku. Osnovno šolo in gimnazijo je končal v Kočevju, na ljubljanski univerzi pa je študiral kemijo. Je član KP od leta 1935 in je bil med organizatorji Partije in SKOJ na Kočevskem, kasneje pa v L jubljani. V NOB je bil od leta 1941, v vojski dosegel čin polkovnika in je odlikovan z več visokimi vojaškimi in državnimi odlikovanji. Po vojni je_ bil prvi sekretar našega poslaništva v Albaniji, kasneje pa generalni konzul FLRJ v Celovcu. Je član glavnega odbora SZDL Slovenije, ietos pa je bil izvoljen za tajnika republiške komisije za proslavo 40-Ietnice KPJ v Sloveniji. _ * __ S prijateljem se ne rrtoreva sporazumeti, koliko prebivalcev trna Beograd. L. J. Kočevje Po štetju prebivalstva iz leta 1953 je imel Beograd 469.988 prebivalcev. Danes pa jih verjetno že ima pol milijona. _ * __ Nameravam obiskati rojstni kraj. Imam motorno kolo 125 ccm in bi ga rad pustil svojemu sinu, ali je to mogoče in koliko bi moral plačati carine? Nande Kaplan, Francija Je mogoče. Uprava carine obravnava vsak primer zase in odvisno je od tega, koliko je vozilo vredno. Važno je predvsem leto izdelave. Vašemu sinu pošljite točen opis motornega kolesa, on pa naj gre na upravo carine, ki je v Ljubljani, Masarykova 17, kjer bo dobil točne podatke. _ * __ Pri hiši imam 14 arov zemljišča. Lani sem plačala 460 d n dqp-ka, brez občinske doklade. Koliko mi pripada otroškega dodatka na tri otroke? Vera P. Kočevje, Roška 7 Zavarovanci, ki imajo zemljišča se za pravico do otroškega dodatka uvrščajo v tri skupine: A, B in C. Če davek ne presega 50 din na družinskega člana, se zavarovanec uvršča v A skupino in prejme 75% celotnega dodatka; od 51 do 150 din davka je B skupina s 50% doklade, z letnim davkom od 151 do 250 din pa je C skupina in prejme zavarovanec 25% otroškega dodatka. Vi ste uvrščeni v A skupino in ste od 1. X. 1958 dalje upravičeni do 6.354 din otroškega dodatka za tri otroke. _ * __ Svoji izvoljenki ob vsakem obisku kaj podarim, če ne drugega, lep šopek cvetlic. V zadregi pa sem, katere rože in kakšne barve lahko izročim izvoljenki za rojstni dan? V nobenih knjigah tega ne najdem. Slišal sem, da rumene rože pomenijo ljubosumnost. Mi lahko svetujete? Janez Zadrega Priporočamo: kupite rdeč na- gelj, zavijte ga y bel papir, prevežite z zelenim trakom, priložite rumeno kuverto z modrim papirjem in napišite s črnim črnilom »Mislim vedno v teh barvah nate, draga!« Kolpska dolina proslavlja V LOŠKEM POTOKU NI PEKA! ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI štvo. Tam je bil štiri leta. Domov SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVO- je prišel ves izčrpan in na postelj ODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRI- dicah trpljenja v taboriščih v Nem-OBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIV- čiji umrl 21. septembra 1945. LJENJEPISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. EDVARD KORDIŠ Rodil se je 28. julija 1901 v Sred-FRANC BENČINA nji vasi v delavski družini. Izučil Rojen je bil 14. februarja 1923 v Se je za krojača in si s trudom vse leto. Na predvečer 40-letnice je osilniško kulturno-umetniško društvo priredilo igro z družabnim večerom. V Kuži ju so izvedli svečano akademijo s skupnim programom Slovenski in Hrvatski Kuželj, katere so se udeležili predstavniki ljudske oblasti iz Kočevja in Delnic. V Loškem potoku so že več kot leto dni brez peka. Brez dvoma so V letu proslav 40-letnice Parti- V Vasi-Fari je na predvečer 40. Potočani upravičeni do pekarne in je in SKOJ Kolpska dolina ne za- obletnice Partije osnovna šola za- peka, saj živi tu precejšnje število ostaja za drugimi kraji. Večji kra- žgala kres, okrog katerega so za- delavcev, samo v podjetju »Smre- Retjah, v kmečki družini. Bij je ustvaril delavnico v Travniku. Tu je ji, kot Fara-VAS, Kuželj in Osilni- plesali kolo in zapeli partizanske ka« jih je zaposlenih okrog 150. Ti kmečki delavec, Po kapitulaciji Ita- z ženo in družinico mirno preživel ca imajo svoje programe proslav za pesmi. Peter Šobar in Lojze Rauh še posebno pogrešajo pekovski kruh. Rje je vstopil v narodnoosvobodilno predvojna leta. Brez vsakega povo- sta pripovedovala pionirjem dog od- Potočani želijo, da bi poskrbeli, da vojsko. V času nemške ofenzive je da so ga ubili Italijani na cesti, ko ke iz časa NOV v Kolpski dolini, bi tudi v njihovem kraju imeli p e- padel kot borec 3. decembra 1943 je šel iz Travnika proti Hribu, 26. P- J. ka. na Mrzlem vrhu na Primorskem, okto ra 1941. leta, njegovo imetje Zapustil je starše in sestre. pa so zaplenili. Zapustil je ženo in tri otroke, od katerih sta dva glu-ALOJZ KOŠIR honema. Rodil se je 25. novembra 1920 v Tudi pionirji osnovne šole v Fa- bomo pionirsko zadrugo; razni krož- Retjah v kmečki družini. Bil je KAROLINA NOSAN Tajnik ObLO Kočevje in predstav- ri-Vasi smo v čast 40-letnice KPJ ki: šahovski, recitacijski, dramat- mirne narave, za politiko s§ ni za- Rojena je bila leta 1901 v Brežah, nik obč. komiteja ZKJ Delnice sta jn SKOJ sestavili obširen načrt tek- ski, pevski, gasilski in drugi, svoje nimal. V NOV je vstopil v septem- poročila pa se je na Vinice pri So- imela pozdravni govor. Udeležba na movanj. V program dela smo vklju- plane pridno uresničujejo. bru 1943 v Ljubljansko brigado, dražici. Bila je skrbna gospodinja proslavi je bila polnoštevilna. Po čili več partizanskih pohodov in pa- Dramski krožek bo do konca šol- Novembra meseca istega leta ga je in mati številni družini. Njen naj- končani akademiji je bil družabni trulj, kolesarski izlet do Plešcev in skega leta naštudiral dramsko delo po nesreči ustrelil tovariš, ki je či- starejši sin je padel kot partizan V nedeljo pridite v Faro! večer. obisk Taborske stene. 50 let skromne, a zaslužne žene Ustanovili »Jezusovi apostoli«. stil puško. To se je zgodilo v Ve- leta 1944 na Štajerskem. Ob neki Med letom bomo pripravili več likih Laščah. Od tam so ga prepe- večji italijanski raciji 1942, je bila proslav. Osrednja bo v nedeljo, 26. ljali na pokopališče v Loški potok, v bližnji vasi od Italijanov obstrč-aprila, ob treh popoldne v prosvet- ljena in na posledicah ran kmalu nem domu v Fari (27. aprila imajo FRANC LEVSTIK potem umrla, tu krajevni praznik). Sodelovali bo- Rojen je bil v kmečki družini v do pionirji osnovne šole s pevskim Travniku 31. januarja 1918. Bil je ANTON ZADNIK zborom in recitacijskim krožkom, delavec. Levstik je bil živahne na- Rodil se je 1882. leta v Zapoto-družini. Starši so že zgodaj umrli, je bila predsednica Mestnega, potem KUD Fara in rudniška godba iz Ko- rave, družaben in priljubljen med ku pri Sodražici. Politično se ni zato otroci niso imeli lepe mladosti, pa Obč. odbora AFŽ. Vsa povojna čevja. Spored je izbran in dobrp ljudmi. Leta 1938 je šel na odslu- udejstvoval. 27. januarja 1944. je Leta 1930 se je poročila. Od leta leta aktivno dela v odboru SZDL, pripravljen, zato vabimo vse doma- žepje vojaškega roka. Dodeljen je bila pri Zapotoku borba med par-1933 je živela z možem in sinčkom RK, v nekaterih svetih in komisi- čine in okoličane, da nas obiščejo, bil k Graničarjem v Bi tol j na ju- tizani in Nemci. V borbi so ga Nem-v Borovcu. Še pred požigom vasi jah pri ObLO itd, Goršetova je tu- posebno pa velja vabilo bivšim bor- goslovansko-albansko mejo. Ob ka- ci ustrelili. so se Goršetovi umaknili' v hosto. di aktivna članica ZK. cem in aktivistom iz NOB, ki žive pitulaciji stare Jugoslavije so ga ____________________________________________ v drugih krajih! ujeli Nemci in odpeljali v ujetni- Pred 50 leti se je 9. aprila v Drežniku pri Banja lokj rodila Než. ka Gorše. Štirje otroci so bili v no Kočevje. Takoj se je vrgla na delo, ki ga je bilo na pretek. Bila je odbornica KLO Kočevje, 10 let Poti nazaj ni bilo več; mož je od- Za požrtvovalno delo v NOV je sedaj šel v partizane, Nežka s sinom pa prejela dvoje odlikovanj, leta 1949 se je po italijanski ofenzivi nasta- pa je prejela odlikovanje »Odličje nila v vasi Jesenovo. Tudi njen Ljudske fronte Jugoslavije« za zasluge za delo v povojnem času. Nežka Gorše spada v vrsto tistih Umrli sta partizanski materi 1. MAJA NA TRAVNO GORO Dela za napel javo elektrike v Dom na Travno goro so v polnem teku. Predvideno je, da bodo elektrifika-cijska dela do 1. maja končana. Z 17. aprila smo se za vedno pošlo- ko j na Marija je bila članica skromnih vendar zaslužnih sloven- vili od Marije Benčinove iz Travni- NOV, ZVVI. Na zadnji poti jo je elektriko bo Dom na Travni gori skih žena, ki nerade slišijo, da bi ka, ki je umrla po mučni bolezni v spremljalo veliko ljudi in gasilska veliko pridobil. V načrtu je tudi nagovorili o njihovih zaslugah. Trbovljah. Prepeljana je bila v do- godba iz Sodražice. peljava telefona. Čestitkam za njeno 50-letnico se mačo vas Travnik. Bila je mati dveh V nedeljo, 19. aprila, pa smo se Delovni ljudje občine Sodražica pridružujemo tudi ml in kličemo partizanov. Mlajši je padel v bor- poslovili od druge partizanske m a- in okoliških krajev bodo proslav-še na mnoga, zdrava leta! bi, bil je zelo hraber borec, drugi terc, Karoline Mohar iz Šegove va- ljali 1. maj na Travni gori. V na- -žem. sin pa je aktivni oficir JLA. Po- si. Bila je prava slovenska žena in črtu je tudi, da bo tega dne Občin- partizanska mati, ki je vzgojila ski sindikalni svet Sodražica razvil — - , | ... svoje otroke v naprednem duhu in prapor na Travni gori, Zveza bor- ■ fOSlaV© DO VSGrt krajih tudi sama bila predana stvari osvo- cev pa organizira pohod na Travno r 9 bodilne vojne. Tudi Moharjeva ma- goro. Torej, 1. maja bo na Travni V SODRAŽICI Lepo uspeli prireditvi je priso- ma je podpirala partizane od vsega gori zelo živahno. Združimo korist- Kakor drugje so tudi v Sodražici stvovalo veliko ljudi, saj je bila začetka. Bila je članica ZB NOV, nos s prijetnim ip pojdimo na de-lepo proslavili jubilejni dan 40. ob- dvorana polna do zadnjega kotička. SZDL, WI in zadruge, lavski praznik — 1. maj — v čim letnice KPJ. V okviru proslave je Izvajalce so nagradili z aplavzi. Pred hišo žalosti se je najprej večjem številu na Travno goro! priredil pionirski odred osnovne šo- poslovil od pokojnice Anton Hace. * le Sodražica v nedeljo, 19. aprila, V KOPRIVNIKU SMO PRAZNOVALI Potem pa so pevci zapeli žaiostin- KOPRIVNIK svečano prireditev; dopoldne za Za jubilejni praznik 40-letnice ko. Nato je žalni sprevod z zasta- V času od 12. do 15. aprila so mladino, popoldne ’ pa za odrasle. KPJ in SKOJ so vaščani Koprivni- vami in godbo krenil proti Hribu, imele enote JLA iz Črnomlja iz No-Nežka Gorše Udeležba je bila zelo dobra. Po sve- ka lepo okrasili svoje domove. Na Tu se je po igranju in petju žalo- v ega mesta vaje v okolici naše va- rodni dom so upepelili italijanski čanem govoru o pomenu1 jubileja so predvečer so se zbrali ob tabornem stink poslovila od Moharjeve mame si. Prebivali so v Koprivniku. Ljud- požigalci še prej pa ubili njenega sledile 'rajalne vaje pionirk, potem ognju ki so ga pripravili pionirji Šega Marija. Pred odprtim grobom je so bili z njim zelo zadovoljni. V brata . Da hudo je bilo v tistih oa je bila igra »Pogumni Tonček«, kljub slabemu vremenu. Harmoni- pa je imel poslovilni govor tovariš tem času so pripadniki JLA organl- časih Italijani so jo preganjali, to- Čeprav so bili nekateri mladi igral- kar Slavko je igral partizanske p e- Zgonc iz Kočevja. Pevci so zapeli zirali filmsko predstavo za otroke da njenega duha niso strli..'. V ci prvič na odru so se dobro vži- srni, mladinke so pele. 20. aprila »Vigred« potem pa je zemlja za ve- in odrasle — »Dolino miru«, voja- času nemške ofenzive je spet mo- veli v svoje vloge in je igra kot ce- so pionirji osnovne šole priredili dno pokrila posmrtne ostanke par. ška godba pa je izvajala več pes- rala s sinom bežati v gozdove. Smrt lota lepo uspela. Za uspelo uprizoi- lepo slovesnost. Predvajali so pev- tizanske matere Karoline Mohar. mi. je kosila in vladala iakota. Nežka ritev gre vsa zahvala učiteljskemu ske točke, recitacije, pokazali sim- -------------1—'------- pa je tudi ofenzivo srečno prestala, zboru. Po končani prireditvi je na boltčne vaje ter igrico iz partizan- 1944. je odšel v partizane še njen trgu nastopila gasilska godba iz So- skega življenja »Štirje bratje«. Pred sin ki je bil skoraj še otrok Osta- dražlce, zvečer pa so na okoliških nastopom pionirjev je bil govor o la 'je sama, še bolj se je vključila hribih goreli kresovi v počastitev razvoju in pomenu KPJ in SKOJ. v pravično stvar osvobodilne vojne, velikega jubileja naše Partije. Proslave se je udeležilo veliko ljudi. Naša jubilantka je bila že v prvem Občinska gasilska zveza je v tem obdobju ljudske revolucije aktivna PREDGRAD času predvajala film »Krvava pot«, delavka v terenskem odboru OF, Pred kratkim so prišli v Predgrad otroško slikanico ter »Kako se ku- bila je predsednica AFŽ v Jeseno- pripadniki Jugoslovanske ljudske ri v štedilnikih«. Želja vaščanov je, vem,'članica AFŽ banjaloškega ra- armade. S orebfvalstvom so se hi- da nas s takimi programi obišče še jona, NOO In drugih organizacij, tro sprijateljili, nekateri so celo po- kdo. Kljub sovražnikovemu terorju je magali kmetom na polju. Pred od- ZAPOTOK " * *— V nedeljo, 19. aprila, je bila v zah družnem domu v Zaootoku lepa prireditev. Učenci osnovne šole Suš-je so naštudirali lep proaj-am, ki je bil posvečen 40. obletnici ustano-vitke KPJ. Učiteljstvo s Sušja zasluži vso pohvalo za trud, ki ga je tako lepo odbila Nežka neustrašena in pogumna hodom so vojaki pripravili v dvo-žena in jo ni ničesar odvrnilo od rani zadružnega doma kulturni spenjene poti... Bila je tudi delegat- red. Podpolkovnik Adamovič je naj-ka na I. kongresu AFŽ v Dobrniču prej govoril o zunanji politiki, na-in na drugem kongresu AFŽ, ki je logah JLA v socialistični državi itd. bil po osvoboditvi v Ljubljani. Govoril je tudi o delu in vlogi KP Aprila 1945 se je z banjaloškim pred vojno, med vojno in po vojni, rajonom umaknila na hrvaško stran Potem so nastopili recitatorji, za vložilo, da je prireditev v Skrad. Takoj po osvoboditvi Ko- njimi pa godba na pihala. Vrteli so uspela. Prireditvi je prisostvovalo čevja je prišla z rajonom v svobod- tudi krajši film iz časa NOB. precej ljudi. SPOMINSKI DNEVI 27. aprila 1941. je bil ustanovni sestanek Osvobodilne fronte. 28. aprila 1920. je bil konec splošne železničarske stavke v Jugoslaviji. 28. aprila 1943. je bila v Ljubljani na Kongresnem trgu prva večja ženska demonstracija za izpustitev internirancev. 30. aprila 1921. je bila v Ljubljani in Hrastniku ustanov jena mladinska proletarska organizacija »ISKRA«, razpuščena 10. I. 1923 zaradi komunistične propagande. 1. maja 1945. so bili osvobojeni Trst, Gorici in Postojna. zdeoeoeoeoeoeoecdeoeoeoeoecdeoeoeoeoecdec lEOECDEOEOeoEOEOEOEvoEOEOEOEOEOEOECDEOEOEOEOEOEOBCJBOEOBCDBc:- Vinko Mihelič: Ob 40-letnlcl KPJ 2 sto menjali. Udeleževali so se jih iz Lazov in drugih vasi. Organiza- oblast, da naj preneha s preganja- KPJ in pod vplivom politične orl-kasneje tudi kočevski komunisti, cija je že v prihodnjem poletju na- njem revolucionarnih patriotov, da entiranosti širokih plasti ljudstva Albin Videnič in Dušan Bravničar, rasla na preko 50 članov in se je v naj dovoli protifašistično propagan- že toliko oslabljen, da ni bil več ------------------------------------------------------------------------k; ima nemalo zaslug za razvoj rib- naslednjem letu še bolj razširila, do in podobno. Akcijo smo izvršili zmožen tako kakor preje dušiti od- ... . .. D-L • • niškega mladinskega gibanja in dru- Tudi na povezavo z mladino odda- po vsej Ribnici in na Mlaki. Prihod- kritih simpatij do naprednih sil v 20 let partijske orcamzocije V Nicmci gi. Take izlete smo'često spreme- ljenih krajev smo mislili. V Stari nji dan sta bila aretirana Janez svetu, ki jim je grozil nemški fa-r 9 a 9 nili v močne politične manifested- cerkvi in drugod smo se srečavali Lovšin in Vinko Knol. Vinka so iz- šizem. Kakor drugod, smo tudi v Pomlad 1938 je prinesla svetu okrožni komite med kandidate Par- je, saj smo mladini na neprisiljen tudi s kočevskimi mladinci. Tovariš pustili že po nekaj urah, Janeza pa Bibnipi ustanovili »Društvo prijate- prve vidne znake nemškega fašiz- tije. način posredovali smer partijske Jereb iz Kočevja in Vinko Knol se so obdržaji v zaporu ves teden, ljev sovjetske zveze«. Zanj smo sa- ma Od tedaj dalje, ko je Nemčija Do poletja 1939 je bila naša or- politike ter jih tako pripravljali na prav dobro spominjata sestanka ko- Imeli so ga med prvimi na spisku mi pobirali podpise v Ribnici in v nasilno priključila Avstrijo, je za- ganizacija po številu sicer šibka, nove naloge. Mnogi preživeli teda- čevske in ribniške mladine v polet- protidržavnih elementov, kajti po- vaseh njene okolice. Podpisnikov je čela tudi v ribniški dolini naraščati vendar nikoli osamljena. V akcijah nji skojevci in mladinci se še prav ju 1939. leta. Vinko Knol je bil te- znali so ga že iz URS sestankov, i bilo tedaj preko 1.500 in v to dru- orotihitlerjanska propaganda Leta- smo se naslanjali na svoje znance, dobro spominjajo pesmi, ki so se daj v kandidatski grupi odgovoren je pogosto vodil kot zaveden de- štvo so vstopali delavci, kmetje, ke s tovrstno vsebino smo po svo- prijatelje, družine in sorodnike. Te- jih‘tedaj naučili, nepozabnih revo- za mladino. vet in patriot. Kot mnogi, je tudi obrtniki, a zlasti učiteljstvo, med lih znancih razdeljevali po vaseh daj se je vse bolj občutno kazala lucionarnih popevk ob zvokih har- V avgustu istega leta je bila v on daroval svoje življenje za stvar, katerim je poleg ostalih posebno severno in južno od Ribnice. Upo- potreba, da našo kandidatsko grupo monike, prešernih korakov skozi va- ribniški osnovni šoli ustanovljena za katero se je skoraj vse svoje vneto propagirala pokojna učitelji- rablial sem celo časopise takratne- razširimo zaradi vedno obširnejših si, zabavnih iger z žogo in mnogih prva partijska organizacija v ribnl- življenje boril. Leta tuši je bil v ca Danica Kifrle, ki je elanom Parna režima med katere sem vstav- nalog. Po zgledu iz Kočevja smo drugih radostnih doživetij tistih le- ški dolini. Sprejeti smo bili kandi- Ljubljani izdan in aretiran odpe- tije vedno odstopala stanovanje za lial te letake. Ta način kolporti- nekako sredi poletja tega leta usta- pih dni. Kakšna je bila vrednost dati Vinko Knol, Janez Lovšin, Filip ljan v Italijo, m ko se je 1942 spet ilegalne sestanke in jim nudila za- ranie sem uporabljal tudi pozneje novili prvo skojevsko grupo, ki smo teh oblik mladinskega dela, se je Tekavec in jaz. Janez Kmet, ki je vrnil v bor ene vrste svojih tova- točišče. V odboru tega društva pa in se in kar dobro obnesel. Odmev jo imenovali »Skojevski komite«. V najlepše izkazalo v vojnih letih, ko bil sprejet v Partijto že preje, je rišev, so ga ponovno prijeli in po so bili poleg nas komunistov še naše propagande ie bil uspešen. Po- njem so bili: Stane Nosan, Venče- so se z zelo redkimi izjemami, la- postal prvi sekretar ribniške par- zverrns em u enlu ubili na Urhu učitelja Anton Majnik, ki je padel vsod ie bilo slišati ljudi ki so di- slav Kolenc, Jože Mihelič in Zoro hko rečemo vsi takratni mladinci tijske celice. Na tem sestanku, ki pri Lju j . o je umrl prvi od 1943. leta kot partizan in Anka Diskutirali o zunanjepolitičnih vpra- Mlakar. Ti so se dotlej izkazali kot opredelili za narodnoosvobodilni boj. je trajal skoraj vso noč, je bil pri* paš® prve rlbmske komunistične pe- beljakova, ki je vseskozi med NOB šaniih in opaziti je bilo močno po- najbolj aktivni pri razdeljevanju in Takratni pomen teh izletov, se- šoten Dušan Bravničar. Na dokaj tor p- podpirala nase m banje ter nudila litično orientacijo o kateri so go- propagiranju ilegalne literature. Tak Stankov in zborovanj pa je bil v skromen, toda na slavnosten način n enom, da bi dokazali Jane- narodnemu heroju Sesku Jožetu več- vorha iieoalna a'asiia KPT. skojevski komite je bil jedro širše- tem, da smo močno slabili vrste nam je sporočil, da smo postali čla- zovo nedo znost pred oblastmi, smo krat zatočišče, ter delavec Beno Z delom ki je bilo omejeno v ga gibanja mladine, ki jo je imel mladine, ki sta jo zbirali okoli sebe ni junoslovanske komunistične par- a cijo z enakinn in podobnimi pa- Frakelj, ki je bil 1942 leta obsojen olavnem na agitacijo in propagando nalogo zbirati okoli sebe. Kmalu je takratni režimovski stranki JRZ in tije, kar je pomenilo za nas veli o roami ponovili ze takoj v prihod- na smrt m so oa Italijani ustrelil, za politiko KPJ t« proti tedanjim zaživelo delo tedanje ribniške in JNS. čast. Članstvo v KPJ smo mogli nji noč, Z vedno večjo aktivnostjo čeprav se je zdelo, da je ta orga- Dolitičnim strankam, smo se Ideolo- okoliške mladine v najrazličnejših Mnogo mladih ljudi iz teh kro- doseči tedaj le s požrtvovalnostjo, le tedanja naša maloštevilna partij nizanja v začetku ilegalna, so jo ško utrjevali tedanji mladi partij- oblikah. Na našo pobudo smo pri- gov se nam je pridružilo in tudi s stalnimi dolgoletnimi napor n ska skupina ob znatni pomoči SKOJ močno razširjeno začeli preganjat ski simpatizerji. Še isto jesen sta rejah izlete k izviru Ribnice, na ostalo na naši strani. Vrste mladin- žrtvami, ki so se -'Otem vse bolj In in mladine, razširjala svoje politlč- zandarji. Bi o pa je ze ppepoz . nas Albin Videnič In Janez Kmet Ugar, k Stenam, k Sveti Ani, k raz- ske organizacije so se širile. Vanje boli stopnjevale. no delo med prebivalstvom ribmš e kajti njen vpliv je ze prodrl skor sklicala na širši sestanek ln nam valinam Ortneškega gradu, v Staro so vstopali vajenci, srednješolci, de- Kmalu potem za nas velikem do- dohne v sleherno vas v dolini, sporočila da nas je zaradi naše ak- cerkev in drugam. Pri organizaciji lavci in kmečki mladinci iz Ribnl- oodku, smo izvedli člani Partije pr- Pomlad leta_1940 1e ^ b vsl j"- tivnostl uvrstil kočevski partijski in vodstvu takih izletov smo se če- ce, Hrovače, Goriče vasi, z Brega, vo listkovno akcijo, ki je pozivala goslovanski režim zaradi dejavnosti (Se nadaljuje)