Poljedelski svet. Vlada jg usta ovila takozvani poljiedelski svet. V pol)Gd6lsk6m svetu za fttopaai kmGtJiSki strokovr^aki in izroljeni prcdstavitej i kmetijskib z-v 4rug in društu/ bodo dajali poljedel»k-erau mim'str;i razne uasvGle. Polja¦delski svet je f-riftel delovati 12. t, m. PrGdsGdnikom jj bil so^lasBo izvoljea beograjski vacačlliški profe&or ItaaoTanovlč, Omenjiena ustanova, štGje za^sem 30 oseb. 12 Msv6tnikov" imeBuje poljodelski mii is!ier iz vrst pdedel4»v, ostalih 18 pa odpade na razne knietijs,ke kružbe in društva. V prvi •eji, k" je bila predvidena aa 8 diiavno dalorvanJG, so obravnavali vprašanje zavarovajaja zoper točo. Kakor smo i2rv«deli, Bameravaio uata(BOV"iti poseT ben zavarovalni sklad v znGsku 100 j»ilijoDOy dinarjev. Kmetie, katerimje •nič.la to6a poljsko prid«lke'in ne posedajo več ncgo 5 ba ZGml e, bi dobili po nainGravaBi uredbi takoj izpljaftanih 50% zavarovalnaie. Nakuad1 o bi ae jrra povrnila vsa po toči povzro6ena škoda. Vsak po toci prižadeti i,jo- sestnik mora pri]ayWi škodo tokom 48 ur. Skodo bo oceiijevaia komisijat v kateri lK)do zastopaiii: 1 okraJBi ©konom, 1 fiflančni uradnik in 1, uradnik poljcdclskega miBistrstva. Po razpravi, ki se je sukala okoli zavarovanja po toči, &g je poljodelski svet dne 13« t. m. bavi]] z vprasaii]Gm kmelijskihj osebBih. kr^editov, ki.ga je prvotno izdelal načeiBik Miloš Stibler, xJred\id6Ba je ustanovitev Glavru kneditne zadruge v, Boogradu. Drža\ a bi daiala omenieni zadrugi po trebuu sr ist\ u, tako, da, bd lahko podeUevala adrugam iu zv^Gzam zadrug *aželj'ena ^JOSojUa.. Ta prcdlog je bil uiucsien. Zadružne organizacije so ga v polni meri sjii-ejele. Poljedelško ministj-slvo (mirJsi,6r PuogIj) si je pa podeljuvaBje kmi3.jjskik kjncditov zamislil tako, da bi o \gem tem odloftevala zlogiusaa Uprava londov. Zopcr ta aačin rešitve vprašauja kmet,,jskib krcdiitjv' so vse zadružne organizaoiie ngovarjale najodiočuiejie; ugovor je bil povod za skLepaajie kompromsuoga (sporazumnegail predloga, po kaiijmn se določa cflavna kreditna zadruga, kot nGkakšBa ustaaova /a krediliranje zadružniiu ustanovam, uprava lončlov pa bi podGljGvaLa; posojilo nevelanjGBim kmGtovalocm. Za početiii kapital bo zaiožila država 100 milijunov dinarjGv. Dopla6ovala bo vsako leto 10 miliionov dinarjev, dold-ar ne dosežG svote 250 miiijonov diaarj«y. ObeiiGm se država obv6zu|9 glcdo vsakoJGtnega prispevaBJa ene tretjiae čisiega dobička razrediie lotGrije. Samoobsebi je umevno, da brez obrcsti Ulavna kreditiia zadruga in uprava loudov si razdelita omeiijene svote na dvoje eBakih dGlov. LJprava foudov bo zalnevala t>% obrGsti. Zadružae zveze bodo plačGvale 2%, y njib včlaBjeue zadruge pa 4%, posojilojemalci pa ponajVGČ 6% obresti. Ko je poročevaleo končal, m je vršila živahna razprava, Večina govon.ikov )e povdarjala, da bi biionaj boljše, ako bi se puvorUo podeljevauje kriut.tov zadružniin orgaiiizacijanri. — Govorilo sg je tudi o poti^bi državn« kontrolG Bad zavodi, ki bi vršj+Li podeliG\aiiie kmetijskili posojit. Naš poslaji60 Vladimir PušGnjak jg povtiarjl, da je spreieral(]iv edinote prvotfli zako.iski pi'6dlog» nikakoi" pa oba izprGmenjGna. ki sta mu pozireje slemla. Govornik je bil mBenja, da bouo Kinelje itak pristopaii k zadrugam, čg bodo potrebovaii ugoduih krGditov. Izjavil j«, da je ski-b za nevčlanjene poiiGdelce nepotrebaa. Istotako j1© od' klonil državiio nadzorstro aad zadrugaini Od poljedclsk«ga miuistra jfe zauteval, da naj označi svoje tozadev110 staiišče. Miiir.stGr Pucelj j6 v svojeni govoru iitemeljeval potivebo sprejetja kom' promisaega prodtoga. Naposled ie izrazil upaBJG, da bodo s 6asom pr*evzeie zadruge podel^evafljes osebnih kreditov. Dne 14, t. m. je poljedelski svGt za6el razpravitjati o kmetskib zenJ.iških krGditih ter o orgaBizacijd poljGdelskiG službe. O zasedanju4 ki je trajalo nekaj dui, sledi prijQ.o<iBii6 obširno poročilo«