•ZHAJA vsak četrtek
Uredništvo in uprava:
34138 Trst, G. D'Annunzio 27/E, 040/630824. Pošt. pred. (ca-5. a postale) Trst, 431. Poštni tekoči račun (C.C. post.) Trst, 13978341 °štnina plačana v gotovini T E D N I K
NOVI USI
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA
Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% Pubblicita inferiore al 50%
settimanale
ŠT. 1916
TRST, ČETRTEK 31. MARCA 1994
LET. XLII.
Velika	noč
Že dolgo ne pomnim, da bi kdaj kako praznovanje velike noči tako močno zdrsnilo navzdol na vrednostni lestvi-Cl zanimanj, pričakovanj in doživljanj tako kot letos. Si-eer to še ne pomeni, da gre za nekakšno deklarativno zapostavljanje ali zanikanje največjega krščanskega praznika, dejstvo pa je, da so misli večine ljudi danes čisto nekje drugje. Kako pa naj ne bi bile, ko pa nas od vsepovsod bombardirajo s svarečimi opozorili, da tokrat moramo, če že Prej nismo, opraviti našo državljansko dolžnost, kako naj pazimo, da volimo pravilno, saj gre vendar za zgodovin-ski trenutek drastičnih sprememb v italijanskem notranjem političnem ustroju, ki ga s svojim oddanim glasom oblikujemo tudi mi. Volitve so skratka postale alfa in omega našega vsakdana in kar niso storila občila, so storili letaki, pisma, glasila, ki nam jih pošiljajo na dom, zato da bi nas prepričali o tem ali onem kandidatu. In tudi ko bosta nedelja in ponedeljek mimo, ne bo še zaželenega miru, saj bo potem sledilo mrzlično pričakovanje rezultatov,
Po še analize, ocene, hipoteze...
In vendar je pred durmi velika noč, praznik, ki tvega Postati — če že ni — farsa naše plitke in zbegane vsakda-ujosti, stereotipna ponovitev prejšnjih že skomercializira-n'h in izvotlenih priložnosti za beg iz vsakdanjosti v namišljeni Seidunov raj, iz katerega povratek v realnost ni n' ne more biti kaj drugega kot skrajno travmatičen. To je — rečeno brez pogrošnih evfemizmov — realizem sodobnosti, popredmetenje neke duhovnosti v gospodarske in dobičkonosne namene, ki s sporočilom vstalega Kristusa nima nikakršne povezave. Človek se oddaljuje od tradicionalnih modelov in kalupov, ki so ali naj bi bili preživeti, v smer totalnega egocentrizma, individualizma in egoizma, njegove energije so koncentrirane v pridobivanje trenutnih zadostitev in užitkov, ki pa le na videz potešijo vse bolj gorečo željo po popolnosti in sreči.
Smisel, bistvo krščanskega življenja pa posameznik zavrača ali ga potiska v ozadje, saj je to pretirano zavezujo-Cc, naporno in odgovorno razmerje do sedanjosti in sočloveka. Da pa je to edino možen osrečujoč odnos do življe-nja, so vedeli povedati ali izpovedati med drugimi tudi naši Pesniki, najbolj zgovorno prav Alojz Gradnik v pesmi Eros-lanatos, v kateri enači ljubezen, življenje s smrtjo: dve različni imeni za domala isti pojem; ljubezen izžareva tudi iz s,nrti, iz groba, ne samo, šele po smrti je lahko ljubezen Popolna, docela osmišljena. Ljubezen, vendar obrnjena Navzven, daleč od kakršne koli freudovske samozadostno-sti in samovšečnosti. Ljubezen, kakršna je vodila naše rojake v Bosno in Somalijo: tudi njihov nesebični človeški etos ne bo ostal neizživet ali pozabljen, saj ostaja med nami kot pristen izraz in vzor osebnega darovanja, žrtvovanja.
Osmisliti oziroma verjeti v smrt in v vstajenje po smrti, Pomeni torej razumeti bistvo velikonočne skrivnosti. Re-bel sem »razumeti«, čeprav izraz ni najbolj posrečen, saj ^lojz Gradnik sam pravi, da je zaman čakal, da bi mu razum povedal »odkod in kam«, zato «... zdaj ne sprašujem Več in le srca / utrip poslušam...«, s čimer namiguje na kul-turo srca, ki daje odgovore, vzgibe, ki jih razum ne more dati.
Če torej kristjani verjamemo v Kristusovo vstajenje, v zmago pomladi nad zimo — smrtjo, potem bi moralo biti tudi naše življenje praznik veselja, vsak dan, ki nam je da-rpvan, velika noč v malem, vse naše nade uprte v večnost.
Ec bomo dali prednost tovrstnemu življenjskemu idealu, Potem bomo odkrili, da »skrivnost življenja ni samo v tem, da živimo, temveč tudi v tem, da vemo, zakaj živimo«
II-M. Dostojevski).
ADRljAN PAHOR
(foto S. Ferrari)
i
C o
L
o
č O
Sodelavcem, zvestim naročnikom bralcem in podpornikom
ter vsem Slovencem želi vesele velikonočne praznike
V O
C. o
RADIO TRST A
■ ČETRTEK, 31. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 S hrano do zdravja; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andric: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 Kulturne diagonale: Iz filmskega sveta; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10 Mi in glasba; 18.00 Giovanni Papini: »Priče trpljenja Gospodovega« — sedem evangelijskih legend.
■ PETEK, 1. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andric: »Most na Drini«; 10.00 Poročila;
11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.30 Tanja Rebula: »Pet Kristusovih ran«;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Poslušajmo, rišimo in pišimo!« (Meri Ozbič); 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Nekaj minut z...; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10 Mi in glasba; 18.00 Giovanni Papini: »Priče trpljenja Gospodovega« — sedem evangelijskih legend.
■ SOBOTA, 2. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Bonton odpira vsa vrata; 10.00 Poročila; 12.00 Krajevne stvarnosti: »Ta rozajanski glas« — oddaja iz Rezije; 12.45 Krajevne stvarnosti: Glasnik Kanalske doline; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 16.00 Zapisi o literatih; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Giovanni Papini: »Priče trpljenja Gospodovega«.
■ NEDELJA, 3. aprila, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu;
9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji;
10.00 Mladinski oder: »Pomlad hoče biti velika noč« (Bruna Pertot); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Srednjeevropski radijski obzornik; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Vice«; 15.00 Praznični utrinek. Tanja Rebula: Jutro tretjega dne«; 16.00 Krajevne stvarnosti.
■ PONEDELJEK, 4. aprila, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andric: »Most na Drini«;
11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.30 Praznični utrinek. Tanja Rebula: Potujoča skrivnost; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Pisanice« (Dorica Posavec); 15.30 Mladi val;
17.10 Mi in glasba.
■ TOREK, 5. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Skozi tančico molka; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andric: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Vice«.
■ SREDA, 6. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila;
11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu;
15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: »13 za 13« — trinajst oddaj za trinajst slovenskih sodobnih romanov.
Po parlamentarnih volitvah
Prehodno obdobje se nadaljuje
Na parlamentarnih volitvah v Italiji je torej zmagala desnica. Iz njenih vrst bo izšla nova vlada. Novi parlament se bo zbral na prvi seji v petek, 15. aprila. Do tega dne bo po vsej verjetnosti, vsaj v glavnih obrisih, znana sestava nove vlade, morda bodo celo znane temeljne smernice njenega programa.
Ce se bo to zgodilo, bomo lahko upravičeno rekli, da so te parlamentarne volitve prinesle v ita-
ci in republikanci. Najbolj seveda pade v oči odsotnost krščansko-demokratske stranke, ki je bila več kot štiri desetletja zdaleč najmočnejša politična sila v državi. Njena uradna naslednica, Ljudska stranka, ima skupno s Segni-jevim paktom za Italijo le 31 senatorjev in 46 poslancev (v zadnjem parlamentu 107 oziroma 206).
Iz razpredelnice, ki jo objavljamo, je razvidno, da ima kartel Berlusconi, Bossi, Fini absolutno
NOVI ITALIJANSKI PARLAMENT		
Berlusconi, Bossi, Fini	SENAT	154 sedežev
Progresisti		122 sedežev
Ljudska stranka, Segni		31 sedežev
Drugi		8 sedežev
Skupno		315 sedežev
POSLANSKA ZBORNICA		
Berlusconi, Bossi, Fini		360 sedežev
Progresisti		213 sedežev
Ljudska stranka, Segni		46 sedežev
Drugi		5 sedežev
Skupno		630 sedežev
lijansko politično življenje važno novost: da je namreč konec stare, ustaljene prakse neskončno dolgih pogajanj med vrhovi političnih strank, strančic in struj, ki naj imajo predstavnike v novi vladi.
Težko pa bi že danes mogli pritrditi tistim, ki pravijo, da pomenijo pravkar opravljene volitve zgodovinsko prelomnico, da pomenijo prehod od prve na drugo republiko. Novi volilni predpisi, ki so le delno uvedli večinski sistem, gotovo predstavljajo novost, a gotovo niso odprli korenito novega obdobja v zgodovini italijanske države. Padec berlinskega zidu je imel v Italiji za posledico »akcijo čistih rok«, ki je dejansko obglavila dosedanjo vo-
večino v novi poslanski zbornici in skoraj polovico vseh senatorjev. Prodoren uspeh je doseglo predvsem gibanje televizijskega in založniškega mogotca Silvia Berlusconija, ki je v pičlih dveh mesecih postalo dobro organizirana, propagandno naravnost udarna politična sila. To se le delno more razložiti, sklicujoč se na njena številna in najsodobnejša sredstva množičnega obveščanja, ki so
■■■
med volilno kampanjo naravnos1 »bombardirala« gledalce in poslh' šalce. Res je, da so volivci in voliv' ke v velikem številu obrnili hrbd tradicionalnim strankam in ali|Z protesta, morda tudi maščevanja želje po kaznovanju ali z upanjep1 na boljše zaupali glas Berluscoh1' jevim listam in kandidatom.
Menimo, da se Italija tudi P° teh volitvah še nahaja v prehod' nem obdobju in da bo morala vesti še marsikatero pomembn0 reformo, preden bomo lahko z gotovostjo rekli, da se je začel0 obdobje druge republike. Uved' ba delnega večinskega sistema & zdaleč ne pomeni, da se je p° zgledu modernih zahodnoevrop' skih demokracij politično življenj0 v Italiji poenostavilo, da se je za' čela doba dvo ali največ tripolnf ga političnega sistema, z m°z' nostjo alternativnih vlad.
DRAGO LEGlS^
I
Pred novimi evropskimi
OBVESTILO PRIHODNJA ŠTEVILKA NOVEGA LISTA BO IZŠLA V ČETRTEK, 14. APRILA.
Uredništvo in uprava
dilno politično plast; parlament je izgubil legitimnost, zaradi česar ga je bilo treba izvoliti nanovo. To se je zgodilo 27. in 28. marca.
Kot je bilo predvidevati, je iz parlamenta po teh volitvah izginila vrsta političnih strank, kot so socialisti, socialdemokrati, liberal-
Nedavno je Evropska unija sklenila sprejeti kot nove članice države, ki so že dalj časa sedele v predsodbi in čakale na sklep sedanje dvanajsterice. Avstrija, Švedska, Finska in Norveška bodo s prvim januarjem 1995 postale polnopravne nove članice politične Evrope. Iz dvanajsterice bomo tako prešli na šestnajsterico. Dunaj, Stockholm, Helsinki in Oslo bodo s tem dosegli nov politični uspeh, ji ga pa bo moral še prej potrditi referendum o pristopu s strani prizadetih volivcev.
Prva ugotovitev, ki nam prihaja po teh odločitvah je ta, da se politična Evropa širi. To je že samo na sebi pozitivno, saj se odpirajo vrata te institucije tudi novim državam, ki pa so itak članice zemljepisne Evrope. Druga ugotovitev pa kaže na dejstvo, da se z vstopom zgoraj omenjenih držav krepi vloga srednje oz. še bolj
severne Evrope. Ko sta pred leti pfl'-stopili Španija in Portugalska (še pr(l Grčija), so razni opazovalci gov0?tl, o novih bremenih za jug Evrope-vsem tem času pa v glavnem do K ga ni prišlo. In to se verjetno v tem trenutku ne bo zgodilo, čepf(l'1 ima vsak nov pristop svojo težo in Pc1' men.
Kaj pa nekdanje komunisti države? Znano je, da se tudi med }i!r mi že dalj časa dela za pristop v c'l\ ropske organizme. Res so nekatefl (Slovenija, Češka in Slovaška, žarska in Poljska) že prisotne v ^ ropskem svetu v Strasburgu, ki je kaka politična predsodba sedanje £!’ ropske unije (zanimivo, da imata W ko ena kot druga isto parlamentaP1 avlo!). Za vstop v Evropsko unija P; bo preteklo gotovo še nekaj let, Čepr‘\ — kot Slovenija — že nastopa pridrl1 ženo članstvo.
Slovenci v drugi ital
Kakšne perspektive se odpirajo Slovencem v drugi italijanski republi-v luči izidov zadnjih parlamentar-n'h volitev? Vprašanje je seveda zahtevno in položaj je tik po volitvah še Vedno preveč nejasen, da bi lahko da-laH izčrpnejše odgovore. Toda nekaj Preprostih ugotovitev lahko vendar-e pribijemo.
Najprej moramo z zadovoljstvom ^beležiti, da bo tudi v novem parlamentu sedel Slovenec, in sicer prof. Uarko Bratina, ki je bil senator tudi v Prejšnji zakonodajni dobi. Sloven-Cl bomo torej v novem parlamentu lrrieli svojega glasnika, kar je za našo prednostno skupnost slej ko prej istvenega pomena. Da gre za zastop-teka celotne naše manjšine, lahko tokrat rečemo s posebnim poudarkom, Sal so ga na volitvah podprle vse naj-Pomembnejše politične komponente tovencev v Italiji, prof. Bratina pa se le s Slovensko skupnostjo tudi formalno obvezal, da bo v primeru izvode imel široko avtonomijo kar za-ev>' manjšinska vprašanja.
Ko to potrjeno slovensko prisot-n°st v parlamentu z zadovoljstvom Pozdravljamo, pa seveda ne smemo pregledati, da je bil prof. Bratina iz-v°ljen s težavo. Kot je znano, se v Sv°jem okrožju ni uvrstil na prvo me-s*°- pač pa je bil v senat izvoljen iz ^tankov oziroma na osnovni pose-^ega proporčnega sistema, ki ga Predvideva novi volilni zakon za to Ve)o parlamenta. In to kljub temu, da K bilo Bratinovo volilno okrožje zarilo, upoštevajoč do neke mere pridnost slovenske manjšine in njeno Pravico do zastopanosti v izvoljenih lesih. Iz tega jasno izhaja, da nova ^Jilna zakonodaja, vključno s pose-lrn zarisovanjem volilnih okrožij, v tesnici ne daje Slovencem nikakršnih Ugotovil zastopanosti, zaradi česar daja slej ko prej utemeljena zahte-a Po uvedbi posebnega volilnega ebanizma, ki naj bi pravico Sloven-v do zastopanosti v izvoljenih tele-'k dejansko zajamčil.
Mimo problema neposredne sionske prisotnosti v parlamentu pa se , veda postavlja vprašanje, ali bo in bo i
H
i novi parlament dovzeten za evanje odprtih vprašanj slovenske
manjšine, začenši z ureditvijo njenega temeljnega pravnega statusa oziroma z odobritvijo globalnega zaščitnega zakona, ki jo prva italijanska republika v svoji polstoletni zgodovini ni hotela ali ni znala. Na prvi pogled bi človek ne bil ravno optimist, saj v novem parlamentu razpolaga z absolutno večino sedežev t.i. kartel svoboščin, ki obsega tudi skrajno desničarske in nacionalistične sile. Toda obstaja tudi vrsta elementov, ki bi znali govoriti proti pretiranemu črnogled-ju.
Najprej bi seveda morali vedeti, ali bo iz zmagovitega kartela svoboščin tudi dejansko izšla nova vladna večina, saj je znano, da v njem obstajajo velike in mogoče celo nespravljive razlike. Tako bi lahko sklepali npr. iz večkratnih Bossijevih zagotovil, da ne bo v nobenem primeru sedel v isti vladi s Finijevimi fašisti. Poleg tega ne gre spregledati, da so tudi v kartelu svoboščin ljudje, ki so dovzetni za manjšinsko problematiko. To velja v našem primeru predvsem za potrjenega poslanca Roberta Visentinija in za novega senatorja Pietra Fontanini-ja, ki izhajata iz vrst Furlanskega gibanja in dobro poznata tudi probleme slovenske manjšine. Po drugi strani seveda ne gre pozabiti, da bodo resda sedeli na klopeh opozicije, a ki so se na volitvah vendarle pomembno uveljavili. Pomembno zna biti nadalje tudi dejstvo, da je bil v tržaškem okrožju izvoljen prof. Clau-dio Magris in to z odločilnimi slovenskimi glasovi. Njegova izvolitev vsaj do neke mere utrjuje do Slovencev odprtejšo linijo, ki se je v Trstu uveljavila z izvolitvijo župana Riccarda II-lya.
Seveda pa ne gre pozabiti, da pravice manjšin sodijo med človekove pravice, ki bi jih morala spoštovati vsaka demokratično urejena država ne glede na to, kakšna politična večina v njej trenutno vlada. Pri tem pa slej ko prej ostaja odločilnega pomena politična ustvarjalnost in sploh življenjskost same manjšine, važna pa sta seveda tudi podpora matice in opiranje na mednarodne ustanove, kot sta Evropski parlament in Svet Evrope.	(MB)
Društvo slovenskih izobražencev — Trst Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček — Trst
Franc Jeza (1916-1984)
Simpozij ob 10-letnici njegove smrti
Referati:
Mž. Franc Goličnik — Zrele misli mladega razumnika in pisatelja Franca Jeze Prof. dr. Martin Jevnikar — Literarno ustvarjanje Franca Jeze Prof. dr. Janko Prunk — Slovensko narodno vprašanje skozi čas Dr. Drago Legiša — Franc Jeza politik ali ne Prof. Vlado Habjan — Franc Jeza med Ljubljano in Trstom Saša Martelanc — Nedočakane sanje velikega idealista
Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Trstu, Ulica Donizetti 3, v petek, 22. aprila, z začetkom ob 16. uri.
Svet sedaj pritiska na Srbe
Letošnja Velika noč bo bolj mirna kot lanska
Potem ko so se Muslimani in bosanski Hrvati vsaj načelno združili, podpisali pogodbo o ustanovitvi federacije, kar pomeni, da so se eni in drugi odpovedali polni suverenosti in nekaterim ozemeljskim pretenzijam, so zdaj na vrsti bosanski Srbi. Svetovna javnost upravičeno pričakuje, da bodo tudi Srbi plačali pomiritveni davek, ki bi moral biti težji, saj jim gre pripisati večji del krivde za vojno, pomore, grozodejstva, posiljevanja in etnično čiščenje. Na Srbe pritiskajo zdaj vsi, celo Rusi. Jasno je na primer, čeprav so pogajanja le začasno prekinjena, da bo Beograd moral prepustiti krajinske Srbe Zagrebu, s tem pa se bo vsaj delno odpovedal zamisli o veliki Srbiji. Vedno bolj pridobiva na teži zamisel, po kateri bi se v musli-mansko-hrvaško federacijo vključila še Krajina. Ta nova formacija pa bi se združila s Hrvaško v konfederacijo treh enakopravnih partnerjev na relaciji: Zagreb, Sarajevo-Knin.
Bosanski Srbi so odklonili ponudbo za sodelovanje v bošnjaški musli-mansko-hrvaški federaciji. Toda Ka-radžičev samozvani parlament na Palah le ni povsem zaprl vseh vrat. K pogajanjem bi pristopili, toda le pod pogojem, da Združeni narodi prekličejo sankcije proti mini Jugoslaviji. Toda naj se odločijo tako ali drugače, del z orožjem osvojenega ozemlja bodo morali prepustiti bošnjaški federaciji. Ponovilo naj bi se, kot že tolikokrat v zgodovini, da Srbi za pogajalsko mizo izgubijo večji del tistega, kar so si izbojevali z orožjem.
Ruski svetovalec Curkin, ki znova kroži po balkanskih prestolnicah, ima tokrat — vsaj tako zgleda — mnogo manj posluha za srbske zahteve. Sili jih k pogajanjem, da bi na ta način — vsaj v perspektivi — ohranili Bosno in Hercegovino enotno in preprečili nastanek velike Hrvaške, ki bi nastala po združitvi s Krajino in polovico Bosne. Istočasno pa bi seveda preprečili tudi nastanek velike Srbije, če bi se bosanski Srbi pridružili Beogradu. S tem bi se sicer Rusija odpovedala jaltskemu dogovoru, potrdila pa bi status quo, ki je veljal od konca druge svetovne vojne.
Večina bosansko-hercegovskega parlamenta, ki je bil izvoljen na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990, se je v Sarajevu dogovoril o novi federativni ustavi. Težave so le v številkah, saj je za spremembo ustave potrebna dvetretjinska večina: Hrvati in Muslimani razpolagajo s solidno večino, toda za kvalificirano večino bi se na rovaš Hrvatov lahko zmenili le Srbi in Muslimani. Vsekakor bodo septembra na bošnjaškem ozemlju volitve, predsednik bo namesto Izetbe-goviča, ki mu je sicer mandat zapadel že pred poldrugim letom, prevzel
za prvih 12 mesecev Hrvat Krešimir Zubak, za njim pa sedanji premier Haris Silajdžič.
Pravega miru sicer še ni, v Sarajevu se oglašajo ostrostrelci, na severu Srbi napadajo obkoljena muslimanska mesta, toda bližajoča se Velika noč bo letos dokaj bolj mirna kot lanska. Znak dosežene strpnosti je tudi prisotnost vrhovnega poveljnika bosansko-hrvaške vojske Anteja Rosa v Sarajevu.
Saša Rudolf
Evropa in mi
Te dni je med svojim obiskom v Trstu avstrijski zunanji minister Mock dejal, da je Slovenija danes že zrela za vstop v Evropsko unijo in da spolnjuje vse pogoje zanjo. Prav enakega mnenja pa ni italijanski zunanji minister Andreatta, ki še vedno opozarja vlogo tuje imo-vine v Sloveniji kot nekak predpogoj (ali pa morda še kaj drugega?!) Letošnje leto bo seveda gotovo pokazalo na možnost novih premikov v tem smislu.
Ruski pesnik in panslavistični politični mislec F. Tjutčev je proti koncu prejšnjega stoletja zapisal, da so Poljaki edini Slovani, ki jih Evropa ljubi. Ne bomo v teh vrsticah razpravljali, koliko je bilo in ali je to res. Res pa je, da danes slovanski svet še ni prišel v politično Evropo, čeprav so za nekatere države možnosti za to zelo ugodne. In med temi je tudi republika Slovenija.
Slovenska manjšina v Italiji je vse do danes tudi edini slovanski avtohtoni element v evropskem političnem procesu. Z vstopom Avstrije bodo to tudi koroški Slovenci, kar bo tudi za nas lahko zanimivo in pozitiven element.
Letos bodo čez dobra dva meseca četrte volitve v evropski parlament. Do zdaj smo se Slovenci teh aktivno udeleževali v medmanjšinskem sodelovanju v Italiji in Evropi. Upamo, da bomo tudi letos našli podobne oblike, tudi če — kot znano — manjšinsko listo Federalizem pogojuje določena kriza. Evropske ustanove, zlasti parlament in svet — so v zadnjih časih izdale in sprejele vrsto pomembnih dokumentov o vprašanju manjšin. Zato moramo to pravilno vnovčiti in še dalje vse te procese kar se da aktivno spremljati!
a.b.
Zastopstvo Ssk v Ljubljani pri direktorju	RTV
Zastopstvo stranke Slovenske skupnosti iz Furlanije-Julijske krajine in strankine komisije za sredstva množičnega obveščanja je pod vodstvom deželnega tajnika Iva Jevnikar-ja obiskalo v Ljubljani generalnega direktorja RTV Slovenija Žarka Petana in njegove najožje sodelavce. Pri srečanju je bil navzoč tudi predstavnik sektorja za Slovence po svetu na slovenskem zunanjem ministrstvu Rudi Merljak.
Obširni in prijazni razgovor je bil posvečen vprašanju slovenskih televizijskih sporedov za Slovence v Italiji. Delegacija Ssk je poudarila, da ima italijanska država dolžnost, da izpolni svoj zakon iz leta 1975 in že popisano ter objavljeno posebno konvencijo o uvedbi slovenskih televizijskih sporedov pri javni radiotelevizijski ustanovi RAI. Oddaje, ki se pripravljajo v Ljubljani in Kopru, da bi seznanjali vso slovensko javnost z življenjem Slovencev v Italiji in da bi krepili skupni slovenski prostor, so izredno dobrodošle in bi jih bilo treba še pomnožiti, so izjavili predstavniki Ssk, jasno pa je, da ne morejo na-
domestiti prej omenjenih slovenskih oddaj v Italiji. Vsako namigovanje, da bi lahko pravzaprav del ali celo večji del bodočih oddaj, o katerih govorijo italijanska določila, ustvarjali v Kopru, je treba po mnenju Slovenske skupnosti odločno zavrniti. Taka »rešitev« dolgoletnih zahtev Slovencev v Italiji bi namreč pomenila obubo-žanje zamejske ustvarjalnosti in avtonomije, kršitev italijanske zakonodaje in politično nesprejemljivo potiskanje slovenščine iz Trsta preko meja. Generalni direktor Petan je s temi pogledi povsem soglašal.
Na srečanju so tudi poudarili, da bi bilo koristno, če bi Slovenija in Italija polnopravno vključili v svoji delegaciji za mešano delovno skupino o vprašanjih televizije vsaj po enega zastopnika italijanske oziroma slovenske manjšine.
Govor je bil tudi o slišnosti Radia Trst A v Sloveniji in o sprejemanju slovenske televizije v zamejstvu. Obe strani sta poudarili, da gre za pomembno vprašanje, ki mu je treba posvetiti vso skrb.
Velika noč 1994 Pristnega veselja, optimizma in volje do dela v zdravju in miru vošči
Slovenska skupnost
v Furlaniji-Julijski krajini
Čestitke Slovenske skupnosti sen. Bratini
Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je poslal tople čestitke za izvolitev potrjenemu slovenskemu senatorju prof. Darku Bratini in izrazil željo po tvornem sodelovanju v korist slovenske narodnostne skupnosti.
Jevnikar je poslal čestitke in voščila tudi senatorju Magrisu in senatorju Carpenedu. V pismu zunanjemu ministru Andreotti, ki je bil izvoljen za poslanca v Furlaniji-Julijski krajini, je ob čestitkah izrazil željo po konstruktivnem dialogu v korist reševanja slovenskih manjšinskih vprašanj. Podobno misel je izrazil v pismu deželnemu tajniku Severne lige Visentinu.
Slovenska stranka o volilnih izidih
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je o volilnih izidih razpravljalo v sredo, 30. marca na svojem zasedanju v Nabrežini. Prvi odmevi v stranki izražajo zaskrbljenost zaradi položaja, ki je nastal na vsedržavni in na krajevni ravni s krepkim pomikom proti skrajni desnici, a tudi z nejasnostjo stališč in perspektiv, ki so jo protestni glasovi kljub temu nagradili. V krajevnem merilu velja zaskrbljenost zlasti za poslansko zbornico, medtem ko je položaj v zvezi s senatom znatno boljši.
Slovenska skupnost izraža veliko zadovoljstvo, da je bil potrjen senator Darko Bratina, ki je tokrat nastopal kot izraz širših teženj slovenske manjšine in ne le ene same stranke. V Trstu je bil izvoljen neodvisni kandidat Claudio Magris, ki ga je Ssk ravno tako neposredno podprla. V obeh primerih so bili volivci Slovenske skupnosti nedvomno med odločilnimi. V senat je bil izvoljen predstavnik Ljudske stranke Diego Carpenedo, ki ga je v Kanalski dolini podprla tudi Slovenska skupnost, saj je bil med podpisniki skupnega osnutka za zaščito Slovencev v Italiji. Od senatorjev Severne lige, zlasti od Fontaninija, a tudi od deželnega tajnika Visentina zdaj pričakujemo doslednih odprtih stališč do slovenske manjšine. Ravno tako Ssk pričakuje od zunanjega ministra Andreatte, ki je bil izvoljen v poslansko zbornico, veliko pozornost za našo problematiko, saj je prejel tudi veliko slovenskih glasov.
Janez Vuk
PADEC JANŠE
Če bi Slovenija bila normalna demokratična država, potem bi odstranitev Janeza Janše z mesta ministra za obrambo lahko bila zgolj običajen, rutinski dogodek. Toda v danih okoliščinah je odstranitev Janše še en korak nomenklature nekdanje partije k ponovni vzpostavitvi nedemokratičnega režima, čeprav v neki prikriti obliki. Med drugim to kaže že sam način odstranitve Janše. Po vseh dosedanjih podatkih je očitno, da je Janša postal žrtev skrbno načrtovane provokacije, ki jo je izpeljala skrivnostna »organizacija«, ki ima po izjavah njenih lastnih pripadnikov zvezo z najvišjimi državnimi organizmi. Ob lekarniško natančno izmerjeni odgovornosti ministra Janše za domnevno prekršitev pooblastil ob
čaj postkomunistične Slovenija na številne kriminalne zlorabe s strani nomenklature nekdanje partije in na neobstoj pravne države.
Korenine politike, ki je pripe' ljala do takorekoč popolnega p°' loma nekomunističnega pola slovenske politike, je potrebno iskal' že v obdobju nastanka Demosa« in sicer v sporu Rupel — Peterle-Ali je šlo za pomanjkanje ustreZ' nih izkušenj in državniške m°' drosti, ki jih je terjal čas, ali ne; premostljive ideološke razlike, al> za kaj tretjega, ostaja še vedn" uganka. Omenjeni spor je kmal" po osamosvojitvi pripeljal do raZ' pada Demosa. Koordinacija op0' zicijskih strank, ki je nastala p° padcu Demosove vlade, po »za' slugi« krščanskih demokratov n>'
Manifestacije pred slovenskim parlamentom dne 28. marca proti razrešit1'1 obrambnega ministra Janeza Janše se je udeležilo kakih 30.000 ljudi
(foto A. Brecdl'
aretaciji tajnega agenta Smolnikarja, glasovalne mašinerje bivših komunistov v slovenskem parlamentu niti malo ni zanimalo, kdo je Smolnikar, za koga je delal in po čigavem nalogu. Odstranitev Janše je zato nič drugega kot dobro zrežirana farsa.
Padec Janše je bil najavljen že pred časom. Potreben je bil ne le zaradi strateškega pomena ministrstva za obrambo, ki razpolaga s sredstvi realne moči, temveč tudi zato, ker je Janša kot predsednik socialdemokratske stranke poleg Podobnikove SLS edini opozarjal na nespremenjen zna-
kakor ni zaživela. Slednji so se s°' Stankov v okviru opozicijske k0' ordinacije udeleževali zgolj iz tak' tičnih razlogov, »pod mizo« pa s° se dogovarjali z Drnovškovimi k' beraldemokrati.
Krščanski demokrati so V pred zadnjimi volitvami prepri°a' ni, da ni pomembno povezovanj0 z drugimi strankami demokralj' čnega pola, ker so zmotno me11! li, da bodo po volitvah najmočnČ ša stranka in bodo tako imel1 prvega ministra in s tem krm'*0 vlade, kdorkoli naj bi že bil v nje)' Račun se je izkazal za zmotaj
Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je v izjavi za tisk poudaril, da »afera Smolnikar« in vse, kar jo spremlja, močno odmevu tudi med slovenskimi ljudmi v zamejstvu. Zadeve pa si po svoje razlaga tudi del italijanskega tiska v Trstu, saj smo lahko brali celo to, da je bil preprečen Janšev džavni udar.
»Zelo smo zaskrbljeni in upamo, da bo prišlo do razčiščenja ter do okrepitve demokratičnega ustroja,« je še rečeno v izjavi. Stranka Slovenske skupnosti bo na seji svojega deželnega tajništva v sredo razpravljala tudi o položaju v matični domovini.
SKD na volitvah ni zmagala, dru-8e stranke demokratičnega pola, razen SLS, pa niso dosegle pra-§a za vstop v parlament.
Po dobro leto trajajočem sode-°vanju SKD v vladi je moč reči, da je Drnovškova vlada odlično Uspevala varovati interese nomenklature nekdanje partije. Pri-knla je vse kriminalne škandale, so jih razkrili mediji, SKD pa le molče opazovala restavracijo na ^pravni državi utemeljenega rebrna in s tem nase prevzela velik ael odgovornosti za sedanje stanje. V položaju, ko je SKD bila v vladi, opozicija pa je komajda obijala, praktično ni bilo nikogar, 1 bi lahko učinkovito nadziral vlado in iz številnih nepravilno-.' zlorab in napak oblastne garniture koval politični dobiček, ki ,1 ga bilo moč vnovčiti na pri-°dnjih volitvah. Če bi danes bi-e v Sloveniji volitve, bi kljub Vsem nerazčiščenim škandalom, katere je vpletena oblastna gar-n’tura, ponovno zmagal neoko-munistični blok.
, Edina perspektiva za demonični blok je, da krščanski demokrati zapustijo vladajočo koa-,1Cljo in da se oblikuje močna parlamentarna opozicija. Ta bi na pri-°dnj[h volitvah lahko celo zmagala. če SKD ostane v vladi, pa *a demokratični pol ni več prav a°benih možnosti, v Sloveniji pa e bo ustoličil na nepravni državi °neč neokomunistični režim.
Iz vseh krajev Primorske se oglaša petje
V tem času se petje oglaša iz vseh krajev Primorske. Do 17. aprila bo namreč priljubljena prireditev Primorska poje, ki je letos že 25. po vrsti. Letos nastopa okrog 120 zborov vseh vrst, od mlajših do starejših, od zelo kvalitetnih do manj dobrih.
Že samo število nastopajočih zborov dokazuje veliko zanimanje za to zborovsko prireditev tako s strani pevcev kot tudi publike. Na vseh koncertih, ki so se v teh dneh vršili na Primorskem, so bile dvorane polne skorajda do zadnjega kotička. Mnoge vasi sicer ne razpolagajo s primernimi dvoranami, zato so nastopajoči peli na improviziranih odrih in so tudi imeli težave v prostorih s slabo akustiko.
Primorska poje je res izredno »pisana« prireditev, ki opravlja zelo važno vlogo za ohranitev zborovskega petja pri nas. Prirejata jo Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji in Združenje pevskih zborov Primorske iz Slovenije. Tej vseprimorski pevski reviji gre gotovo zasluga, da so se nekateri zbori sploh ohranili in da nadaljujejo s svojo dejavnostjo. Nekateri namreč nimajo priložnosti, da bi nastopili kje izven svoje vasi. Udeležba na tem koncertu pa jih »prisili«, da bolj resno vadijo, ker vedo, da bodo
morali nastopiti pred zahtevnejšo in tujo publiko. Nekateri zbori so postali kvalitetni prav zato, ker so se na tej prireditvi »izbrusili«. Primorska poje je tudi pomemben vezni člen med raznimi zbori na obeh straneh meje.
Seveda niso vsi nastopajoči zbori na enaki kakovostni ravni. Nekateri dirigenti po nepotrebnem izberejo prezahtevne pesmi. Bolje bi bilo, da bi zbori peli enostavnejše, a da bi jih dobro izvedli. Drugi problem so starejši pevci, ki ne morejo več nadzorova-
ti svojega glasu. Težave so tudi zaradi prevelike razlike v starosti pevcev, ki so člani istega zbora, saj je včasih dirigentu nemogoče uskladiti glasove.
Na Goriškem je bil koncert Primorske poje 20. marca, na Tržaškem pa na Proseku (26. marca, foto D. Križmančič) in v Križu (dan kasneje). 25. Primorska poje se bo zaključila pri nas s koncertoma v goriškem Kulturnem domu v soboto, 16. aprila, ob 20.30, in v tržaškem Kulturnem domu v nedeljo, 17. aprila ob 17. uri.
ijgma uredništvu
^kaj podpiramo kneza Janšo
Eden najvidnejših veljakov Združe-
nei
sj llste je ob aferi Smolnikar izjavil, da “Slovenija ne zasluži takšnega ob-p j^onega ministra, kot je janez Janša«. Tmati moram, da zadnje čase le s teran-0 s*ecbm dogodkom v Sloveniji za-1 raznoraznih resničnih ali skonstrui->n afer, zaradi spletkarjenja in kraj, ^adi čudnih izjav o likvidacijah in pu-' ki prihajajo z najodgovornejših j, st/ zaradi neelastičnosti in trmi vo-Ijev strank, ki se sklicujejo na pro-im 01 ^emosa> ob združevanju na tako jt en°vani »sredini« in še bi lahko na-- ak ^ega tega imam tu, v mejah Re-
Vef
"p
v„i. 0 Slcer na zvestobo slovenstvu ne
Pkva
le M6n zdravega narodnega ponosa, ki
ho v’s°ko vzplamtel leta 1991, po-..oOfr
Publike Italije, kjer živim, veliko pre-
pia Va, vendar z žalostjo opažam, da ■ lako -
din0"113 'zgublja moč. Na tedanje odloga e dogodke v zgodovini slovenskega par°da je močno vplival Janez Jan-, repričan sem, da tak človek ne mo-njp. ?r čez noč postati državni sovraž-
il i repričan sem, da tak človek ne mo-kar
■ I, kot ga sedaj prikazujejo naro-va|'Ustvarjalci javnega mnenja in ko-Parol, kakršno sem uvodoma napol, Neokusno je, da dediči skoraj rie st°letne diktature delijo sedaj moral-Slo‘n Politične nauke o tem, kaj je za žir er|ijo dobro in kaj ne. Zadnje zre-e afere kažejo, da je morda zdaj v
teku odločilna bitka med starim in novim. Janša je tu simbol in eden izmed jamstev za nadaljevanje procesa demokratizacije.
Pa še nekaj! Videti je, kot da nekateri v Sloveniji v medsebojnih obračunih pozabljajo na čut za državo in skupno dobro. Obnašajo se, kot da bi se Slovenija praktično ne nahajala ob robu vulkana, ki se mu pravi vojna, in kot da bi tu v Italiji ne bile ravno zdaj izredno važne volitve. Te bi lahko privedle na površje sile, ki se bodo v najboljšem primeru vedle do Slovenije tako, kot ravna Grčija z Makedonijo...
Aleš Brecelj, Trst
Solidarnost mladih Janši
Člani Slovenskega kulturnega kluba v Trstu želimo obrambnemu ministru Janezu Janši javno sporočiti, da smo mu solidarno in prijateljsko ob strani v sedanjih težavnih trenutkih. Še vedno smo pod vtisom prazničnega in navdušujočega srečanja z njim, ko si je ob vseh obveznostih le našel čas, da nas je letos obiskal in se z nami veselil na Slovenija party: tako se imenuje prireditev, ko se od 1992 na vsakem začetku leta zberemo in proslavljamo mednarodno priznanje države Šlovenije.
Slovenski kulturni klub, ki obstaja od leta 1956, zbira mlade tržaške Slovence, ki jih povezujejo narodna zavednost, spoštovanje krščanske omike in demokracija v izvirnem pomenu svobodnega in modrega sožitja. Sedanji člani smo od »starih« prevzeli tudi sa-
nje o neodvisni Sloveniji, in doletela nas je nepopisna sreča, da smo videli te sanje uresničene.
Za temi uresničenimi sanjami pa so stali konkretni ljudje. Zasluge jih ima precej, čast naj gre vsakemu. Toda ime in lik Janeza Janše sta se nam najgloblje vtisnila v spomin in zavest. Mi mladi smo v njem začutili ne »voditelja«, marveč sintezo hrepenenj, ki so v zamejstvu morda še bolj izostrena kot v matici, in vseh ponosov, ki so nam tako zelo potrebni, ko skušamo zaustavljati valjar večinstva in njegove asimilacijske sile.
Janez Janša je bil poosebljenje našega mladega ponosa in bo to tudi ostal. Zelo smo mu hvaležni, da nam je sintetiziral neko čisto novo Slovenijo, drzno in pogumno, tako, da smo se po dolgem času tukaj v zamejstvu začutili sproščene in osvobojene kompleksov, ki se nabirajo v odrinjeni skupnosti.
S tem pisanjem ne moremo in tudi ne maramo posegati na politično prizorišče v Sloveniji, ki pa jo iz daljave vsekakor občutimo kot matično domovino, visoko nad konflikti, ki nam vzbujajo zaskrbljenost in globoko prizadetost.
Ministru Janezu Janši izrekamo iskreno solidarnost in globoko hvaležnost za vse, kar je dobrega, pogumnega in odločilnega naredil za naš narod in s tem tudi za nas, droben košček za mejo.
Gospod Janša, že zdaj Vas vabimo, da nas tudi prihodnje leto obiščete, ko bomo v Trstu spet imeli Slovenijo par-ty, in bo zatrdno vsaj tako lepo, kot je bilo letos!
Slovenski kulturni klub Donizettijeva 3 - Trst
v
Se o stanju na šoli »I. Trinko«
V zvezi s pismom, ki smo ga prejeli kot predstavniki staršev v zavodnem svetu NSŠ »Ivan Trinko«, menimo, da nastali položaj negativno vpliva na delovanje in na sam ugled edine slovenske nižje srednje šole na Goriškem. Nas starše nasploh vse to skrbi, saj nam ni vseeno, v kakšnem vzdušju poteka izobraževalno, predvsem pa vzgojno delo v ustanovi, kateri smo zaupali vsestransko izoblikovanje dela osebnosti naših otrok. Poleg tega starši tudi menimo, da avtoriteta vzgojitelja ni nekaj danega, ampak si jo vsak pridobi s svojim vsakodnevnim zglednim in požrtvovalnim delom.
Zavedamo se tudi, da je naša narodnostna skupnost podvržena hudim odkritim in prikritim napadom z vseh strani in da edino skupaj lahko učinkovito kljubujemo naklepnim oblikam kratenja pravic in omalovažujočemu odnosu do naše prisotnosti na Goriškem.
Prepričani pa smo, da je prav šola eden bistvenih členov za ohranitev naše istovetnosti in jamstvo za bodočnost. Zato pričakujemo od vseh, ki so poklicani, da uresničujejo poslanstvo naše šole, da z odgovornostjo, strpnostjo in spoštovanjem do dela in vloge vsakogar, prispevajo k vsestranski rasti ustanove in upravičijo naše zaupanje vanjo.
Gorica, 18.3.1994
William Prinčič, David Sossou, Igor Paulin, Franco Bagon, Mario Ferletič, Orlando Murenec
Pogovor z ekonomistom dr. Gabrijelom Devetakom o sedanjem gospodarskem stanju
Družbeno-ekonomske razmere in mednarodno sodelovanje
Naš današnji sogovornik je Gabrijel Devetak. Rodil se je 29.9.1938 v Mirnu pri Gorici. Maturiral je v Ljubljani. Iz strojništva in ekonomije je diplomiral v Mariboru. Doktorat ekonomskih znanosti (inovacije in marketing) pa je uspešno odbranil v Zagrebu. V 35-letni delovni praksi je služboval na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih v večjih primorskih podjetjih. Leta 1990 je ustanovil lastno podjetje s široko registracijo »DEGA d.o.o.« Nova Gorica, kjer je direktor. Istočasno je izredni univerzitetni profesor za marketing. Ta predmet predava na ljubljanski in mariborski univerzi. Večkrat ga slovenska sodišča zaprosijo za izdelavo izvedeniških mnenj s področja inovacij in marketinga. Dosedaj je objavil okoli 5000 strani strokovnih in znanstvenih del v obliki referatov, knjig, recenzij, predavanj in ekspertiz. Z referati je nastopal na domačih in mednarodnih strokovnih posvetovanjih; v lanskem letu tudi v Gorici in Ronkah. Njegova dela smo zasledili tudi v mednarodni reviji La cultura nel Mondo, ki izhaja v Rimu. Za njegovo uspešno delo in rezultate je prejel že več priznanj in nagrad.
Kako Vi kot strokovnjak v gospodarskih vprašanjih ocenjujete sedanje krizno stanje? Ali vidite na mednarodni ravni možnost za izboljšanje v krajšem roku?
Krizno stanje se odraža tako v industrijsko razvitih kot v nerazvitih državah. Pri prvih ni proizvodnje, ker ni naročil (izguba standardnih trgov), pri drugih je globlja kriza zaradi razpada plansko-socialističnega družbenega sistema v nekaterih bivših vzhodnoevropskih socialističnih državah in drugod. Specifičen pa je problem v razpadli Jugoslaviji (vojno stanje na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter embargo za Srbijo in Črno goro). Vsaka kriza ima svoj ciklus. Predvidevam, da se bodo razmere na nekaterih območjih kmalu postopno izboljšale.
Slovenija je od osamosvojitve dalje naredila v ekonomskem pogledu velike korake, a tudi precej napak. Katera področja so bila doslej najbolj zapostavljena in katerim bi se morala naša matična država bolj posvetiti?
Denacionalizacija in privatizacija se vlečeta iz najrazličnejših vzrokov in interesov predolgo, čeprav so bili sprejeti določeni zakoni. Poleg reševanja omenjenih problemov je nujna hitrejša sanacija bank in s tem gospodarstva. Nadalje bo potrebno vzpodbujanje in stimuliranje ustvarjalnosti ter spremljanje razvoja znanosti in tehnike v svetu. Kakor smatrajo nekateri danske ambasadorje za trgovske potnike pri prodaji njihovega blaga, tako bi morali tudi naši veleposlaniki in konzuli več časa in pozornosti posvečati povpraševanju na tujih trgih oziroma ponudbi našega blaga in storitev tujim kupcem.
Po vsem svetu je danes eno glavnih vprašanj zajezitev brezposelnosti. Kakšne perspektive vidite kot strokovnjak in kaj bi svetovali mladim, ki bodo v kratkem začeli iskati zaposlitev?
Brezposelnost je povezana z gospodarsko krizo, o čemer sva že uvodo-
ma govorila. Nekatere države sojo reševale z novimi investicijami na področjih makrostrukture. V novejši zgodovini so zanimivi primeri držav Daljnega vzhoda, ki jim nekateri pravijo »azijski tigri«, kot so npr. Južna Koreja, Tajvan, Hongkong in Singapur, ki so imeli povprečno stopnjo rasti bruto družbenega proizvoda v obdobju 1985-89 od 8,9 do 10,4. Omenjene države so istočasno z zmanjševanjem brezposelnosti razvijale nove proizvode za najzahtevnejše svetovne trge. Pri tem so jih države podpirale na najrazličnejše načine kot npr. s subvencioniranjem obrestne mere za izvoznike, z ugodnejšimi izvoznimi krediti za izvoznike, z manjšimi davščinami, s prednostnim uvozom, kije potreben za ustvarjanje izvoza itd. Ustanovljena so bila tudi državna podjetja z namenom oblikovanja novih industrij in s tem angažiranja brezposelnih. O tem bi lahko napisali cele študije.
Za mlade, ki bodo iskali zaposlitev, priporočam, da se že v šoli oborožijo s strokovnim znanjem in se pravočasno odločijo za tisto specializacijo (delo in poklic), za katero čutijo največje veselje. Če ne bodo našli zaposlitve v domovini, bo treba le-to iskati po svetu. Iznajdljivi Slovenci so dobili službo v številnih industrijsko najrazvitejših državah; v začetku so poprijeli za vsako delo. Zatem pa so
napredovali do šefov, direktorjev in celo do univerzitetnih profesorjev. Preden bi brezposelni Slovenci šli s trebuhom za kruhom, svetujem, da se povežejo med seboj ali s tistimi podjetniki, ki bi jim lahko ponudili konkretno reševanje določenih problemov ob upoštevanju marketinških načel. Znani so primeri brezposelnih mladeničev, ki so takorekoč »goloroki« pristopili k ustanavljanju obrtnih delavnic; tisti, ki so imeli tržno zanimive izdelke ali storitve, so razmeroma hitro prebrodili krizo. Skratka, slediti morajo tržnemu povpraševanju in se pravočasno odzivati, kakor tudi samoiniciativno nuditi inventivne rešitve. Zanimiva so nekatera slovenska demografsko ogrožena območja, kjer so podjetniki oproščeni najrazličnejših davščin. Zlasti na takih obmejnih območjih med Italijo in Slovenijo je zanimivo ustanavljati mešana mednarodna podjetja.
Kaj bi povedali o gospodarskem sodelovanju med obmejnimi predeli? Praviloma bi morale biti na teh območjih ekonomske možnosti večje. Kako so znali na Tržaškem in na Goriškem po vaših ugotovitvah izkoristiti to »naravno« geografsko danost?
Na teh območjih so bili številni podjetniki izredno iznajdljivi. Povezovali so gospodarske in druge interese med obema državama. Spominjam se zime leta 1969, ko sem zagnanemu mlajšemu goriškemu trgovcu pomagal pri svetovanju tovrstnega mednarodnega sodelovanja. Besede in želje so se spremenile v dejanja: steklo je zanimivo mednarodno sodelovanje. Mnogi poslovneži so znali izkoristiti maloobmejno sodelovanje po meddržavnem goriškem in tržaškem sporazumu. Le-to je še vedno zanimivo in perspektivno, zlasti če so podjetniki taki, da znajo slediti tržnim dogodkom in pravočasno ugotavljati ponudbo, povpraševanje in druge probleme. Ni dovolj samo spremljanje le-tega, ampak tudi oblikovanje konkretnih rešitev, predlogov in mednarodnega sodelovanja (kooperacij, sovlaganj, mednarodne trgovine itd.).
Že pred časom je italijanska vlada sprejela določene zakone za razvoj obmejnih območij in temu nudila razmeroma velika sredstva in druge ugodnosti. Vsekakor priporočam, da si zainteresirani podrobneje ogledajo in proučijo tovrstne zakone, kakor tudi novejšo zakonodajo, ki ureja sistem stimulacij in subvencij. Podrobnejše informacije nudi tudi Inštitut za zunanjo trgovino v Rimu in druga ministrstva.
Glede na dejstvo, da je Slovenija po razpadu Jugoslavije izgubila številne trge na tem območju, smo prisi-
ljeni iskati nove oblike gospodarski• ga sodelovanja zlasti z industrijsko razvitim svetom. V prvih štirih ml' secih lanskega leta je znašal skupin slovenski izvoz 1.948 mio. USA dolarjev; od tega je odpadlo 69,8% razvite države (zlasti na Evropsko skupnost, to je 57,1%). Za leto je zanimiv skupni slovenski izvBl 6.088 mio. USA dolarjev. Od itf odpade na razvite države 4.293 M'0, USA dolarjev (države EGS 3A$ mio.; države EFTA 425 mio.). Na osnovi tega lahko rečem, da so bila Štf vilna slovenska podjetja pogumna p11 obdelavi tujih trgov, kjer so doseglo konkretne rezultate.
Za konec še dve vprašanji0 Vas in Vašem delu. Pred kr*1' kim, natančneje februarja letob ste kot prvi (in doslej edini Prl' moreč) prejel priznanje trajneg3 veščaka za management, ki ga p°" deljuje Zveza ekonomistov Sl venije. Katere reference, znan)* in rezultati so najbolj prispeval1 k pridobitvi tega pomembneg3 priznanja in kaj ta naslov p°' meni?
Za naslov stalnega veščaka (to j1 eksperta ali izvedenca) se po njihovi kriterijih zahteva 120 točk. Pri zb1' ranju in ocenjevanju sem jih nabfd kar 180, to je 50% več, kot je bila tk koimenovana norma. Najpomembnej ši rezultati in reference, ki so prip0' mogli k temu nazivu (skupaj z dipl°' mo in izkaznico), so bili: diploma doktorja ekonomskih znanosti, habilitk cija izrednega profesorja za marketing' delovna doba, objavljena dela v domovini in tujini, dve samostojni strokovni knjigi in še tri druge knjige s soavtorstvom, opravljanje del in naM na vodilnih najodgovornejših delovnih mestih v gospodarstvu, realiziN . na izvedenska mnenja za sodišču 1 Sloveniji, reference mednarodni marketinga, strokovna predavanju ^ univerzah (Ljubljana, Maribor in Zagreb) in drugih izobraževalnih ust?' novah ter v podjetjih. Razumljivo Je’ da so k temu prispevali tudi mojisN vilni nastopi s strokovnimi referati p domačih in mednarodnih simpoziji'
Kakšni so Vaši nadaljnji n3' črti, želje, sugestije?
Še naprej bom konkretno in pm? tično pomagal zlasti mladim in nvN kušenim podjetnikom pri opredelje nju — iskanju novih proizvodnih gramov (izdelkov in storitev) ter ustk navijanju novih mednarodnih rn$? nih podjetij. Povezoval bom sloveti ustvarjalce (tudi kiparje) z italij^]' skimi in drugimi partnerji pri trženj11 s konkretnimi izdelki. Po novi zak°' nodaji je možno v Sloveniji ustanavljat i mešane firme z inozemci, ki vl°? žijo stroje, ne da bi plačali carino.1 univerzi bom še naprej predaval trti1' keting in usposabljal mlade študent za podjetništvo. Upam, da bom v letu napisal novo knjigo in kakšen P'1 ročnik za gospodarstvo.
; e
Pogovarjala se I Helena Jovanov1
Za predsednika je bil potrjen Damjan Paulin
Občni zbor Zvez katoliške prosvete v Gorici
, Lepo število predstavnikov enaj-jt'h včlanjenih društev, zborov in ludskega radia se je udeležilo v Ponedeljek, 28. marca, letnega red-aega občnega zbora ZSKP, ki je po-ekal v veliki dvorani Katoliškega 0naa. Še posebno razveseljivo je ,ejstvo, da je velika večina udele-2encev pripadala manjši generaciji.
Občni zbor sta pozdravili predsednici Združenja cerkvenih pev-g1*1 zborov iz Gorice prof. Lojzka ratuž in Marisa Pelesson za Zve-p° slovenskih kulturnih društev. r'sotna sta bila tudi predstavnik Veze slovenskih kulturnih organi-Za|c'j Slovenije Ravnikar in predsed-Katoliškega doma Marjan Mar-
Podpredsednik vlade in mini-„ er za zunanje zadeve Republike °venije Lojze Peterle pa je pisme-Pozdravil občni zbor in vse čla-..'Ce/ ki na različnih področjih s svojati delom prispevajo k ustvarjalne-■ u razpoloženju med Slovenci v allji. Minister Peterle je poudaril,
, a )e bila Katoliška prosveta veliko kljub skromnim sredstvom in Naklonjenosti matične domovine giedna opora Slovencem v zamej-Vu- Pismeno so pozdravili občni p 0r tudi predsednica SSO Marija edetič in predsednik Zveze cerk-Nih pevskih zborov iz Trsta dr. °rko Harej.
Poročilo o delovanju Zveze je T dala tajnica Valentina Humar, ^ agajnik Božidar Tabaj pa je poro-0 finančnem stanju Zveze. Pred-. dnik dr. Damjan Paulin je v svo-v.rt1 Poročilu izhajal iz širšega ok-ra trenutnega stanja slovenske r°dnostne skupnosti v Italiji in
posebno na Goriškem, ki je vse prej kot rožnato. Državna in deželna sredstva za kulturo so se z novim deželnim proračunom znatno skrčila, predlog za globalni zaščitni zakon ministra Paladina se v ničemer ne razlikuje od prejšnjega Macca-nicovega, o katerem smo že večkrat izrekli negativno mnenje. Ob tem vprašanju pa ne moremo mimo zadržanja goriške pokrajinske predsednice, ki je v pismu predsedniku vlade napisala toliko laži in zavzela do Slovencev taka stališča, da jih lahko primerjamo samo z najbolj mračnim obdobjem fašistične diktature. V tem očitno ne preveč pozitivnem okviru so Zveza in njene članice opravile do konca svojo dolžnost kot odgovorni za ljubiteljsko kulturno delovanje na Goriškem, je dejal predsednik Paulin.
Sledila so poročila posameznih članic, ki so jih j>odali za društvo »F.B.Sedej« iz Števerjana Franka Padovan, za »Sabotin« iz Št. Mavra Irena Ferlat in za društvo »Pod-gora« Kristina Kovic. O opravljenem delu in o problemih goriške-ga društva »Mirko Filej«, zborov »Lojzke Bratuž« in »Mirko Filej« ter o Ljudskem radiu so poročali Katja Sfiligoj, Miloš Cotar, Robert Jug in Niko Klanjšček. Pregled delovanja štandreškega društva je podala Kristina Marušič, Mirjam Pahor pa je poročala o društvu »Rupa-Peč«. Za društvo »Jadro« iz Ronk je spregovoril Oscar Beccia, za »Hrast« iz Doberdoba pa Mauricijo Peric. Za predsednika Zveze je bil na volitvah potrjen dr. Damjan Paulin.
valovih Radia Trst A v izvedbi Radijskega odra
%>inijeve Priče trpljenja Gospodovega
j	tridnevje, ko doseže Veliki te-
fg svoj vrh, je dramski odsek radia x 4 sklenil ponuditi svojim poslu-IjiCetr' globoko in včasih kar pretresla ° italijanskega pisatelja Gio-SD	PaPiniia Priče trpljenja Go-
«ovega. V sedmih novelah pisatelj tisruavVa na^aljnj° življenjsko pot trni- ^ so hm priče Kristusovemu hn ^niU: Judeža, Pilata, Kajfe, Mal-lQ' Simona, Barabe... Delo, ki je bi-iz£aPisano 1. 1937 in je že l. 1940 du°v slovenščini v bleščečem prevoza b.esr,ika in pisatelja Vinka Beliči-' ie Pozneje šlo v pozabo.
aktualnost in vsebinsko bo-
vstvo,
'or, tega dela je opozoril prof. Jože ijij uel in z Radijskim odrom pripra-HtyZv?dbo treh Papinijevih novel. Za °rJa je značilno, da se je poglobil
v posamezriikovo intimo in v njej našel odgovor na stisko stoletja.
V času, ko so pred bližajočo svetovno norijo krščanski zahod zasenčile osebnosti, ki so bile utelešeni dokaz za obstoj hudiča, Papinija vznemirjajo predvsem negativni liki iz Nove zaveze — Pilat, Kajfa, Judež, Malh. V njihovi duševnosti išče vzgibov za nedopovedljivi zločin nad učlovečenim Bogom. Vsebinsko — fabulativno svobodno nadaljuje tam, kjer je evangelij obmolknil. <i
Prof. Faganel je za tridnevje Velikega tedna izbral zgodbe o Judežu, Barabi in Simonu iz Cerene. Delo so izvedli člani Radijskega odra v režiji Marijana Kravosa, tonski tehnik je bil Marjan Jevnikar. Lektor je bil prof. Jože Faganel, ki je delo tudi priredil.
Novi goriški pokrajinski tajnik Ssk Aleš Figelj
»Slovenci smo lahko vsi skupaj kljub različnosti«
Slovenci na Goriškem preživljajo pod sedanjo pokrajinsko upravo težke trenutke. Čez nekaj mesecev jih čaka nova pomembna preizkušnja, volitve za občinski svet. Od izida bo odvisno, če bo mogoče vsaj delno popraviti škodo, ki jo je v tem času povzročila pokrajinska uprava. Goriški del Slovenske skupnosti si prizadeva za čim večjo enotnost vseh Slovencev, saj bo samo tako mogoče prebiti zid nenaklonjenosti naši manjšini. Novi goriški pokrajinski tajnik Ssk Aleš Figelj, ki je bil izvoljen na prvi seji po občnem zboru 4. marca, je dejal, da bo posebno v ta cilj vložil vse svoje sile.
razen, seveda, s fašistično. V bodoče si bo morala Ssk namreč prizadevati tudi za to, da bo stranke, ki so imele največ uspeha na volitvah, »omehčala«, da bi postale bolj pozorne do manjšinskih problemov. Poleg tega jim bo morala posredovati prave informacije o našem stanju. Tudi med zadnjo volilno kampanjo je bilo izrečenih veliko netočnosti in laži o zahtevah slovenske manjšine. Vse te predsodke bomo lahko odpravili le, če bomo znali vzpostaviti dialog.
Kakšno pa je sodelovanje Ssk s Slovenijo, predvsem z novogoriškim območjem?
Reči moram, da imamo trenutno več stikov s strankami v Ljubljani kot pa v nam bližji Novi Gorici. Upam, da mi bo v tem času, ko bom zasedal pokrajinsko tajniško mesto Ssk, uspelo ponovno oživeti te stike, ki sedaj niso takšni, kot bi lahko pričakovali.
V Gorici bodo 12. junija občinske volitve. Ali lahko iz tega, kar se je zgodilo na vsedržavni ravni, sklepamo, kakšni bodo rezultati na občinskih volitvah pri vas?
Na to vprašanje je sedaj težko odgovoriti. Reči moram, da bo Slovenska skupnost sodelovala v taboru naprednih sil. Na teh občinskih volitvah bomo morali biti Slovenci složni, vsakršno razprševanje glasov bi bilo skrajno nevarno.
Kar zadeva goriške občinske volitve bi še dejal, da je sedaj največji problem kandidat za župana. Idealno bi bilo, da bi se tudi pri nas ponovilo to, kar je uspelo v Trstu z izvolitvijo Ilhjja za župana, vendar mislim, da bo zelo težko najti primernega človeka. Slovenci na Goriškem se vsekakor že dalj časa pripravljamo na občinske volitve in se razgovarjamo v okviru kartela naprednih sil.
(hj)
Pred kratkim ste postali novi goriški pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti. Kako ocenjujete delo stranke v zadnjih letih in katera vprašanja bo treba po Vašem najprej rešiti?
Stranka Slovenske skupnosti se je od leta 90 dalje precej spremenila. Izgubila je svoj predznak, ki jo je označeval od njene ustanovitve dalje, da namreč združuje samo proti levičarsko usmerjene Slovence. Sedaj pa je res stranka, ki je primerna za vse, ne glede na ideološko opredelitev. Dokaz za moje besede je že dejstvo, da sem bil jaz izvoljen za tajnika. V preteklosti sem bil namreč član italijanske levičarsko usmerjene stranke.
Za nas v Gorici so sedaj najpomembnejše občinske volitve. Stranka si bo morala v bodoče še bolj prizadevati za večjo vključitev drugače mislečih, da bo res postala stranka vseh Slovencev. Na nedavnem srečanju s senatorjem Bratino sem poudaril, da smo lahko vsi skupaj kljub različnosti. ..
Ali so se zaradi zadržanja goriške pokrajinske uprave zaostrili tudi odnosi med slovenskim in italijanskim prebivalstvom?
Neko napetost je mogoče res opaziti in to morda bolj kot v preteklosti. Upam pa, da bomo v kratkem času tudi to premostili. Za dosego tega cilja pa bo potrebno veliko dela z ene in druge strani.
Kakšno pot namerava Ssk ubrati za izboljšanje stanja?
Slovenska skupnost se je pripravljena pogovarjati z vsemi strankami
Slovenska skupnost
bo imela svoj redni
8. deželni kongres
16. aprila v Trstu, in sicer v modri dvorani Hotela Sa-voia. Naslednjega dne, v nedeljo, 17. aprila, se bo kongres nadaljeval v slovenski dvorani.
Sklepna premiera abonmajske sezone SSG
Tržaški komedijanti oživili Moliera
Na sliki: (z leve) Livij Bogateč, Gojmir Lešnjak in Stojan Colja v igri »Zdravnik po sili«
Jean Baptiste Poqueline Moliere: Zdravnik po sili, premiera 25. marca 1994 v Kulturnem domu v Trstu.
Režija Zvone Šedlbauer, scena Vojteh Ravnikar in Maruša Zorec, kostumi Marija Vidau, glasba Gojmir Lešnjak, songi Miroslav Košuta, koreografija Mojca Horvat, prevod Josip Vidmar, lektor Jože Faganel.
Izvedba gledališkega ansambla SSG v zasedbi: Geronte, Lucindin oče (Vladimir Jurc), Lucinda, Geron-tova hči (Lučka Počkaj), Leander, Lucindin ljubimec (Gašper Tič), Sgana-rel, Martinin mož (Gojmir Lešnjak), Martina, Sganarelova žena (Maja Blagovič), Gospod Robert, Sganare-lov sosed (Adrijan Rustja), Valer, Gerontov sluga (Livio Bogateč), Luka, Jacquelinin mož (Stojan Colja), Jacquelina, dojilja (Stanislava Bonin-segna).
Molierov teater poznam bolj iz literature kot iz odrskih uprizoritev, bolj iz knjig ali filmskih priredb kot pa iz živega gledališča. Vsekakor bi si ga lahko predstavljala tako, kot si ga je zamislil režiser Zvone Šedlbauer, ki je Molierovo komedijo Zdravnik po sili postavil v krog raztrgan-cev, med pločevinke in kupe smeti, kjer se odvija življenje sodobnih klošarjev. Prav tako bi lahko bili raztrgani in razcapani Molierovi sodobniki, reveži in izrinjenci 17. stoletja, če seveda izvzamem rambovsko opravljenega Jacquelininega moža Luko in še koga.
Veliki francoski komediograf Moliere je v svojih igrah smešil razvade in napake meščanstva, a vendar me režiserjevo posodobljenje njegove komedije prav nič ne moti. Molierovo gledališko skupino si namreč zamišljam — tako kot se je tokrat predstavila skupina naših gledališčnikov — kot pisano človeško gmoto radoživih in razposajenih komedijantov. Tem je igranje dobiček in užitek, ob katerem iščejo stik z občinstvom, ga zabavajo, a ga obenem opozarjajo na nekatere težave svojega časa (in poklica).
To mislim, da je režiserju uspelo, tudi ob sodelovanju kostumografke Marije Vidau in songov Miroslava Košute, ki jih je uglasbil Gojmir Le-
šnjak. Scena Vojteha Ravnikarja je
v svoji barvitosti sicer ustrezala sproščenemu ozračju dogajanja, a vendar je na ozadje proicirano nebo učinkovalo nekako neskladno z razcefra-nostjo modrih, oranžnih in rdečih »španskih sten«, za katerimi so se včasih skrivali igralci.
Smeh in bodice, batine in ples: spreten preplet duhovitosti in osti je ustvaril igro, ki jo je publika prve nedelje po premieri sprejela s toplim aplavzom in odobravanjem. Morda tudi zato, ker so nastopajoči igralci, kot že povedano, znali skozi smeh in komedijanstvo posredovati tudi nekaj drobnih življenjskih spoznanj. Tako sem v slogu najnovejših prizadevanj boja proti kajenju (zlasti v ZDA in Sloveniji) dojela namig, naj se na odru ne kadi. Tipično molierovska pa so bila modrovanja o lažnih zdravnikih in naivnosti ljudi, o zakonski sreči in življenjskem veselju. Izbira narečja, predvsem v začetnih dialogih, je potegnila gledalca v komedijantski krog in ga nadalje prepustila knjižnemu jeziku, ki — velja poudariti — ni bil, kot se v postavitvah komedij danes prepogostokrat dogaja, zabeljen z grobostmi.
Komičnost je izhajala, kot je za Molierove like značilno, iz njihovih značajev. Molierov tekst in Šedlbau-erjeva režija sta omogočila preciznej-šo interpretacijo zlasti igralcema no-
silnih vlog Sganarela in Geronta. Ta dva lika veliko dolgujeta antičnemu gledališču: prvi, ki je sicer v svojem šarlatanstvu pogost Molierov junak, prebrisanim Plavtovim sužnjem, drugi pa omejenim, naivnim starcem, ki jih kar mrgoli v novi grški komediji (npr. Menandra). Obe vlogi sta bili zelo hvaležni. Vladimir Jurc se je zlil s podobo naglušnega, neokretnega in pohlepnega starca, tako je bil prepričljiv v svoji interpretaciji. Sgana-rel Gojmira Lešnjaka ni bil dovolj izpiljen, je pa dihal svežino burkeža in glumača, ki se v svoji vlogi prvenstveno zabava in skuša vzpostaviti stik z občinstvom. Vez z gledalci se je spletla tudi po zaslugi Sganarelove žene (Maje Blagovič), Gerontovega sluge (Livia Bogatca), Luke (Stojana Colje) in Sganarelovega soseda (Adrija-na Rustje), njihovega nastopanja v parterju, rabe narečja ter glasbenih in koreografskih vložkov, ki so popestrili predstavo.
Izbira, da odmoru po dveh dejanjih sledi zelo kratek zadnji del, se mi ni zdela posrečena. Enako lahko trdim o gestikulaciji ter oglatih gibih zaljubljene dvojice Lucinde in Lean-dra, ki sta v zadnjem delu izpadla afektirano.
Z veseljem pa smo na našem odru spet gledali Stanislavo Boninsegna v vlogi lepe in zapeljive, a življenjsko prekaljene in trezne dojilje Jacqueli-ne, okrog katere se je rad sukal Sga-narel.
Molierov Zdravnik po sili se, tako se mi zdi, udejanja ne toliko kot sklepna uprizoritev letošnje abonmajske sezone, marveč kot sproščena burka, s katero bodo tržaški komedijanti nedvomno privabljali v podeželske dvorane in na poletne predstave na prostem tudi publiko, ki sicer ne zahaja v tržaški Kulturni dom. In tudi v tem je poslanstvo našega gledališča, ki se dostojanstveno in na vse možne načine upira nevzdržnemu primežu vse hujše finančne krize.
Majda Artač Sturman
Že sedmič podelili Flajbanove štipendije
Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta je letos že sedmič podeli' lo štipendije in podpore iz Flajba-novega sklada. Običajno dobi Štipendijo samo en študent, letos p3 sta jo izjemoma prejeli dve štU' dentki, ker lani nagrade niso p°' delili. Nagrajenki sta Metka K°' drič iz Trsta in Vesna Cescutti n Sovodenj, obe pa obiskujeta rpe' dicinsko fakulteto. Vsaka je dobil3 dva milijona lir, polovico v denar' ju, polovico pa v zlatnikih. Po^' porno nagrado v višini milijona kr sta prejela Miran Devetak iz G°' rice, ki študira fiziko, ter pianb1 Marko Germani iz Trsta. Sledu]1 bo šel za nekaj časa na izpop°k njevanje v Pariz.
Štipendije in podpore so p°' delili v petek, 25. marca, na s«' dežu SDD v Ulici Machiavelli Po uvodnih besedah predsednik3 društva inž. Aljoše Vesela je spre' govoril prof. Franko Pisani, pred' sednik ocenjevalne komisije, kij3 določila dobitnike nagrade. drugim je poudaril, da je velik)1 večina slovenskih univerzitetnik študentov angažirana tudi na kul' turnem, športnem ali kakem dN' gem področju, medtem ko pri ib' lijanskih študentih velika večih3 poleg univerze ne dela nič druge' ga. Prof. Vera Čok pa je na slav' nostnem večeru Slovenskega d°' brodelnega društva povedala ib' kaj besed o nagrajencih ter o W hovih izvenšolskih dejavnostih h1 uspehih.
Pri SDD so ponosni, da sta se daj dva od »njihovih« nagrajenci že tik pred diplomo. Študentje se' veda dobivajo letno podporo P' če redno polagajo izpite, Flajb3' nov sklad pa lahko zaprosijo z3 pomoč, če se dobro učijo v šoli f izhajajo iz družin, ki razpolagaj0 z manjšimi finančnimi sredstvi-
Poslednje slovo od Mirana
V barkovljanski cerkvi so svojci, prijatelji, znanci in kok' gi konec prejšnjega tedna še 1$ njič poslovili od snemalca Mirah3 Ffrovatina, ki so ga skupaj s čash1 karko Ilario Alpi hladnokrvno h5 trelili v glavnem somalskem rfle' stu Mogadišu. Njegove posmrh1 ostanke so upepelili v Vidmu, ž3' ro pa so po cerkvenem obred prenesli na barkovljansko pok0 pališče. Miranovo ime bodo vkk sali tudi na ploščo, ki sp jo pbt[ dili na pročelje sedeža Časnik3* skega krožka na Korzu v Trstu j ki že nosi imena treh mostarski žrtev — Saše Ota, Marca Luche' te in Daria D'Angela.
Iz Somalije je v prejšnjih dhe, prišla vest, da so prijeli dva 0 krivcev za smrt Mirana in rimsk. časnikarke, vendar so uradni vi to vest zanikali.
Izšla je knjiga:
Opčine, zgodovinski oris župnije
Knjigo je napisal prof. Ivan Artač
Sodelovali so:
Berta Vremec, Drago Štoka, Zvonko Vidau (fotografije) in Marko Štoka (zemljevidi).
Predstavitev knjige bo v soboto, 16. aprila, ob 17. uri v prostorih openske Hranilnice in posojilnice v ulici Ricreatorio. Predstavil jo bo prof. Tomaž Simčič. Pel bo cerkveni pevski zbor Sv. Jernej. Predstavitev bo v okviru škofovega pastoralnega obiska, zato se je bo udeležil tudi škof Lovrenc Bellomi.
Branje - Branje - Branje - Branje - Branje - Branje - Branje
Vrni se Jc morju
»Kdo bi me slišal izmed angelskih redov, če bi zakričal?«
Te besede je zapisal sloviti pes-n&-Rainer Maria Rilke. Rad si domišljam, da je medtem opazoval morje s kamnite stene, ki se je strmo navzdol spuščala vanj. Nebeško modri valovi morja utripa-)° v tempu tihega šumenja, biserko beli valovi se lomijo kakor °blaki nad nami. Zato so tudi mnogi rekli, da je morje nebo, ki je padlo na zemljo, ker je hotelo b>ti luč. Morje nas slepi, ker hra-m sončne odseve kakor skrinja. rav zato pa je tako strašno kakor smrt, ki je skrinja niča.
Ce se predamo velikonočni skrivnosti, se kakor drevo odpremo k nebu. Tedaj smo podobni ‘‘gorčičnemu zrnu, ki ga je človek Vzel in vsejal na svoji njivi. To je Slcer najmanjše izmed vseh se-men. Ko pa zraste, je večje ko ze-lsča in postane drevo, tako da Pfilete ptice neba in prebivajo na i n)egovih vejah«. Drevesa ne ra-stejo tik ob morju, ker sol škodu-Je njihovim koreninam. Drevesa Se napajajo ob drugih vodah, Srkajo studenčno vodo ali deževno. Nam pa se ni treba bati skrivnosti morja — soli, ker smo |° ukrotili. Sporočilo velike noči je v tem, da se predamo upanju ln kakor rešeni brodolomci preplavamo veliko morje smrti. Ne sarno — da iz slabega znamo spregati nauk o dobrem, da se ka-0r sol, raztopljena v morju, shra-
v skrinji našega življenja. »Ko Se je zvečerilo, je bil čoln sredi fborja, on sam pa na suhem. In ko J® videl, kako se z veslanjem mu-C|j°, veter jim je bil namreč nasproten, je okoli četrte nočne stra-'7:e Po morju hodeč prišel k njim jn hotel iti mimo njih. Ko so ga pa ‘videli hoditi po morju, so me-'h/ da je prikazen, in so zavpili; si so ga namreč zagledali in se
Prestrašili.«
Velika noč je praznik pomladi. Prav v pomladanskih dneh pa je morje še bolj vabljivo. Narava ne vstaja, ker je le spala. Narava se samo predrami zaradi prijetnega sonca pomladi. Pazimo se, da nas njena ekstaza življenja ne omami. Človeški rod se je rodil in prebiva v vodi, in še bo živel v njej, dokler ne bo stopil na suho, onkraj grobnih dalj, onkraj začetka in konca, preko velikih brazd.
Zemlja je vedno bila odrešite-ljica pred morjem. Njeno ljubezen smo izgubili, ko smo začeli zlorabljati njene sadove. Sedaj se v zemlji odpirajo brazde, razpenjajo se velika žrela. Če smo splavali iz morja, potem ko smo prepustili valovom tovor teže, moramo paziti, da se ne spotaknemo prav na zemlji. Nam bližnje pokrajine žalujejo kakor Oljska gora. Bombe razsajajo kakor padli angeli, ki se maščujejo nad zlatim klasjem se-žigajoč polja. Isti ljudje, ki so Kristusa sprejeli z oljčnimi vejami, so ga izdali in vpili: »Križaj ga! Križaj ga!«
On pa nas je bil opozoril: »Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj so pa grabežljivi volkovi. Po njih sadovih jih boste spoznali. Mar bero grozdje s trnja ali smokve z osata? Tako rodi vsako dobro drevo dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad. Dobro drevo ne more roditi slabega sadu in ne slabo drevo roditi dobrega sadu. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, bo posekano in v ogenj vrženo. Po njih sadovih jih boste torej spoznali.«
Naše poslanstvo, poslanstvo našega obstoja je, da se odrešimo in da odrešeni rešujemo. Naj nas praznik cvetov in pomladi uči predvsem skromnosti trsja. Daleč naj bo napuh od naše duše. Če kdo ne verjame v to modrost in misli, da je brez napak, naj vrže prvi kamen. Če ga bo metal v morje, bo morda tudi sam spoznal plimo in oseko in izginil v strašni igri valov. Pri priči bi utonil, ko bi bil priklenjen nanj. Zato ne mečimo in ne dvigujmo kamnov. Še nobeden ni priplaval na površje. Nad morjem se dvigajo le visoke kamnite stene. Velika noč pa nas uči, da je mogoče odvaliti kamen — ne samo do groba, ampak tudi od duše.
Odvaliti kamen: biti lahek kakor balonček, vzpeti se. Balonček pa lahko poči, vetrovi ga lahko spihajo stran. Vzpeti se: plezati počasi, četudi je vzpetina strma. Kamnita stena nam pravi: »Jaz sem čuvaj morja, ker sem se nad
njim povzpela. Nikoli se ne bom sesula vanj, ker mi valovi ne morejo ničesar, vetrovi samo božajo moj obraz.« In svarila nas bo tudi: »Kdor se vzpenja, se mora zavedati, da se z vzponom lahko bliža cilj in lahko veča padec. Bolje pa je enkrat pasti kakor stalno toniti.«
Vsi vemo, da na vrhu gore ne smeš zreti v prepad. Na visokem stolpu ne zremo naravnost navzdol. Če pa gledaš navzgor, te vrtoglavica ne more omamiti. Če oko stanovitno gleda v nebo in je roka mirna, se do vrha povzpneš mirno in varno kakor golobica. Strah pred cesto ne omaja tvoje duše, če s sopotnikom stopaš korak za korakom.
Cesta pa je dolga in se vije po gozdovih in pustinjah kakor kača. Ko bomo stopali po cesti, bomo prehodili pot sveta. Ko bomo prišli do višav, nas bodo angeli slišali. Tedaj pa bomo spet hoteli v nižavje, ker bomo razumeli: prvi korak — ne izgubljaj upanja, pa čeprav si na dnu drugi korak — plavaj k obali in varuj se valov
tretji korak — varuj se nezanesljivih sipin
zadnji korak — vrni se k morju in drugim pomagaj iz njegovih globin.
»Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki drži v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo!«
Jan Bednarik
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Moliere
ZDRAVNIK PO SILI
Režija Zvone Šedlbauer
V torek, 5. aprila, ob 16. uri ABONMA RED I v sredo, 6. aprila, ob 20.30 ABONMA RED D v četrtek, 7. aprila, ob 20.30 ABONMA RED E v petek, 8. aprila, ob 16. uri ABONMA RED H
Pred operacijsko sobo
Mnogo besed je, mnogo besed,
a sredi vseh je ena;
sredi sveta
tako sama kot ta
res ni nobena, nobena.
(Srečko Kosovel: Pesem)
Vstopila je skozi velika vhodna železna vrata. Pogled na vrt, ki ga je že domače, vendar sovražno prekoračila s trdim korakom, ji je vlil še kanček nezaupanja do tega poslopja. Gola drevesa, siva posušena trava, beli stoli brez bledih bolnikov in cela množica črnih mačk: vse to jo je še bolj navdajalo z občutkom nemoči, vendar se tega ni hotela zavedati, ker je ona bila močna, trdna kot skala, nič je še ni pretreslo do dna duše, zaradi tega je niti današnja preizkušnja ne bo.
Šla je skozi druga vrata v prostor, kjer je vonj po čistilih neznansko zaudarjal po bolnikih, po samoti, po belih haljah in prekuham jedi. Saj je ta duh že dobro poznala. Že teden ali več dni se ji je gnusil, ko je vsak večer prihajala na obisk. Zavila je na desno v precej veliko sobo, kjer so druga ob drugi ležale preizkušene, boječe in trpeče ženske, toda ljubljene postelje ni bilo. Bolničarka ji je neprijazno odgovorila, da je operacija še v teku.
Vzela si je knjigo in se navidez mirno usedla v čakalnico.
»Res si pogumna, tako naprej«, jo je potolažila neka bolnica. Takrat pa se je ves obrambni sistem, ki si ga je spletla okoli srca, raztrgal. Solze so ji prihajale v oči, a jih je zadrževala. Noga ji je drgetala, oči so ji buljile v knjigo, a niso videle ničesar.
Skozi luknjo neprobojnega jopiča je srce zagrabila roka. Sunkovito se ga je oprijela in ga začela trgati iz telesa. Saj srce ni bolelo, bolela je duša, ki je v sebi začutila smrt, ne sebe, ampak tiste ljubljene osebe, ki se je borila v operacijski sobi.
Beseda smrt se ji je zdela neka žalost, bolečina ali jok, ki prizadene druge, ne tebe. Ta beseda pa je zdaj postala strašna pošast, ki je s svojo taco molela v simbol življenja, v njeno srce. Ta beseda je bila sama, ni potrebovala drugih samostalnikov, da bi človeka uničila. Ta beseda niso bili žalost, bolečina in jok, bila je le smrt, razločna in čista, močna in nepremagljiva. Začela je moleti krvavo taco tudi v njeno dušo, a jo je nekaj zaustavilo. Splašila se je, zvila rep med noge in se razblinila.
»Rešila se je,« ji je zašepetalo v uho. Zbudila se je kot iz grdih sanj. Utrujena in okrvavljena je še naprej sedela v čakalnici in buljila v knjigo. Čez čas ji je bolničarka sporočila, da se je operacija srečno zaključila.
Zaira Vidali, IV. b Znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu
Vesele veliko praznike
>
-FARGO
FINE CHEMICALS
KEMIJA FARMACEVTIKA
34132 TRST
Ul. del Lavatoio 4 Tel. 040/365424 Telex: 461012 Telefax: 040/363918
Filiala GORICA:
Ul. Trieste 160 - Tel. 0481/20769
OSEBNI RAČUNALNIKI IN PERIFERNE ENOTE • APLIKATIVNI PROGRAM ZA UPRAVLJANJE PODJETIJ POTROSNI MATERIAL ZA INFORMATIKO UVOZ - IZVOZ
Trst ■ Ul. Muggia, 15 - Tel. 040/381160 ■ 381616 ■ Fax 040/381110
. .
GOSTILNA
Branje - Branje - Branje
Vesela družba in še kaj
(jiM (U Imdm
A. Rossa & C. sne
34132 TRST
Ul. Ghiberti 2 Tel. 040/365188
.
Proti jutru sem se znašel na nekem izgubljenem mejnem prehodu v neki izgubljeni deželi na neki izgubljeni celini na nekem izgubljenem svetu. Počasi se je jasnilo. Vsa pokrajina okrog mene je bila kar se da pomirjujoča, jaz pa sem bil nadvse nestrpen. Čimprej moram dospeti do najbližje metropole, ki je oddaljena nekaj desetin kilometrov. Od tam bom lahko nadaljeval svojo pot.
Sedaj pa moram čimprej dobiti prevoz. Pač katerikoli. Avtobusov tu žal ni, pa tudi malo avtomobilov gre tod mimo. Ni mi jasno, kako se bom prebil do mesta, obenem pa sem ta trenutek trdno prepričan, da, če ne ukrenem ničesar, se bo pač nekaj zgodilo, kar me bo rešilo iz zagate. Nagonsko čutim, da mi bo nedejavnost po tolikih dneh norega vrtenja v krogu, tokrat naklonjena, da se bo že po inerciji nekaj premaknilo.
Ne vem, zakaj sem bil tistega dne ob porajajočem se jutru tako gotov, da je bilo takrat čakanje in brezdelje najbolj učinkovito sredstvo gibanja in dejavnosti. Morda zato, ker sem čutil, da so mi bile takrat zvezde naklonjene. Pokrajina okoli mene je bila sanjska in je novi dan že razlival svoje blagodejne žarke na ta svet, tako da me je ta, še preden se je sonce razža-relo, že vsega omamil.
Le mnogo kasneje sem razumel, zakaj se je po mojem mišljenju moralo tako zgoditi. Že dolgo časa ni bilo obdobje, ura, utrinek tik pred zarjo, tako temen kot tistega dne, tako se je moral svet nato oddolžiti z veličastnim dnevom in žarečo močjo. V nemirovanje mirovanja, o tem da se mora zemlja okoli mene premakniti, sem bil tako prepričan, da sem se kar usedel na zidek ob carinarnici, odložil nahrbtnik in čakal.
In res mi ni bilo treba dolgo čakati. Le nekaj minut sem vedro bolščal v vse svetlejše rdeče proge na vzhodu, ko sem že od daleč zagledal manjši tovornjak, ki se je prikazal od neznano kod, iz njega pa sta izstopila dva starejša moška in začela nekaj nakladati.
Delata hitro in složno, tako naprej nekaj časa opazujem njune skladne gibe, nato pa, ko sta očitno končala, se jima približam in ju vprašam, če me lahko zapeljeta v najbližje mesto, če se seveda sama odpravljata tja.
»Lahko«, mi odgovorita skoraj soglasno, »a le pod tremi pogoji«.
»Povejta«, jima z gotovostjo odvrnem.
»Prvi pogoj je ta, da ti ugaja vesela družba«.
»Vsekakor mi ugaja«, odgovorim.
Oba možakarja se nasmehneta, češ, krasno, dobila sva pravega. »Dobro«, mi odvrneta. »Drugi pogoj je, da ti ugajajo živali.«
»Vsekakor«, se pošalim, »doma redim kondorje, aligatorje in kenguruje«.
»Krasno«, spet povzameta vesela možakarja in, kot da bi napovedovala ne vem kako važno tekmo ali bitko za življenje in smrt, zelo retorično nadaljujeta, saj sta se takoj vživela v to igro, da je tako meni kot njima že šlo na smeh.
»Tretji pogoj pa je«, postala sta za trenutek, tako da je napetost dosegla višek, »tretji pogoj pa je...., da ti ugaja...; spet trenutek tišine, tako 4a je radovednost že neznosna: »sveZi zrak«.
Jaz si kar zadovoljno oddahnem/ ko vidim, da bom lahko zadostil vsem trem pogojem ter odgovorim: »Ob sveži zrak mi prav gotovo ugaja, ko pa stanujem v šotoru, ki sem ga p°' stavil na glavnem trgu svojega mesta...«
Onadva se kar muzata ter mi soglasno, kot kaka vajena televizijska napovedovalca, svečano izrečeta sodbo: »Dobro, uspešno si prestal vse tfl preizkušnje, torej vstopi:« Eden od dveh pa mi še potiho in razglašeno zapoje slovesno televizijsko varietejsko glasbo, ki je pač značilna ob vstopu na oder kakega zvezdnika ali velikega pevca.
Že se hočem povzpeti v kabino majhnega tovornjaka, ko mi zgovornejši moški reče: »Ne tja, saj je tu prostor le za dva. Ti moraš iti zadaj, n*1 odprto.«!
Saj res, sveži zrak, se mi utrne v misli. Kaj pa dobra volja in živali?, pomislim.
Nisem se niti dodobra povzpel na zadnji odprti del malega tovornjaka ko se izpod umazane odeje prikaže' jo trije majhni prašički. Najprej se za-čudim, nato pa, ko kamionček odpe; lje, si še mislim: »No bom imel vsaj družbo. Sicer pa, zagonetka s trem1 usodnimi preizkušnjami mi postaja vse bolj jasna, saj so tu živali, vendar pa, kaj pa dobra volja.«
Nisem niti dodobra izrekel te mlS' li, ko se nenadoma zgovornejši m°' ški nagne k meni iz sprednjega dela kamiona ter mi vedro zažuga: »Glej' da boš držal njihovo moralo visok0' ker so moji srčki zgodaj zjutraj pona' vadi slabe volje in si želijo vedrega lfl sproščenega pogovora.«
»Skušal jih bom zadovoljiti,« sem odvrnil, »morda bi jim kar zape' državno himno, tako da bodo strun1' no in patriotsko vstopili v novi dan-“
»Naredi, kar hočeš,« se mi muza domačin, ki se steguje skozi kabin0' tako da se veter poigrava z njeg°vl' mi črnimi lasmi, »le da bodo na ko0' cu poti zadovoljni s tvojo družbo«’
Teh nekaj desetin kilometrov 4° metropole prevozimo v kaki uri, sta veljaka naravnost divje hitela P° slabo asfaltiranih cestah, tako da me je stalno metalo od enega konca t°' vornjakovega repa na drugega, ist° pa se je dogajalo tudi z mojimi vat°j vanci. Logično, da v takih pogojih 111
Branje - Branje - Branje
Spoznala sta ga po
'imm
R; Stecher — Zajtrk pod platano, akvarel 1994
V teh dueli mi spomin rad poro->na v čas, ko so pri nas doma pripravili velikonočno peko. (Vsaj tako smo P° domače govorili.) Otroci smo od aaleč opazovali mamino spretnost, kako se vrti od mize do štedilnika in od an’ naprej do krušne peči... Resni-010 se mi tudi danes toži po teh dogodkih. Zame ni bilo Velike noči, če n,sem vsaj od daleč opazoval ta ma-,n,n obred, ki je predprazničnemu ^dušju dajal enkratno pripravo. Do-rote, ki smo jih ob praznikih bili de-ezni, so imele vsaj zame mnogo let Pozneje, ker jih nisem od daleč opajal, kako so nastajale pod spretnimi hi v miru lahko zapišem posveče-nitni maminimi rokami, veliko manjšo vednost...
Ta mamin posvečeni dah je spremili ves dom in domače. To so dogod-j k' so neponovljivi, za vsak dom enkratni in samo zanj pristni.
To mi je prišlo v spomin v teh Predprazničnih dnevih, ko sem obču-oval zanimivi dar, akvarel lnsbur-skega škofa dr. Reinhalda Stecherja " Zajtrk pod platano. Slovesno pripravljena miza nekoga pričakuje. Kdo Ve, kdo bo to? — Končno ni niti toli-0 važno, kdo bo k tej mizi prisedel. Za>ne je važnejše, kaj si bo tisti, ki bo eiežen dobrot te mize, mislil! Bo za-catil skrb, ki jo je vanjo nekdo polo-
žil? Ne samo ob prigrinjku, pač pa tudi ob prtu, stolicah in končno tudi na kraj sam, ki je enkraten —- pod mogočno platano. To je delček skrivnosti, ki ji kar tako ne ubežimo. Skrivnost prisluhniti trudu drugega, skrivnost opaziti skrb tistega, ki ga bo s svojo iznajdljivostjo počastil in nenazadnje posluh za vse lepo in plemenito, ki nas oplaja in nas vsak dan dela bolj človeške...
Tista dva učenca sta Učenika spoznala po lomljenju kruha... Kako pa mi danes spoznavamo, ne samo okušamo, praznik, kot je Velika noč? (Naj nihče ne misli, da hočem kritizirati — kajti tu, v tem našem zamejstvu, tako radi vidimo najprej slabo in šele potem kaj drugega...) Nobenega praznovanja ni, ne samo velikonočnega, če najprej nanj nismo pozorni. Ne samo na strežbo, ampak predvsem s posluhom srca do vseh tistih, ki so se nam posvetili, da mi sploh lahko praznujemo...
Družba ni sestavljena samo iz nas posameznikov, iz ozemlja, ki ga posedujemo, iz stvari, kijih uporabljamo, iz kretenj, ki jih izvajamo, temveč predvsem iz idej, ki jih imamo... Vse tisto, kar nam je samoumevno, je tisto, ki pojasnjuje naše ravnanje...
Ob praznovanju Velike noči nam je marsikaj samoumevno. Marsikaj tudi samo po sebi naravno. Zanimivo bi bilo tudi za nas same, pa tudi za tiste, ki jih bomo te dni srečali, če bi imeli ob letošnji Veliki noči kanček Jezusove iznajdljivosti, ko se je učencem pustil, da sta ga odkrila — »Si ti edini tujec v Jeruzalemu?« — Odkrivajmo ob sebi ljudi in njihove ideje s pozornostjo, zlasti še pri vseh tistih, ki nam bodo pomagali odkrivati lepoto velikonočnega praznovanja z njihovim trudom in našim zadovoljstvom... Tako bo letošnja Velika noč enkratna, resnična in tudi doživeta.
Ambrož Kodelja
^Ogel pogovor sproščeno steči, zato Serri bil, ko se je kamionček v pred-rr'estju naposled ustavil, upravičeno Oskrbljen, da nisem zadovoljivo op-
ravil
svoje dolžnosti.
Polm
žilo
Ves sem prevetren od nore vožnje Pretresen od neurejenega cestišča, ega cestnih grb in lukenj, tako da nekaj sekund, potem ko se je vo-ustavilo, ne pridem k sebi.
Ce
oja gostitelja izstopita in se mal-/ Zaskrbljena zazreta vame. A ko vi-I a' da se počutim odlično, saj sta me Cesta in zrak malo pretresla, se mi selo nasmejeta, nato pa pogledata [jj.as'čke, ki so vso pot obupano cvi-k *' sedaj pa so se čudežno umirili in ar zadovoljno gledali v svet.
, ‘‘No, kaže, da si jih res spravil v bro voljo,« mi reče šofer, ki je prej
v glavnem molčal. «Veš,« nadaljuje, »peljeva jih namreč v klavnico...«
Ob tem sporočilu se mu niti ne čudim preveč, temveč le stresam z glavo, da bi se mi ušesa čimprej odprla, saj so mi žvižgala od hitrosti tresljajev. Nato pa sta se oba, kot da bi se zmenila, zabuljila vame ter vedro, obenem pa tudi resno dodala: »Veš, prijatelj, v teh krajih samo s šalo preživiš!«
Prisrčno sem se poslovil od svojih šaljivcev ter se zrl v tovornjak, na katerem so moji priložnostni sopotniki nadaljevali svojo zadnjo pot. Tistega dne sem se naučil nekaj velikega. In sreča si mi je čisto nalahno vtihotapila pod kožo in se me držala cel dan, ta dan, za katerega sem že navsezgodaj začutil, da so mu zvezde naklo-
niene-	Dušan	Jelinčič
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
vošči članom
in vsem Slovencem
prijetne velikonočne praznike
V *»*•**•♦ *
tiskarna graphart
TRST - Viale D'Annunzio 27/E - Tel. 040/772151
MOCOR FRANCO
Mehanska popravila vozil
Ind. Cona Trst Ul. Travnik 17 Tel. 040/810310
POOBLAŠČENI fMANl SERVIS
HI
POHIŠTVO
RESTAVRACIJA BAR
«Al Cavallucc
34013 Devin 61 /d (Trst) Tel. 040/208133
Oh torkih zaprto
KNJIGE - NABOŽNI PREDMETI
FORTUNATO
--------------TRST
Ul. Paganini 2 - Tel. 040/630460
Zidarič
s.n.c.
PAPIRNATI PROIZVODI - ČISTILA Nabrežina, 120 - Tel. 040/200232
PUPIS
SESLJAN in POHIŠTVO
ARCOBALENO
DEVIN
Kakovostna izbira modernega, stilnega in rustikalnega pohištva
»
^ Ji Vesele velikonočne
praznike
Švara S. & Masten S.
AVTOMEHANIČNA DELAVNICA KAROSERIJSKA POPRAVILA AVTOODPAD
SESLJAN (avtocesta) - Tel. 040/299768
Rešujemo vse vaSe avtomobilske probleme
Kozmetičarka
FIORI
IRENE
KEBAR
TRST
TRG GOLDONI 10 TEL. 040/636448
CVETLICE
Ulica I. Gruden 48 Tel. 040/226517 Bazovica (Trst)
Raznovrstna darila Velika izbira cvetja za razne priložnosti
~
IMM Vodovodno inštalaterstvo Centralna kurjava Plinska napeljava Sončno ogrevanje Boljunec 195 - Tel. 040/228989	JESTVINE VALMARKETr RA7DVir.A Ul. I. Gruden, 39 Tel. 040/226128
Pizzeria - Bar - Gostilna »VETO« sne ISi Debenjak Nada in Fabrizi Erino pec na drva Opčine - ProseSka ulica 35 - Tel. 040/211629	BAR-BUFFET-PIZZERIA flj® »da RINO« ^ * FABRIZI ERINO Opčine - Narodna ulica 65 - Tel. 040/213821 j 7aprtn nh nedeljah
	
SLAŠČIČARNA
Aiul
um
PRALINA - Čokoladni openski tramvajcki MARCIPAN, TORRON1 in drugo
OPČINE - TRST - PROSESKA UL. ST. 2 - TEL. 040/213055 Ponedeljek zaprto
Glavni cilj združitve je večja racionalizacija
Dr. Klavdij Brajnik o združitvi dveh naših bančnih zavodom
«
Slovenski denarni zavodi v zamejstvu so ena izmed gonilnih sil nasega gospodarstva, zato je tudi upravičeno, da jim posvečamo posebno pozornost V zadnjih mesecih smo kar nekajkrat z zadovoljstvom objavili vest o odpdju novih slovenskih bančnih okenc — podružnic — v tem ali onem kraju, zadnjič po vrsti v Ronkah oz. Sovodnjah.
Tokrat smo pred novim pomembnim dogodkom. Že nekaj časa se v zamejskih gospodarskih krogih govori o združitvi dveh naših bančnih zavodov tj1 sicer openske Hranilnice in posojilnice ter nabrežinske Kmečko-obrtne hranilnice. Ravnatelja Hranilnice in posojilnice na Opčinah, dr. Klavdija Brajniki1 smo zaprosili za razgovor, na katerega je rad privolil.
lutno ni botrovalo neredno poslovi nje ali kaj podobnega, temveč gre J>0 tem le za daljnovidnost za bodoči M1' voj. Združujejo se celo velike banke Z združitvijo želimo izboljšati poslovanje in seveda odpraviti enak1 urade v dveh bližnjih manjših realnostih, in sicer predvsem dvojno lipovo. Na ta način bi lahko z našimi močmi krili več prodajnih točk.
Dr. Brajnik, kako je pravzaprav prišlo do odločitve o združitvi med Hranilnico in posojilnico na Opčinah in Kmečko obrtno hranilnico iz Nabrežine in kaj pomeni ta korak?
Razmere na kreditnem tržišču so se v primerjavi s preteklimi leti močno spremenile. Banke niso več tista oddaljena »svetišča«, ki so nekaterim vzbujala skoraj »strah in grozo«, temveč so veliko bližje strankam in so postale njihov pravi partner. Na Tržaškem se je pojavilo veliko tujih bank. K temu so pripomogle napovedi o uvedbi območja off-shore oz. brezcarinskega sistema.
Z novimi zakoni je italijanska oblast popolnoma sprostila bančno poslovanje. Ukinili so tako številne omejitve z namenom, da postane banka podjetje v pravem smislu besede.
Hranilnice in posojilnice so bile v državnem merilu posebne vrste bank, ki so morale spoštovati večje omejitve od ostalih bančnih zavodov. Med drugim smo doslej lahko poslovali izključno v občini, kjer smo imeli lasten sedež. Postopoma smo poslovanje razširili tudi na bližnje občine. Do pred dvema letoma pa nam je bilo onemogočeno delovanje izven tržaške pokrajine. Z novimi sprostitvenimi ukrepi so te omejitve odpadle.
Po drugi strani pa zahteva nadzorni organ Banca dTtalia vedno številnejše podatke in informacije ter vse bolj uglajeno strukturo delovanja.
Zaradi tega se je med nami počasi začela širiti zamisel, da bi prav s smotrnejšim upravljanjem dosegli boljše rezultate. Odločitvi o združitvi abso-
V zadnjih letih smo bili vaje' ni, da se slovenska bančna okefl' ca v zamejstvu tako rekoč širij0 kot gobe po dežju. Ali Vaš korak ni morda nekoliko protitendefl' čen, oz. ni nevarnosti, da pred' stavlja neke vrste mejnik o naj' višji doseženi stopnji in invold' ciji tega procesa?
Mislim, da je ravno obratno• Glavni cilj združitve je večja racionalizacija. Prav načrt o združitvi z N1' brežinsko hranilnico med drugim sovpada z našo prošnjo za odprtje noVe podružnice v Bazovici, kar bomo uresničili, upamo, pred koncem leta.
Kako pa se formalno priprav' Ijate na združitev in kdaj bo d® nje prišlo?
Do formalne združitve naj bi pfl' šlo proti koncu leta, verjetno oktobN-V glavnem sta upravna sveta obeh 20' vodov sprejela prvi sklep o združitvi Pozitivno se je izrekla tudi Band1 dTtalia, ki nam je posredovala začasno dovoljenje. Sedaj bomo sprožili f°r' malni postopek. V prvi vrsti gre d1 sklicanje izrednih občnih zborov, kflf bo se po vsej verjetnosti zgodilo v kratkem .
Kakšen bo naziv nove banke
in kakšno bo njeno delovanje-
Vse hranilnice se bodo preimenovale v banke zadružnega kredita. ^ sklep so sprejeli naši vodstveni organi na državni stopnji z namenom, bi dokazali širši skupnosti, da so odpadle omejitve, na katere smo bili d°‘. slej vezani pri sprejemanju članov, f so morali biti v veliki večini (80%) kmetje ali obrtniki.
Glede na to, da bo naša hranilo1' ca praktično krila celoten Kras, jo nameravamo imenovati Zadružna kN' ška banka. Vsekakor bosta to moN'^ potrditi občna zbora, za dokončno i"jc se bodo namreč odločili prav član1-^ Darko Brada®8*
V NŠK predstavili Pahorjevo knjigo o S. Kosovelu
^sej o pesniku Srečku Kosovelu, ki je v italijanščini izšel pri pordenonski a ozbi Studio Tesi, so prejšnji teden predstavili tudi v prostorih Narodne in studijske knjižnice v Trstu. Delo je predstavila Ivanka Hergold, ki je pred-V.Se,n dejala, da bi bilo treba knjigo čimprej prevesti tudi v slovenščino, saj K Pomembna ne le zato, ker italijanskim bralcem odkriva zanje popolnoma slovenski pesniški svet, ampak tudi zato, ker odkriva izvirne poglede na "'Sovela. Na predstavitvi je bil prisoten tudi avtor. (foto D. Križmančič)
Ko,
Nastopil je tudi zbor »E Venturini«
Lep pevski večer v Moravskih toplicah
Po sledeh umetnosti od slavne ar-e*dure, kiparstva, rezbarstva do sa-ralnih umetnin, cerkvenih posod in estencev, me je pot pripeljala v Slo-^jnsko Pomurje, kjer prav ob znanih 0ravskih toplicah stoji Plečnikova c®rkvica, pravi biserček tega sloven->n hkrati svetovnega arhitek-a Jožeta Plečnika. Moravske toplice znano zdravilišče, kamor zahajajo j^°stie iz vse Slovenije, pa tudi iz adžarske in Avstrije. Pred nedav-m je v prireditveni dvorani tega t raviligča bilo srečanje dveh pobranih pevskih zborov — »Fran Ventu-lr,i« od Domja pri Trstu in »Loški as« iz Loke pri Zagorju ob Savi. k Spored je napovedoval operni in ^°ncertni pevec, znani basist Ladko ,.0r°šec, v nemščino pa je prevajala M°nika Lovrenčič.
Šk' ^>rV' S° nastopiii pevci zbora »Lo-1 glas«, ki so za to priložnost pripra-1 devet pesmi različnih dob, od rap^USa J33 današnjih dni. Dirigi-)e Igor Beuerman. Kot solist pa je zbora dopolnjeval Ladko Koro-Snr ^aPeJ )e dolenjsko narodno »Vi-a )e gora«. Pevski zbor »Fran Ven-
turini« od Domja pa je pod vodstvom svojega dirigenta, dobrega poznavalca svetovne in domače zborovske literature, Ivana Tavčarja prav tako kot zbor iz Loke navdušil številne poslušalce. Ob koncu so vsi pevci izvedli skupaj štiri pesmi. »Ob Kolpi«, prekmursko narodno v priredbi M. Tomca »Teče mi vodica«, Vinka Vodopivca »Pobratimijo« in za konec še »Bazovico« Frana Venturinija.
Vsi nastopajoči so z lepim petjem dokazali, kolikšna je vrednost in pomen zborovske glasbe. Poslušalci, večinoma Avstrijci, Nemci in Madžari, so bili navdušeni. Spoštujmo pravo umetnost, kakor jo spoštujejo delovni in resni ljudje vseh narodnosti.
Zoran Tevž
DAROVI IN PRISPEVKI
V hvaležen spomin na g. župnika Lojzeta Zupančiča daruje družina Lupine 55.000 lir za tiskovni sklad Novega lista.
* * *
K.K. daruje 50.000 lir za tiskovni sklad Novega lista.
Župnijski pastoralni svet sv. Jerneja-Opčine
sporoča, da bo zaradi velikega zanimanja
razstava župnijskih rokopisov, raznih dokumentov in panojev
0cJprta še ta teden od 10. do 12. in od 17. do 19. ure razen v soboto, ko bo razstava odprta samo dopoldne.
Vesele veliko
’> °
A o
praznike
o ..MMi
Gostišče
NANUT
GORICA - TrZaška ulica 118 - Tel. 0481 /20595
1170
"2Devetak
Vrh Sv. Mihaela 48 - Sovodnje ob Soči (Gorica) Tel. 0481/882005 - 882488
Siscom
Siscom sas
34016 Opčine Ul. Biancospino 22/2 Delavnica za servisiranje za antene in televizijske aparate
 Prodaja elektromateriala
Narodna ul. 48 Tel. 040/214867
PREVOZI
Hervat
Hrvati 36 - DOLINA Tel. 040/228456
malalan
OPČINE Proseška ulica 6 Tel. 040/213957 - Fax 040/213595
yrnnmjM
ZELI SVOJIM CENJENIM STRANKAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Vesele velikonočne praznike
KATOLIŠKA KNJIGARNA
Gorica
• Šolske in pisarniške potrebščine
• slovenske knjige
• devocionalije
• galerija
GORICA - Travnik 25 -Tel. 0481/531407
							■■■■■■■
	mmmm						
GOSTILNA
arčloč
vesele
velikonočne
praznike
Prečnik, 1/B - Tel. 040/200871
PODJETJE
PRECIZNA MEHANIKA
JioVbic
Križmančič Danilo
Vošči vsem odjemalcem, prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike
TRST Ul. S. Cilino 38 Tel. 040/54390
BAZOVICA Ul. S. Kosovel, 53 Tel. 040/226548
	
Kosič
Trgovina obutve v Gorici
Ul. Raštel 7 - Ul. Oberdan 7 Tel. 0481/535162-535520
Ul. Raštel 8 Tel. 0481/33465
SP0RT
GORICA
Ul. Raštel 19 Tel. 0481/531884 Fax 0481/534470
GORICA
NOVICE
Do 13. aprila bo v Beneški galeriji v Špetru odprta razstava romunskih ikon iz zbirke Cantarutti. Ogled je možen vsak dan, razen ob nedeljah, od 17. do 19. ure.
•k ie ic
V Tržaški Galeriji v Ulici Sv. Frančiška so na ogled slike umetnice Ani Tretjak. Za skupen naslov svojih del si je izbrala »Trst — Trigonija elemen-talov«. V svojih delih slikarka, kot je na otvoritvi v četrtek, 24. marca, povedal umetnostni kritik Giulio Mon-tenero, združuje na harmoničen način elemente preteklosti in sodobnega časa, duh in materijo.
Razstava bo odprta do 12. aprila po delovnem urniku Tržaške knjigarne.
* * *
Na razstavišču v Veroni bo od 8. do 12. aprila 7. salon alkoholnih pijač — brandyja, žganja in drugih destilatov. V Pordenonu pa bo od 23. do 25. aprila vsedržavni vzorčni sejem elektronike, radioamaterske in HI-FI opreme.
Janko Jež
Rušilec jugoslovanske
Dne 9. oktobra 1934 so v Marseillu umorili kralja Aleksandra Karadj°r' djeviča, ki je kljub svarilu beograjske vlade šel po morju na uradni obisk v prijateljsko Francijo. Atentat so pripravili »makedonstvojušči«, ki so jih v imen11 bolgarske fašistične oziroma filonacionalistične vladavine po temeljiti selek' ciji po raznih madžarskih in italijanskih taboriščih pripravljali za končni obr®' čun z Jugoslavijo zaradi Makedonije. Tak zarotnik je v francoskem pristani' šču Marseille uspešno izvršil atentat na kralja Aleksandra. Pod revolverski' mi streli je padel tudi francoski zunanji minister Barthou, ki je gosta spred1' Ijal na avtomobilu na železniško postajo, odkoder bi se jugoslovanski krai) s spremstvom odpeljal proti Parizu, kjer ga je čakal slavnostni sprejem. N®' mesto tega so pripravili velike pogrebne slovesnosti za pokojnim predstavni' kom zveze francoske zaveznice na vzhodni obali Jadrana.
Slovenska mladina je obstrmela. Ljubljana je čez noč onemela in izgubil3 običajno hrupnost in veseljaštvo. Vsakdo je zaslutil nastop temačnih dni b°' jev za življenje in svobodo. Prav posebno zaskrbljena je bila primorska ml3' dina, ki je v društvih, v katerih je sodelovala, posebno visokošolskih, oblik0' vala novo razgledanost glede narodnega hotenja po zedinjenju. Zato se je ta primorska mladina s posebno vnemo vključevala v narodnoobrambne °r' ganizacije.
Predsednik akademskega društva Edinstvo pripenja trak na drog bojnega pr‘! pora rušilca Ljubljana
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL GLASBENA MATICA - GORICA
KONCERTNA SEZONA 1993/94
W. A. MOZART
EXULTATE, JUBILATE, K. 165 MISSA SOLEMNIS C-MOL K. 427 Stolni zbor in orkester LIMBURG Hans Bernhard, dirigent CERKEV SV. IGNACIJA V GORICI sobota, 9. aprila 1994 ob 20.30
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vrša j.
Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151.
Član	Združenje	periodičnega
tiska v Italiji
Zadnji koncert ansambla L. Furlan
P zgoniškem športno kulturnem centru je bil konec prejšnjega tedna po-ednji koncert ansambla narodnozabavne glasbe Lojzeta Furlana (foto S. Fer-r"rj) ki se je odločil, da po 20. letih rednih vaj in nastopov vsepovsod s svojo javnostjo zaključil. Koncerta se je udeležilo res številno občinstvo, kot bi °telo člane ansambla prepričati, naj o svoji odločitvi še razmislijo. Na odru s° se zvrstile tudi druge skupine — Kraški kvintet, Taims, Zvezde in Tržaški ""rodni ansambel. Zgoniška županja Tamara Blažina je nato članom ansam-a Lojzeta Furlana izročila najvišje občinsko priznanje.
V akademskem nacionalnem društvu Edinstvo, ki je bilo v tem smislu p°l° delavno, sem po prevzemu predsedništva po soustanovitelju Zoranu **ču polagal posebno važnost oblikovanju in širjenju nacionalne zavesti ^ di izven običajnih univerzitetnih tal. Ob napovedi, da bodo v kratkem ^ Splitu splavili rušilec vrste, ki je predvidevala lažje vojne ladje za obram-jadranske obale z imenom pomembnejših mest v državi, smo člani aka-ttiskega društva Edinstvo v dogovoru z društvom slovenskih prostovolj-v *z prve svetovne vojne sprožili akcijo, da bi prvi tovrstni rušilec prevzel sWenske prestolnice Ljubljane. V tem smislu sem bil v stiku s tedanjim edsednikom organizacije prostovoljcev Pavlinom. Obe organizaciji, to je °stovoljska in visokošolska Edinstvo, sta poslali na vojno ministrstvo v Be-srad predlog, naj bi nosil novi rušilec ime Ljubljana. Obenem sva z obeh ani prosila za čast, da bi mogli izročiti novemu rušilcu bojni prapor. Kas-.. )e smo izvedeli, da je to storila na pobudo g. Pavlina tudi mestna občina ^ dljana. Na vojnem ministrstvu so vse tri predloge načelno odobrili, ven-r So predlagali, naj izročitev bojnega prapora prepustimo društvu prosto-de/CeV/ mec^em ko naj ljubljanska mestna občina in društvo Edinstvo so-°vala s podelitvijo spominskega traka. Dogovor je bil soglasno sprejet. Rase smo, da ima pri tej akciji prednost prostovoljska organizacija, saj so . vnjeni člani pod vodstvom generala Majstra borili za svobodo Koroške in Zrie Štajerske.
°bfj
Prišlo je do slovesnosti na Mestnem trgu pred arkadami Rotovža, to je ‘nske palače. Bilo je leto 1935, točnega dne pa se ne spominjam, vsekakor l*ti? sPomla^i al' jesenl- Na odru pred magistratom so bila vsa običajna po-na in vojaška oblastva. Po govoru predsednika pripravljalnega odbora je sl , avn*k prostovoljcev izročil mornarniškemu častniku prapor z drogom, k 11 je župan s spominskim trakom in takoj nato sem bil na vrsti jaz. Po bjj m govoru sem pripel trak na drog s praporom. Na eni strani, kjer je ^ trobojnica, je bil napis: Akademsko nacionalno društvo Edinstvo, na zadnji ri pa; Slovenska mladina. Vojaška godba je zaigrala državno himno. Bil sto Peresen. Pogled na Mestni trg je bil veličasten. Meščani, sokoli in za-
i Pniki ostalih sodelujočih organizacij so napolnili trg med Rotovžem, Rob-'nr vodnjakom in Krišparjevo palačo, lijo '^eta SO V Rimu podpis3!* sporazum o večnem prijateljstvu med Ita-sed'n Ju8oslav*j°- Italijo sta zastopala Mussolini in Ciano, Jugoslavijo pa pred-nik beograjske vlade Stojadinovič.
de' za^etku druge svetovne vojne in nato leta 1941, ko je prišlo do nena-čeprav močno predvidenega zahrbtnega napada fašistične Italije pr 8°slavijo, sta slovenska mornariška oficirja razstrelila rušilec Ljubljana la ^ s‘driščem v Splitu in se skupaj z ladjo pogreznila v Jadran. Oba sta pad-a domovino, ki ji je bil rušilec Ljubljana pomemben simbol.
SetliKo je prišel Edvard Kocbek predavat na slovensko učiteljišče v Trstu, ki al; k 11111 tedaj ravnateljeval, sem vprašal njegovega sina, ki ga je spremljal, t*'ov° Sl°venska ndndina spet na mestu mrtve straže slovenstva, če bo to do-*na spet zahtevala, mi je brez oklevanja dejal: »Vedno!«
	
Vesele veliko praznike
“CORIUM”
s.r.l.
IMPORT-EXPORT
TRST - UL. CELLINI 2, UL. MILANO 4/1 Tel. 040/660160 - Lax 040/660059 - Telex 461102
Vesela Velika Noč
MARKET ŽERJAL
KNJIGARNA
Terčon
NABREŽINA Tel. 040/200142
BOLJUNEC 405 TEL. 040/228114
PLOSCICE - SANITARIJE
Karlo Rolich
vse vrste semen, sadik sadnega drevja -raznovrstna hrana za domače živali
GORICA Tržaška ulica 18 Tel. 0481/520898
Nabrežina Kamnolomi, 35/c Tel. 040/200371
Narodna in študijska knjižnica
želi svojim obiskovalcem vesele velikonočne praznike
ŽELEZNINA
Nabrežina, 124 Tel. 040/200122
■■■■
#
CASSA RURALE ED ARTIGIANA Dl SAVOGNA D'ISONZO KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH OB SOČI
Prvomajska, 75 - Tel. 0481/882155
PODRUŽNICA V ŠTANDREŽU
Ul. del Carso 73/a Tel. 0481/520832 - Fax 0481/521747
CASSA RURALE ED ARTIGIANA ^ di Aurisina
<g
HRANILNICA IN POSOJILNICA v Nabrežini
34011 NABREŽINA 106 (TRST) - Tel. (040) 200186
PODRUŽNICA V SESLJANU SESLJAN 43 - TEL. (040) 291501
MOJE VELIKONOČNO VOŠČILO
»Nikoli več velikega petka za slovenski narod, temveč samo resnično "vstajenje" in zmaga dobrega nad zlim. Rane, ki ga je to zlo prineslo slovenskemu narodu, se še ob "vstajenju" vidijo in bolijo. Daj Bog, da bi se kmalu zacelile.«
Vinko Levstik
LEVSTIKOVA HOTELA V ITALIJI
PALAČE HOTEL je v samem središču Gorice, približno en km od državne meje. Ponaša se z odlično restavracijo, dnevnim barom, dvema dvoranama za 120 obiskovalcev in lastnim zaprtim parkiriščem.
V udobnih sobah je skupno 150 postelj. V sobah so kopalnica, sušilec za lase, mini bar, telefon in radijski ter televizijski sprejemnik.
Za dobro počutje in informiranost gostov skrbi slovensko osebje-
MAS
Soc
Naslov: PALAČE HOTEL, Corso Italia 63, 34170 GORIZIA GORICA, tel. 0481/82166, fax 0481/31658
Na novo odprti HOTEL EMONA, II. kat. je v zgodovinskem središču Rima
Vse sobe imajo lastno kopalnico, radijski in televizijski sprejemnik, telefon in mini bar.
Tudi tukaj boste v družbi rojakov, ki bodo pripomogli k vašim lepšim počitnicam.
Pokličite nas na telefon: 06/7027827 ali 7027911; fax 06/708787 Naslov: HOTEL EMONA, Via Statilia 23, 00185 ROMA V obeh hotelih imajo slovenski gostje popust! Pričakujemo vas. r-
KMEČKO OBRTNA HRANILNICA
KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB Rimska, 23-Tel. 0481/78063 NOVA PODRUŽNICA V R0NKAH ul. G. D'Annunzio, 96 - Tel. 0481/474160