INTERIER d.o.o., trgovsko podjetje Krško, Aškerčeva 1. Slovenija, telJtax: 0608/21-876. 22-861, 22-090, 22-064 AFP AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61-588 DPELO d.o.o. Tel.: 0608/62-905, 62-906 Cesta svobode 37, Brežice ŠT . 33 / LETO XVII / 29. AVGUST 1996 120 SIT Poštnina plačana pri pošti Krško TERME ČATEŽ TopliAka cesta 35, 8290 Brežice stran 3 Po letošnjih krajevnih volitvah Nova Sveta KS Sevnica in KS Brežice se predstavljata Izbruh nove krize v senovški Metalni Stavkajoči zahtevajo plačo in regres Od kje zagotoviti 270 milijonov tolarjev, kolikor jih v Metalni potrebujejo za normalno obratovanje in poplačilo dolgov?____________ Senovo, 26. avgusta - V senovški MetalniTGS d.o.o. se stare težave z namestitvijo t.i. kriznega vodstva prvega novembra lani niso končale. Delavci so imeli delo sicer zagotovljeno, toda obseg le-tega ni bil takšen, ki bi podjetju lahko prinašal dobiček. Novi direktor mag. Drago Vajdič zadevi očitno ni bil kos ali pa je imel premajhno pomoč Sklada za razvoj in prestrukturiranje, ki ga je na to mesto postavil, in kmalu so se pojavile nove likvidnostne težave. Te niso mogle dolgo ostati prikrite in delavci so maja letos prejeli za 12 odstotkov nižje plače. Ker je bilo denarja vedno manj, so se manjšale tudi plače. In ko so avgusta delavci prejeli le še polovico plače, jim je prekipelo. Od vodstva so zahtevali takojšnje izplačilo razlike ter regres, česar pa seveda niso dočakali. Zato so se danes, 26. avgusta, na zboru delavcev odločili za najbolj skrajno potezo, za stavko. K temu jih je spodbudilo tudi neuspešno pogajanje sindikalnega vodstva s predstavniki Sklada. Vse, karje bil ta v tistem trenutku sposoben narediti, je bilo to, da je razdrl pobodbo z direktorjem Vajdičem. Zbor delavcev je zahteve stavkovnega odbora, ki ga vodi predsednik sindikata Jože Božič, soglasno podprl in potrdil komercialista Marjana Simončiča za vršilca dolžnosti direktorja. V svojih zahtevah so stavkajoči posebej izpostavili dvoje. Izplačilo manjkajočega dela zadnjih treh plač ter regresa v skupni višini 63 milijonov tolarjev, kar mora biti izvršeno takoj, v primeru, da bi prišlo do ustanovitve nove firme, kar so predlagali pri Skladu, pa bi le-ta moral zagotoviti delovna mesta najmanj sto petdesetim delavcem, za tehnološke viške pa poskrbeti v skladu s programom reševanja trajnih presežkov. Odgovorov na postavljene zahteve delavci na svojem zborovanju niso dobili, saj se niso imeli s kom pogajati. Nasprotna stran se zbora namreč ni udeležila. Tako so se zaposleni nazadnje kljub prigovarjanju v.d. direktorja Marjana Simončiča in članice kriznega vodstva, Ksenije Mirtič, naj ne prekinejo dela in s tem povzročitve še večje škode, vseeno odločili za stavko. Pri tem pa vsaj dolgoročno gledano preveč kratkovidno računajo na to, da si v času predvolilnega boja nihče ne bo upal zanje predlagati stečajnega postopka. Volitve bodo namreč slejkoprej minile, po raznih kotih postrgan denar bodo porabili le za plače, dolgovi in nerentabilna proizvodnja pa bodo ostali. In grožnja s stečajem, ki se mu bo realno gledano težko izogniti, tudi. (ES) Ponovno ugašala življenja na magistralki Drnovo, 28. avgusta - V ponedeljek ob 18.40 uri se je na magistralni cesti Obrežje -Ljubljana zgodila prometna nesreča, v kateri so tri osebe izgubile življenje. Voznica D. E., roj. 1971, državljanka R BiH, je vozila avtomobil znamke Opel iz smeri Ljubljane proti Obrežju. V Krakovskem .gozdu je dohitela tovorni avtomobil s polpriklopnikom in ga pričela prehitevati. V tistem trenutku pa je po nasprotnem voznem pasu z golfom pripeljal D. R., roj. 1943, iz Senuš. Voznica omege je sunkovito zavila v desno in s sprednjim desnim delom vozila zadela ob tovornjak, nato pa jo je odbilo v levo. Čeprav je voznik golfa močno zaviral, se čelnemu trčenju ni mogel izogniti. V nezgodi so umrli voznik D.R. ter njegova sopotnika G.B., roj. 1962, iz Senovega, in K.J., roj. 1930, iz Dovškega, medtem ko je P. J., roj. 1941, iz Krškega zadobil hude telesne poškodbe. Prav tako pa sta se hudo poškodovala tudi voznica D. E. in njen sopotnik D. A., medtem ko je drugi sopotnik V. U. zadobil lahke telesne poškodbe. Zaradi nesreče je bila magistralna cesta dlje časa zaprta, promet pa je potekal po obvozu. (Galex) Dolgo, a kilavo poletje ft t V ti Dani Kovač, Zoran Zelič, Pavel Oluič, Mojca Troha, Staša Fon, Bono Baršek, Miloš Radosavljevič - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,68270 Krško - Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-5ji V f I i F \ v J ^91" Gra'ična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska 33, telefon/telefax: 0608/22-145-Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas r-n >-» __(.i -A._/< izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 120 tolarjev, za naročnike 100 tolarjev -OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80% dražje, barvne oglase dodatno zaračunavamo; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglasni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. Krajevna skupnost Brežice Ifr Brežice potrebujejo svojega __________urbanista___________ meni svet KS Brežice, kjer niso zadovoljni s sedanjo ureditvijo in videzom mesta - Propadajoči simboli mesta Krajevna skupnost Brežice je po svoje nekaj posebnega, saj je po površini najmanjša, po številu prebivalcev pa največja v občini. Druga posebnost pa je, da ne pokriva vsega mesta, ampak samo najstarejši del, ki Predsednik sveta KS Brežice, Tone Zorko je tvoril mesto takoj po drugi svetovni vojni. Tako šteje krajevna skupnost Brežice danes 3.540 prebivalcev, celo mesto pa skoraj sedem tisoč prebivalcev. Del mestnega prebivalstva sodi po sedanji razdelitvi pod vaški krajevni skupnosti Bukošek-Trnje in Šentlenart. Takšna razdelitev pa povzroča svetu mestne KS Brežice in tudi prebivalcem mesta določene nevšečnosti. O tem in o drugih problemih, ki tarejo brežiško krajevno skupnost, smo se pogovarjali s tamkajšnjim predsednikom sveta KS, Tonetom Zorkom: • vozil Citroen, kijih tudi servisiramo «=- motornih koles Honda, KTM, scooterjev Italjet in Peugeot ter opreme za motoriste ¦ ¦ koles Scott in opreme za kolesarje "^ kurilna olja Radi pa vam bomo prodali in brezplačno zamenjali olje na vsakem tipu vozila Večer z Zoranom Predinom na sevniškem gradu Sevnica, 24. avgusta - V zavetju noči in grajskih zidov je potekal na sevniškem gradu koncert Zorana Predina. Koncert je organizirala ZKO Sevnica v sklopu prireditev sevniškega grajskega poletja. Ob podpori številnega občinstva je Predin izvajal svoje najbolj znane pesmi, med katerimi seveda niso smele manjkati najbolj priljubljene, kot so Sonček je in ti si stkuštrana, Naša Lidija, Praslovan, zaključil pa je s tisto Gate na glavo, pa dva svinčnika v nos. (Z.Z.) Naša anketa: Dolgo, a kilavo poletje Vremenska napoved: Jutri bo spremenljivo oblačno. Popoldne bodo kratkotrajne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature od 9 do 14, najvišje dnevne od 20 do 25, na Primorskem okoli 27 stopinj Celzija. V soboto bo sprva še precej jasno, popoldne se bo od zahoda pooblačilo. V zahodnih krajih bodo občasno že padavine, delno kot plohe ali nevihte, ki bodo v noči na nedeljo zajele večji del Slovenije. V nedeljo bo vreme še nespremenjeno, in sicer spremenljivo oblačno, občasno bodo še krajevne plohe ali posamezne nevihte. Takšnih ali podobnih vremenskih napovedi je bilo v času, ki ga imenujemo vrhunec poletja, mnogo, če ne rečem preveč. Vroče dneve z ustaljenim vremenom in brez padavin bi lahko prešteli kar na prste. Iztok Božič, študent iz Sevnice: »Da je letošnje poletje tako zelo vihravo, niti ni čudno. Človekovi posegi v naravo so še vedno nepremišljeni, neprestano onesnaževanje preko učinka tople grede pa smo občutili tudi dopustniki. Tako letos nisem vedel, ali naj na morje s seboj vzamem dolge ali kratke rokave. Ker pa sem počitnice preživel delovno, me spremenljivo vreme niti ni motilo, prosti čas sem porabil za spanje, saj se me pomladanska utrujenost drži že celo poletje.« Marko Radosavljevič, študent iz Laškega: «... gledam, doživljam s strani človeka, ki si ga le-ta ne determinira tako eksistencionalno kot psihofizično!... se pa preklet' usran' nos'... Je spremenljivo, zato ga ne morem zagrabit' za nos. Ne morem ga zagrabit za navihan nos, pa t'ko bi ga rad zravnal.« Le spominjamo se lahko, kako je bilo pred leti, ko smo čez dan uživali na bazenu, proti večeru, ki je bilo še vedno vroče (za spanje celo prevroče), pa smo posedali na travi in uživali. Letos pa je bilo povsem drugače (bile pa so tudi redke izjeme)! Prave vročine, ki si je želijo predvsem mladi počitnikarji, skoraj ni bilo, dežja je bilo več od poletnega povprečja ... In še in še bi lahko našteval. Čeprav je prvi slovenski meteorolog Miran Trontelj v enem izmed intervjujev poudaril, da je vreme pri nas še vedno povsem normalno in da o čudnem dogajanju okrog vremena govorijo le laiki, pa se letošnjega poletja ne bomo preveč lepo spominjali oz. o njem veliko govorili. Ali pa? O tem naši tokratni anketiranci. (Galex) Pavel Vene, sadjar - vinogradnik iz Sevnice: »Letošnje poletje je bolj slabo. Obilica dežja je slabo vplivala zlasti na sadovnjake - razvile so se razne bolezni. Kljub temu pa je letina kar dobra v primerjavi z lansko, ko je toča uničila ves pridelek. Letošnje leto pa je bolj naklonjeno vinogradom. Kljub dežju se zaradi hladnih noči v vinogradih ni razvila peronospora. Sedaj je potrebno le še veliko toplote, da bodo pridelki dozoreli.« Branko Milakovič z Jablane pri Kostanjevici: »Letošnje vreme je bilo pa res od muh, verjetno zaradi prestopnega leta. Na splošno je bilo premalo sonca, preveč deževja in prehladno. Pravzaprav sploh ni bilo pravega poletja. Vremenske razmere se najbolj odražajo na stvareh v naravi in to bodo še posebej občutili kmretje. Toča je ponekod prizadejala mnogo hudega, nekatere rastline pa bodo slabo obrodile. In ko smo ravno pri vremenu, naj opozorim, da nas mnoge motijo netočne napovedi vremenoslovcev.« Tina Žagar, ekonomistka iz Krškega: »Bilo je eno redkih poletij, ko me je zeblo. Nepredvidljivo. Če sem se bolj toplo oblekla, mi je bilo vroče in nasprotno. Na dopustu sem bila ob reki in ves čas je deževalo. Kaj vem, morda je vreme tako muhasto, ker je prehodno leto. Poletja nazaj so bila bolj suha, celo »sušna«. Tokrat je bilo mokrote preveč in upam, da bo jesen zato toliko lepša in da bomo lahko nadoknadili zamujeno.« Mirjana Ljubic, delavka iz Brežic: »Vreme se je v zadnjem obdobju zaradi vpliva človeka na okolje precej spremenilo. Zato gre narobe, v nepravo smer, marsikaj in ne samo vreme. Na moje osebno počutje to čudno aprilsko vreme, ko vsakih nekaj dni dežuje, nima sicer nobenega vpliva, opažam pa, da dobro de vsem vrstam zelenjave na mojem vrtu. Na žalost še posebej dobro godi plevelu, ki se je razbohotil kot že dolgo ne.« Haris Lisic, dijak iz Krškega: »Vreme je bilo obupno in brezvezno. Vsako leto je slabše. Tudi na morju je skoraj vsak dan deževalo, čeprav je bilo tudi nekaj sončnih dni. Mislim, da je za to kriv človek s svojim poseganjem v naravo, ki se odraža tudi tako, da vreme znori. Mene bolj zanima, kako bo vnaprej, ker je vreme vse bolj nepredvidljivo, ib pa, verjamem, vpliva tudi na počutje človeka. Saj veš, ob vremenski napovedi - biovreme.« Branko Balon, vinogradnik z Bizeljskega: »To poletje je vreme res malo čudno. Večinoma je deževno, kar pa kmetom v glavnem ustreza. V vinogradništvu pa je letos tako: kvalitete ravno ne bo, količina pa bo. Kako pa bo to vplivalo na prodajo, bomo pa še videli. Danes ljudje namreč bolj povprašujejo po kakovostnem vinu. Zakaj je letos toliko mokrote, ne bi mogel reči. Menda nam ja ne grozi kakšna atomska bomba!« Sezona hmelja v polnem teku Gluhi in naglušni Posavja na pikniku Karlče pri Podbočju, 24. avgusta - Na prijetnem kraju za prirejanje piknikov se vsako leto zberemo tudi gluhi in naglušni Posavja na pikniku v naravi. V soboto se je tu zbralo 48 članov DGN Posavja, pridružili so se nam tudi gluhi in naglušni iz Zagreba in Samobora. Ob prijetnem klepetu, dobri hrani in pijači je dan kar prehitro minil. V popoldanskem času smo pripravili tudi nogometno tekmo »Slovenija« : »Hrvaška«, tako da je prireditev dobila tudi »meddržavni« pomen. Ob šaljivih igrah smo se pošteno nasmejali in zabavali, nekateri so preizkušali ribiško srečo, nabirali gobe in se pogovarjali. Lepo vreme je dan še polepšalo in zadovoljni smo se poslovili. Veseli smo takih srečanj in upamo, da jih bo še več. (člani DGN Posavja) Brežice, 14. avgusta - Na posestvu Agrariine poslovne enote Trnje so začeli obirati hmelj, ki je zasajen na površini 41 hektarjev. Hmelj obira okoli 50 delavcev, nekaj je domačinov, več pa tujih delavcev in Romov. Obiranje hmelja je pač za marsikaterega Slovenca poniževalno ali nič kaj prijetno, tisti, ki pa res želijo nekaj zaslužiti, se ga nikakor ne izogibajo. Res je, daje v Nemčiji in drugod to delo veliko bolje plačano. V poslovni enoti Trnje predvidevajo letos okoli 50 ton pridelka, od tega 60 odstotkov prve kakovosti. Hmelj je v maju prizadejala predvsem suša. (Lea) Društvo gluhih in naglušnih vabi svoje člane in prijatelje, da se udeležijo SREČANJA OB MEDNARODNEM DNEVU GLUHIH v Zadobrovi pri Ljubljani, Iz Krškega bo DGN Posavja organiziralo prevoz z avtobusom, cena prehrane je 1.500,00 SIT. Prijave zbiramo v Društvu gluhih in naglušnih Posavja, Cesta 4. julija 17, Krško, do 30. avgusta ali po tel. 21-392. Med potjo se bomo ustavili tudi na gradu Bogenšperkin si ogledali Valvazorjevo sobo, lovski muzej in druge zanimivosti. Pridružite se nam! 8. mladinski raziskovalni tabor Bele Vode '96 Kristjan AŽMAN (Kamnik) in Nataša ZAVRŠNIK (Brežice), oba v skupini za rudarstvo in okolje, pri obdelavi podatkov v računalniški »bazi* »bazi Bele Vode nad Šoštanjem, avgusta - Kar 53 dijakov in študentov, med njimi tudi dve brežiški gimnazijki, se je v okviru poletnih šol za Zoisove štipendiste udeležilo 8. mladinskega raziskovalnega tabora Bele Vode '96, kjer so raziskovali in proučevali širše območje Belih Voda. Nastanjeni so bili v 1.096 m visoko ležečem in s smrekovimi gozdovi obdanem Andrejevem domu na Slemenu, kjer so si ustvarili pravcato raziskovalno postojanko, (ana) Dnevi piva pri kostanjeviški jami Kostanjevica, 23.-25. avgusta - Klub jamarjev Kostanjevica je pri jami pripravil dneve piva, ki pa so bili, žal, zaradi slabega vremena slabo obiskani. Poleg priznanega laškega piva je bila posebnost prireditve pečeni vol na ražnju, ki ga je pekel Marjan Golog iz Novega mesta, in še bogat srečolov. Za zabavo v teh dneh so skrbeli ansambel Labod z gostoma Brajdimirom in Berto, ansambel Poljub in mladi muzikant s harmoniko, Dejan Dvojmoč. V času prireditve si je bilo moč tudi ogledati jamo vse do polnoči. To je za Kostanjevico Še ena prireditev več, dogajanje, ki bi smelo postati tradicionalno. Morda bi jamarji na ta način lahko povečali obisk jame in poskrbeli za dogajanje okrog nje, saj je prostor pravzaprav slabo izkoriščen. (Lea) Koncert PRO MUSICA TRIBICINIA Zveza kulturnih organizacij Sevnica organizira v okviru sevniškega grajskega poletja koncert ansambla Pro Musica Tribicinia, ki bo v petek, 30. avgusta 1996, ob 20. uri v sevniškem grajskem atriju. V primeru slabega vremena bo koncert v Lutrovski kleti. Preprodaja vstopnic v občinski knjižnici in uro pred koncertom. Vabljeni! Dogovor o avtocesti Žlegar, minuli teden - Brežiški veljaki so izkoristili priložnost in se pogovarjali z Jožetom Brodnikom, direktorjem DARS-a, o morebitnem začetku popravila avtoceste. Neuradno smo izvedeli, da se bo dogovorjeno predvidoma naslednje leto tudi zgodilo in bodo od Bregane do Krške vasi vendarle položili nov asfalt na cesti, ki se sedaj imenuje »sama jama«. (Mr. Jožo) Od leve proti desni: Borut Mokrovič, Jože Brodnik in Jože Avšič Radarski ctenter Lisca Bela kupola ali »balon* na vrhu Lisce je viden že od daleč. Verjetno pa bolj malo ljudi ve, kaj se dogaja v njem in njegovi bližini ter čemu služi. Lastnik radarskega centra na Lisci je Hidrometeorološki zavod republike Slovenije, ki ga tudi upravlja. Radarski center na Lisci je edini meteorološki center v Sloveniji. Deluje že od leta 1981, torej je že star 15 let. Njegov glavni namen je obramba pred točo, poleg tega pa opravlja številne meteorološke meritve ter skrbi za kratkoročne vremenske napovedi, ki jih poročajo vsako polno uro. Radarska slika prihaja v Ljubljano in je dopolnilo satelitskim slikam, podatki pa gredo tudi v mednarodno izmenjavo. Na Lisci deluje radar z meteorološko dolžino 5 cm, WR 100, izdelalo gaje podjetje EEC iz Alabame v ZDA. V podporo je radarju še računalnik. Radar spremlja gibanje oblakov, tako da lahko opazovalci hitro ukrepajo ob bližajoči se nevarnosti toče. Nadzoruje doseg okrog 200 km in obvladuje območje skorajda vse Slovenije. Izjema so kraji v severozahodnem in jugozahodnem delu države, kamor radar zaradi oddaljenosti in ukrivljenosti zemeljskega površja ne seže. Na Lisci deluje osemčlanska skupina. Na radarskem centru vedno delata dva opazovalca vremena, v poletnem času pa je zaradi nevarnosti toče v pripravljenosti štiričlanska ekipa, ki se menja vsak teden. Njihov glavni namen je obramba pred točo. Proti toči delujeta dve vrsti obrambe. Prva je raketna, ki je zelo hitra, saj strelec dobi ukaz za izstrelitev v sorazmerno kratkem času. Ker letijo izstrelki do 5 km visoko, je , potrebna kontrola letenja zaraai letal. Letos so izvedli akcijo proti toči 19. junija, vendar je to delo do nadaljnjega prekinjeno, ker so izstrelki zadeli hiši v Novem mestu. Proti toči deluje poleg raketne še letalska obramba, ki je bolj varna. Tako za večjo učinkovitost protitočne obrambe skrbita Letalski center Maribor in Aeroklub Celje, ki sta letos opravila že 11 letalskih akcij. Obe vrsti obrambe delujata s srebrovim jodidom, ki topi velika zrna toče na manjša, s čimer se skušajo predvsem omiliti posledice toče. V zadnjem času je bilo veliko govora o negativnih vplivih, ki jih oddajajo veliki radarji. Tako je bilo ^ l K* i L,,:,.- KI-' Bf! kes * H:"-| ..:............."...... .:••. v Od daleč vidna bela kupola z anteno v njeni notranjosti, v ozadju objekt Hidrometeorološkega zavoda republike Slovenije. veliko govora o vojaškem radarju, ki naj bi ga postavili na Menini planini. Moč radarja na Lisci pa je veliko manjša, saj ne gre za vojaški radar. Povprečna moč radarja je 300 W, temenska moč radarja v pulzu pa je okrog 200 kW. Ko se ta energija razprši v prostor, nima skorajda nikakršnega vpliva na okolje. Teoretično obstaja majhna nevarnost le v primeru bližine od 100 do 200 metrov, vendar radar ne seva navzdol, temveč vodoravno in navzgor. Neposredna bližina Lisce tudi ni poseljena, tako da je vsaka možnost negativnih vplivov izključena. Problem negativnega delovanja radarja so sprožili na Primorskem, kjer je v načrtu postavitev podobnega meteorološkega centra kot na Lisci, ki pa je začasno prekinjena. Že dve leti je v pripravi nov zakon o obrambi pred točo, s čimer se želi Hidrometeorološki zavod republike Slovenije spremeniti in prilagoditi novostim. Razmišljajo o uvedbi novosti v obrambi pred točo - talnih generatorjev, ki so cenejši ter varnejši in jih uporabljajo v Franciji, Španiji, Madžarski, Hrvaški... Radarska slika z Lisce gre tudi v mednarodno izmenjavo. Pred nekaj leti je bila ustnovljena srednjeevropska radarska slika, skupna za Slovenijo, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Švico in Nemčijo, dopolnilo k satelitski sliki. Sistem na Lisci je dobro vzdrževan, saj redno potekajo mesečna vzdrževalna dela in bo tako lahko še dolgo služil svojemu namenu. (Z.Z.) Državna tekma psov jazbečarjev in 70 let Kluba ljubiteljev psov jamarjev Slovenije Veliki Podlog, 17. avgusta -Že ob 8. uri zjutraj so se pri lovski koči na Globelem zbrali psički s svojimi vodniki, nekateri tudi z vzreditelji, lovci, sodniki in drugimi na slavnostni otvoritvi tekmovanja jazbečarjev. Državne tekme se je letos udeležilo 10 psov s svojimi vodniki ali lastniki, žal nihče iz Posavja. Zmagal je pes Amor Hrudkovej Chata, njegov vodnik pa je bil Jože Vester iz Tržiča. Po razglasitvi rezultatov je so na slavnostni skupščini sprejeli nov, pravzaprav popravljen statut in izvolili člane v organe kluba. Program praznovanja 70-letnice KLPJ pa se je pričel že v petek, 16. avgusta, ko je bil pri lovski koči lovske družine Veliki Podlog zbor sodnikov, ki so se posvetovali, kako izvesti tekmo, zatem pa so že položili hladno sled. Glavni sodnik, Franc Svetec iz Kostanjevice: »LD Veliki Podlog smo hvaležni, ker so nam ponudili svoj teren za postavljanje sledi, prav tako za gostoljubje in vse ostalo, saj je bilo vse lepo pripravljeno.« Predsednik KLPJ, prof. dr. VjekoslavSimčič: »Sedemdeseto obletnico KLPJ zaznamujemo v bistveno drugačnih razmerah od tistih, ko je bil klub ustanovljen. Teh 70 let je obdobje najrevolucionarnejših odkritij in sprememb v večtisočletni zgodovini človekove civilizacije. Danes pse šolamo, njihove naravne zasnove in priučene oz. pridobljene lovske kvalitete ocenjujemo na osnovi indirektnega kontakta z roparico. Humanizacija izvajanja lova, razvitejše oblike čustvene navezanosti na lastnega psa, upadanje števila roparic in dolgoletna prisotnost stekline so najpomembnejši razlogi, da jamarjenje kot način lova počasi postaja preteklost. Kljub tej za lovce grenki resnici veselje do vzreje in šolanja psov jamarjev ni v zatonu. Za izboljševanje zunanjosti in ohranjanje uporabnostnih lovskih lastnosti z jamarjenjem vred je poklican in zadolžen Klub ljubiteljev psov jamarjev. To je njegovo osnovno poslanstvo.« (Lea) Krmelj, julija - Že od nekdaj ceste predstavljajo največji problem, predvsem, kadar gre za popravljanje napak in anomalij, ki se pojavijo po letih uporabe. VKrmelju in okolici so Iz 20. v 19. stoletje - dobri stari Mac Adam! TELEVIZIJA NOVO MESTO fflnal $ Trdinovega vrha na kanalu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE se ceste v preteklosti gradile predvsem s sredstvi samoprispevka. Na žalost je denarja vedno primanjkovalo, zato so bile temu primerne tudi cestne površine, pa tudi, roko na srce, prometne so bile znatno manj kot so dnaes. Zato bi bilo bližje današnji logiki: če je obremenitev cest večja, mora biti tudi skrb pristojnih organov za urejenost prometnih površin in s tem varnost za vse udeležence večja. Če so se Krmeljčani razveselili dveh tabel z označbo naselja, prvič, odkar naselje obstaja, se jim vedno znova naježijo lasje, ko se odpravijo po cesti proti Gabrijelam ali se od tam vračajo. Cestišče namreč že nekaj let drsi; med »strokovnjaki« krožijo razne poseg, zasutje udorine z gramozom, so izvajalci najbrž skrbno načrtovali, saj je nekaj dni na nevarnost opozarjala celo tabla s hudomušnim napisom o teorije, od tega, da drsenje povzroča podtalnica, do tega, da je temu kriva rudarska preteklost Krmelja. Nihče pa do danes še ni naredil resnejšega načrta, kako bi se lotil sanacije cestišča, ki je čedalje bolj podobno skakalnici in nevarno ovira promet. Zadnji varni vožnji. Verjetno gre za nov, učinkovit in dosedaj povprečnemu Slovencu neznan pristop reševanja udorin na asfaltnem cestišču, nad katerim bi bil najbolj navdušen sam stari Mac Adam. (Jakob) »Uživanje narave in družbe« Tako je Društvo zaveznikov mehkega pristanka poimenovalo tabor, ki so si ga zamislili zato, da bi vsaj delno pomagali otrokom, ki jim starši iz različnih razlogov niso mogli omogočiti počitnic. Zato so jim želeli ponuditi nekaj dni taborjenja ob reki Krki. Skupina šteje dvajset tabornikov. Čez dan veliko ustvarjajo: rišejo v različnih tehnikah, izdelujejo predmete iz gline in se igrajo različne družabne igre. Tako otroci skozi aktivnosti in socialne igre spoznavajo sebe in družbo v naravnem okolju. Na ta način gradijo pozitiven odnos do soljudi in narave. V taboru so begunski otroci skupaj z nekaj otroki, ki so jih za letovanje predlagali na Centru za socialno delo. Izvedbo tabora so omogočili SOROŠ, Vitacel, Kostak, Mercator -Preskrba, na pomoč pa so priskočili tudi iz županovega urada in priskrbeli velik skupinski šotor. Tako so zavezniki mehkega pristanka vnovič pokazali, da niso le dobri organizatorji koncertov, ampak da imajo tudi izostren posluh za tiste, ki nimajo možnosti dopusta v dragih počitniških objektih na morju. (Mr. Jožo) Aleš Dolamič, 8 let, z Drnovega: »Tukaj na taboru se imamo zelo lepo, kopamo se in igramo. Tokrat sem prvič na taboru in upam, da bom imel priložnost še kdaj obiskati tako skupino. Prijatelj mi je posodil podvodno masko in našel sem že školjko v reki. Med seboj smo se hitro HHJ spoprijateljili. Zvečer se pa zabavamo ob tabornem ognju.« Adam Majstorovič, 8 let, iz Krškega: » Na ta tabor sem prišel, ker nisem mogel na morje. Zelo mi je všeč, da se ves čas igramo, rišemo in pogovarjamo. Najraje imam igre z žogo. Zvečer zakurimo taborni ogenj, pečemo koruzo, pojemo in si pripovedujemo smešnice. Želel bi se naučiti loviti ribe, pa nimamo ribiške palice in pribora za lovljenje. Pa kdaj drugič, saj upam, da ni zadnjič.« Jelica Majstorovič, 9let, iz Krškega: »Na taboru mi je najbolj všeč skupinsko risanje. Jaz sem narisala Krško. Letos sem že bila na počitnicah na morju, ampak mi je tukaj prav tako lepo kot na morju, ker smo med seboj vsi prijatelji. Všeč mi je tudi to, da se vse dogaja skozi igro in vem, dami bo ta teden ostal v lepem spominu.« Na Mokricah nastopila svetovno priznana glasbenika Mokrice, 21. avgusta - Na dvorišču gradu Mokrice sta se predstavila vrhunska instrumentalista, pianistka Katerine Kegler iz Nemčije in Mariborčan Branimir Slokar, mojster pozavne. Katerine Kegler se z glasbo ukvarja že od svojega petega leta, prvi celovečerni recital pa je izvedla z dvanajstimi leti. Klavir je študirala v nemškem Freiburgu in ameriškem Houstonu ter diplomirala z odliko. Danes sodeluje na mnogih glasbenih seminarjih po Evropi. Podobno pot je ubral pozavnist Slokar, ki je bil tudi odličnjak in osvajalec nagrad, med katerimi je najpomembnejša prva nagrada muenchenskega tekmovanja leta 1974. Branimir Slokar nosi sloves enega najboljših pozavnistov stoletja. Ob nastopu vrhunskih mojstrov so poslušalci, ki so se zbrali v lepem številu, doživeli zares prijeten glasbeni večer, kakršnih bi bilo lahko to poletje več. (ES) r&° ^ Valantičevo 17, jv 8000 Novo mesto ^_^A L- Telefon: +386 68/23 174, V 323 300 ~v^ff y Telefax: +386 68/342 094 ^-^ Čas oddajanja: ** ^ Ob sobotah oddajamo dokler nas bosta klicali. %fe Vsak dan oddajamo med 5.30 In 24.00 uro. Mednarodni turnir Dobova '96 AFP Dobova nadigrala državne prvake Predtekmi: Badel Zagreb - Prevent 30:24 (13:16) AFP Dobova - Celje Pivovarna Laško25:23 (13:7) (Dapo 2, Begovič 6, Mijačinovič 6, Ocvirk 4, Glaser 2, Stojakovič 5) Za 3. mesto: Celje Pivovarna Laško - Prevent 29:27 (17:18) Za 1. mesto: Badel Zagreb - AFP Dobova 35:27 (13:16) (Dapo 4, Mijačinovič 10, Voglar 1, Ocvirk 3, Glaser 7, Stojakovič 2) Dobova, 24. avgusta - Na drugem tradicionalnem mednarodnem rokometnem turnirju Dobova '96 so nepričakovan uspeh zabeležili domači rokometaši, ki so se po zmagi nad državnimi prvaki, Pivovarno Laško iz Celja, uvrstili v finale, kjer so se favoriziranemu moštvu Badel iz Zagreba enakovredno postavili po robu in klonili šele v končnici razburljive tekme. Lahko bi celo rekli, da s Celjani Dobovčani niso imeli posebnih težav, saj so zanesljivo vodili skozi vso tekmo. Še posebej je ugajal pristop k igri, v kateri ni bilo opaziti močnih nihanj, ki so bila zanje tako značilna v minulih sezonah. Kaže, daje moštvo, ki se od lanske sezone ni bistveno spremenilo, zares dozorelo, fantje se bolje poznajo in si zaupajo. S čvrsto igro v obrambi, kjer je prevladovala inačica 3-2-1, niso dovolili nevarnim celjskim strelcem, da bi prišli do izraza. Vugrinec, Šerbec, Stefanovič in Pungartnik, lani najboljši strelci državnega prvaka, so v soboto zadeli mrežo razpoloženega Borisa Deniča skupaj le sedemkrat, medtem ko so na drugi strani Begovič, Stojakovič, Mijačinovič in Ocvirk pokazali dosti večjo učinkovitost, pri čemer je še posebej ugajal Rajko Begovič, ki je zadeval tudi iz težkih položajev. Celjani so težak poraz potem, ko je bilo dobrih 5 minut pred koncem še 25:19 za AFP Dobovo, ublažili šele v končnici, ko so Begovič in tovariši samo še čakali, kdaj se bo iztekel čas, AFP Dobova - Badel Zagreb 28 : 27 (15 : 11) Dan pred pričetkom močnega rokometnega turnirja so se Dobovčani v svoji dvorani pomerili s hrvaškim prvakom, za katerega so zaigrali tudi trije člani moštva letošnjih olimpijskih prvakov, Goluža, Jovič in Šujster. Z izjemno poletno in disciplinirano igro so domači uspeli goste, ki sodijo v sam vrh evropskega in svetovnega rokometa, premagati in s tem postaviti nov mejnik v zgodovini dobovskega rokometa. Za velik uspeh so zaslužni vsi igralci, zadetke pa so dosegli: Mijačinovič 7, Stojakovič 6, Begovič 4, Glaser 4, Ocvirk 3, Dapo 2, Voglar 1, Češnovar 1. (ES) GIMNASTIKA Gimnastično društvo RAIN Krško bo s pričetkom šolskega leta 1996/97 v telovadnici OŠ Jurija Dalamtina Krško izvajalo gimnastično treninge za deklice, stare od 7. do 10. leta (1. do 4. razred) po programih Gimnastične zveze Slovenije, in sicer po naslednjem urniku: ponedeljek, sreda in petek - 17.00 do 18.00: množični program - 17.00 do 19.00: tekmovalni program A in B (ml. in st. pion.) V začetku šolskega leta oziroma v ponedeljek, 2. septembra, ob 17. uri bo v telovadnici OŠ Jurija Dalmatina Krško motorično testiranje za vse zainteresirane deklice, na podlagi katerega bodo razvrščene po programih vadbe. Mesečna telovadnlna znaša za množični program 1.000 SIT, za tekmovalni program pa 3.000 SIT. ^ Veliki turnir dvojic v »Šentjanž« '96 Zmagovalca Milan Škufca In Boris Jezernik iz Mirne. Vpis otrok v atletsko šolo V Brežicah bo letos pričela delovati atletska šola za najmlajše. V šolo je že vključenih okoli 30 nadarjenih otrok, skupine pa bi radi še številčno povečali. Šolo je podprlo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport ter Občina Brežice, delovala pa bo v okviru atletskega kluba. Možen je vpis v tri kategorije: 1. dečki in deklice 7-9 let. 2. dečki in deklice 9-12 let in 3. dečki In deklice 12- IS let Torej, če želite hitro teči, visoko In daleč skakati ter daleč metati, poizkusite in prepričali se boste, zakaj Je atletika kraljica športov. šolo bo vodila priznana slovenska atletinja Vladka Lopatic. Vpis je možen od 2. septembra dalje in traja en mesec, vsak ponedeljek, sredo in petek ob 18. uri na stadionu v Brežicah. Informacije na tel. 62-690 (Zavod za šport), 64-695 (Atletski klub FIT Brežice) in 59-199 (Vladka Lopatic). Otroci in starši, vljudno vabljeni! da si lahko privoščijo veliko slavje. V finalni tekmi se hrvaškim prvakom na začetku ni godilo nič bolje kot pred njimi slovenskim. Dobovčani so z enako disciplinirano in bojevito igro držali vse niti igre v svojih rokah in Hrvatov, ki so dan pred tem morali v prijateljski tekmi domačinom priznati premoč, se je lotevala nervoza. Da bi najboljši klub iz dežele olimpijskih prvakov še drugič zapored izgubil z »neko vaško« ekipo, jim nikakor ni šlo v račun. Zato so iskali vzrok za svojo nemoč drugje. Najbolj primerna krivca sta bila sodnika, s katerima so se posamezniki ves čas prerekali, pri čemer je bil najglasnejši gostujoči v finalni tekmi pa vodja strokovnega štaba AFP Dobove Stane Ostrelič ni skrival zadovoljstva: »Mislim, da smo danes pokazali, da je večji del ekipe fizično v tej fazi za eno tekmo zelo dobro pripravljen, malo težje je, ko moraš igrati v enem popoldnevu dve tako težki tekmi kot mi danes. Odkar ta klub obstaja, smo včeraj in danes prvič uspeli premagati hrvaškega in slovenskega prvaka, kar je izjemen uspeh za dobovski rokomet. Je pa v naši igri še vedno nekaj slabosti, ki jih bomo skušali do prvenstva odpraviti, vesel pa sem, da so fantje dojeli, da k uspehom vodi le kolektivna in odgovorna igra. Ti odmevni zmagi Mednarodni rokometni turnir Dobova '96 je odprl predstavnik občine Brežice Ferdo Pinterič, zbranim igralcem in gledalcem pa sta spregovorila tudi predsednik rokometne zveze Slovenije Zoran Jankovič ter direktor glavnega pokrovitelja turnirja, podjetja AFP, Franc Polovic. trener Glavaš. Ob eni taki, po njihovem sporni sodniški odločitvi, so sredi drugega polčasa celo zapustili igrišče, vendar so se pozneje le spametovali in nadaljevali tekmo. Svoje pa so le dosegli. Dobovčani so izgubili nit in igra ni več bila takšna kot pred prekinitvijo. Pa tudi sodnika sta nekoliko spremenila kriterij in do nove senzacije ni prišlo. Kljub porazu sta nam vlili še večjo mero samozaupanja, vendar si ne delamo utvar, da smo boljši od Celja.« Trenerji so za najboljšega vratarja na turnirju izbrali Dobovčana Borisa Deniča, najboljši strelec pa je bil njegov klubski tovariš Mile Mijačinovič s 16 zadetki. Za najboljšega igralca pa so proglasili Zagrebčana Slavka Golužo. (ES) Tradicionalni 24. Lovrekov memorial Rokometni klub Lisca organizira že tradicionalni 24. Lovrekov memorial, ki bo v soboto, 31. avgusta 1996, s pričetkom ob 16. uri. Sodelujejo ekipe: Prevent iz Slovenj Gradca, Delmar Izola, Krško in domača Lisca. Navijači in vsi ljubitelji rokometa, vabljeni. V dopoldanskem času se bo odvijal tudi že tradicionalni memorial v spomin naStojana Šumeja s pričetkom ob 9. uri. Na turnirju nastopajo igralci letnika 1981 in mlajši. ŠAHOVSKI KOTIČEK Grilc zmagovalec v avgustu Na hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Milan Majcen Sevnica za mesec avgust je v konkurenci desetih tekmovalcev zmagal Andrej Grilc, ki je izgubil le dvoboj z Blasom. Rezultati: 1. Grilc (ŠK Triglav Krško) 8, 2. Kuzmič 7, 3. Mesojedec 6,5, 4. Derstvenšek 6, 5. Blas 5,5, 6. Grahek 4 (vsi ŠK Milan Majcen Sevnica)... V skupnem seštevku osmih letošnjih turnirjev je zabeležen naslednji vrstni red: 1. Grilc 114,2. Lazič 99,3. Kuzmič 97, 4. Derstvenšek 89,5. Kolman 87, 6. Mesojedec 73. Naslednji turnir bo v nedeljo, 15. septembra 1996, v prostorih ŠK Milan Majcen Sevnica, s pričetkom ob 9. uri. Turnir ob zaključku šahovskega tabora Nerezine, 25. avgusta - ŠK Krško in PSK Krško sta organizirala aktivni turnir v šahu, ki se ga je udeležilo 40 šahistov, udeležencev šahovskega tabora v Nerezinah pod vodstvom MM Zvonimirja Meštroviča ter ob pomoči Tonija Kosa, Marjana Božiča in Ludvika Cvirna. Na turnirju je zmagal MK Toni Kos pred Tadejem Kobetom in Robertom Volčanškom. Odlično osmo mesto je dosegel 8-letni Samo Štajner. Po besedah Zvonimirja Meštroviča je šahovski tabor uspel in upa, da bo tabor organiziran tudi naslednje leto. Vrstni red: 1.-2. Kos in Kobe, 3.-4. Volčanšek in Žnideršič, 5.-6. Župevc in Kapš, 7.-10. Božič, Štajner in Uršič, itd. (J.A.) V Šahovski festival v Dečinah na Češkem Na šahovskem festivalu v čeških Dečinah so nastopili tudi slovenski šahisti. Na turnirju A je sodelovalo 90 šahistovm, med katerimi štirje velemojstri in 26 mednarodnih mojstrov. Zmagal je VM Šerbakov (Rus) pred Medina (Teh) in Hasagnatinom (Rus). Najboljši slovenski šahist je bil Mariborčan Fjodor Žugaj, ki je zasedel 66. mesto. Na turnirju B pa je zmagal Kolkin (Ukr) pred Grunino (Rus) in Machalekom (Teh). Med slovenskimi šahisti sta bila najboljša Andrej Cerjak (Triglav Krško), ki je zasedel 12. mesto, in mladi Ljubljančan Primož Petek, ki je prestal na 14. mestu. (J.A) Balinarski klub Šentjanž je v nedeljo organiziral veliki balinarski turnir dvojic 'Šentjanž' '96 na svojem igrišču, ki so ga pred časom pokrili in mu tako dali novo podobo. Moderno in lepo igrišče v lasti Okrepčevalnice Majcen Šentjanž je privabilo kar 16 ekip iz Dolenjske, Krškega in Dolenje vasi. Tekmovanje je potekalo po sistemu na izpadanje. Po zanimivem in napetem boju so bili doseženi naslednji rezultati: 1. mesto in pokal Škufca-Jezernik (BK Mirna), 2. mesto in pokal Jaklič-Bevc (BK Krmelj), 3. mesto in pokal Majcen-Črnoga (BK Krmelj-BK Krško), 4. mesto in praktična nagrada Strle-Matič (BK Krško). (Janko Pondelak). MALI NOGOMET Katastrofa Pirošice V nedeljo so bile na sporedu tekme 13. kroga malonogometne lige Cerklje-Krška vas. Beli konjiček, ki letos pridno zmaguje tudi na različnih turnirjih v Posavju, je tudi tokrat brez težav zabeležil novo zmago, pravo katastrofo pa so doživeli Pirošičani, ki niso igrali s polnoštevilčno postavo. Rezultati: Blondv-Gazice 2:4, Beli konjiček-Boršt 6:2, Krška vas-Natalija 4:2, Kolibri-Pirošica 17:3, Cerklje-Jurček 5:1, Sobenja vas-Sušica6:2. Vrstni red: Beli konjiček 39, Cerklje 28, Sobenja vas 28, Gazice 22, Kolibri 22, Natalija 18, Blondv 17, Boršt 17, Jurček 14, Krška vas 9, Sušica5, Pirošica4. (ES) NOGOMET Minuli vikend krški nogometaši v polnem zagonu Samo nekaj dni je še ostalo do začetka nove nogometne sezone, zato so minuli vikend vse krške selekcije izkoristile za preizkus pripravljenosti pred prvenstvom. Posebno pestro je bilo v soboto, ko je vseh pet selekcij nastopilo z različnim uspehom. Člani so se v Radečah pomerili z ekipo Laškega. Tako eni kot drugi sodijo med resne kandidate za prvaka MNZ Celje. Na začetku je bila igra enakovredna, živčna in napeta, v 18. minuti je bil izključen krški igralec Brdik. Prvi polčas se je končal brez zadetkov, v 56. minuti pa so po vprašljivo dosojeni enajstmetrovki Laščani prišli do prvega zadetka. V nadaljevanju so gostitelji še enkrat zadeli v polno, tokrat po napaki krške obrambe. Poraz in slab rezultat proti ekipi Laškega nista zaskrbljujoča, skrb pa vzbuja kronična krška »rdečica«, kajti že skoraj ni tekme, na kateri si vsaj eden od krških zvezdnikov ne prisluži rdečega kartona. NK Krško: Vučenovič(Budna), Stopar (Zorko), Lenič, Molan M. (Rabič), Voglar, Kalender, Molan V, Brdik, Ameti, Kožar (Trepše), Zakšek. Po dolgem času smo ponovno gledali nogometno tekmo na »pozabljenem« igrišču na Senovem, kjer so krški mladinci gostili ekipo Kolpe iz Podzemelja, člana 2. slovenske mladinske lige -zahod. Domači so tekmo začeli zelo ambiciozno in bili boljše moštvo na igrišču. V 24. minuti je po strelu Zorka odbito žogo s kakšnih 20 metrov Cedilnik z ostrim strelom spravil za hrbet gostojočega vratarja. Do konca polčasa so imeli Krčani še nekaj priložnosti za zadetek, gostje pa so tudi nekajkrat nevarno zagrozili zelo dobremu vratarju Ribiču. V 61. minuti je po samostojni akciji Panič popeljal Krčane v vodstvo z 2:0. Glede nato, da gre za pripravljalno tekmo, je dal trener Felicijan možnost še rezervnim igralcem in v končnici so prebujeni gostje znižali rezultat na 2:1. NK Krško: Ribič, Prosenik, Cedilnik, Dvorančič D., Bakič, Mrkaljevič, Pavlovič, Zorko, Panič, Dvorančič S., Lazič, Zorko B., Seferovič, Moravac in Grgič. Krški starejši dečki so brez težav premagali vrstnike iz Radeč z rezultatom 6:0 (0:2). Izkazal se je Rusič s štirimi zadetki, na listo strelcev pa sta se vpisala še Hrženjak in Džinič. NK Krško: Zalokar, Pavlovič, Hrženjak, Povhe, Sintič, Golob, Beuc, Džinič, Brdik, Rusič, Kodrič, Lenič. Tudi mlajši dečki so se pomerili z vrstniki v Radečah in jih premagali z rezultatom 16:0 (9:0). To je bila igra mačke in miši, saj Radečani niso bili kos razigranim Krčanom. Petkratni strelec je bil Pilipovič, štirikrat je zadel Urbanč, trikrat Nadarevič, ter po enkrat Mežih, Naglic in llič. NK Krško: Petrič, Barkovič, Butina D., Lindič, Urbanč, Mežih, Naglic, Butina M., Nadarevič, Pilipovič, Kopren, llič. Najmlajši Krčani drugi NZ Slovenije je to tekmovalno sezono prvič uvedla kategorijo najmlajših dečkov, t.i. U-10. Igralo se bo poturnirskem sistemu na polovici igrišča po 2x 10 minut z vratarjem in šestimi igralci v polju. Preskusni turnir v Podzemlju je uspešno opravila prva krška tekmovalna generacija najmlajših dečkov. Turnirja sta se udeležili tudi dve ekipi podzemeljske Kolpe in Radio Krka (nekdanji Elan). Krčani so hitro odpravili drugo ekipo Kolpe z rezultatom 3:0 (Nadarevič 2 in Grmek 1), še hitreje pa prvo ekipo gostiteljev s 5:0 (Cvirn 4 in Nadarevič 1). V tekmi za prvo mesto so Novomeščani visoko porazili Krčane z 8.0. Omenimo naj, da se Novomeščani niso držali pravil, saj so na turnir pripeljali nekaj dečkov do 12 let. NK Krško: Ivanšek, Drnovšek, Živanovič, Cvirn, Nadarevič, Džinič, Ašič, Baltič. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Senovčan Dragec Cvirn, član krške ekipe. Brežiški člani v preteklem tednu igrali trikrat Trener Zeneli nadaljuje z odigravanjem pripravljalnih tekem in Brežičani kljub kadrovskim težavam dosegajo spodbudne rezultate. V torek so gostovali v sosednji Hrvaški, v Klanjcu, in igrali neodločeno. Preteklo soboto so Brežičani gostovali pri novem četrtoligašu, članu MNZ Celje Mons Claudiusu. Po enakovredni igri je bil končni rezultat neodločen (1:1). Strelec za NK Brežice je bil Jernej Zorko. Zanimivo je, da so za nekatere že odpisani Brežičani v tem pripravljalnem obdobju premagali tudi Odred in Laško. Za zadnjo pripravljalno tekmo so si izbrali zelo močnega nasprotnika, zagrebško Cromo, člana tretje hrvaške lige. V borbeni in kakovostni predstavi so Brežičani pokazali, da so dobro pripravljeni za prvenstvo. Gostje so povedli v končnici prvega polčasa in v nadaljevanju še povečali vodstvo. Nato je Vračun znižal rezultat v 60. minuti, v 71. minuti pa je Zenelijev joker Markovič rezultat izenačil, škoda, da je pri rezultatu 2:2 Vračunov strel ustavila vratnica. Zagrebčani so v končnici tekme prišli do zmage z 2:3. Trener Zeneli: »To je bila naša najbolša igra v pripravljalnem obdobju. Istočasno je bila ekipa Croma najkakovostnejša ekipa, ki je gostovala to poletje v Brežicah. Veseli me, da so moji igralci v vzponu forme, čas do začetka prvenstva pa bomo izkoristili za odpravljanje opaženih napak. V programu nimamo več nobene pripravljalne tekme.« (Pilip) I I I I I I I I I I I I I I V kateri ligi bodo nastopali;strelci Kanje? Kljub temu, da so minili že več kot trije meseci, odkar se je končalo tekmovanje v slovenskih strelskih ligah, še ni znana končna lestvica. Ker so se Leskovčani v 3. kolu pritožili na rezultat tekme v Kamniku, ko je v kamniški ekipi nastopil tekmovalec, ki ni bil registriran za to ekipo in je že prej nastopal v lil. ligi. Pomanjkljivi pravilniki in dejstvo, da se isti ljudje pojavljajo tako v tekmovalni komisiji, strokovno-tehnični komisiji in predsedstvu SZS, seveda so vsi iz Kamnika, so botrovali, da so bile njihove odločitve vedno v korist Kamnika, seveda mimo pravilnika. Temu je naredil konec predsednik SZS Janez Slapar, ki zahteva, da se vsi dosedanji sklepi prekličejo in da steče nov postopek, ki ga bodo po pravilih vodili nevtralni ljudje. Kaj se bo iz vsega izcimilo, bomo še videli, sicer pa se leskovški strelci že dva meseca marljivo pripravljajo na novo sezono. Tako kot lansko leto, so jim zopet na pomoč priskočili krški plavalci, ki jim omogočajo brezplačen obisk bazena, kjer strelci uresničujejo del priprav, drugače pa vadijo na domačem igrišču in v bližnjih gozdovih. Preizkusili so se tudi že s puškami na strelišču. (J.A.) I I I I I I I I I I I I I I NOVO! Fitness club Požun s Senovega zbira prijave za STEP AEROBIKO. Prijave in informacije na tel. 70-304 (Matjaž) PLES Plesalci PPK Lukec uspešno zaključili še drugi del priprav Od 19. do 23. avgusta se je šest parov Posavskega plesnega kluba Lukec pripravljalo za naslednjo sezono v Plesnem centru Fredi. Vsak dan so se vozili v Ljubljano s kombijem in zato se ob tej priložnosti zahvaljujejo društvu Sožitje in g. Mižigoju, ki so jim priskočili na pomoč ter jim za cel teden dali v najem kombi. Priprave so popolnoma uspele, saj so plesalci poleg tehnike izboljšali tudi svoje programe. Ljubljana, 25. avgusta - Pet plesnih parov PPK Lukec se je v nedeljo udeležilo odprtega prvenstva Ljubljane, ki ga je organiziral PK Urška Ljubljana. Tekmovanja so se ob slpvenskih tekmovalcih udeležili še plesni pari iz Rusije, Ukrajine, Jugoslavije, Češke, Slovaške, Italije, Hrvaške, BiH, Nemčije in Avstrije. Plesni pari PPK Lukec so dosegli naslednje uvrstitve -pionirji: 7. mesto v ST plesih Jaka Piltaver in Tina Korber, 9. mesto v ST plesih Peter Toporišič in Tina Strgar; mlajši mladinci: 14. mesto v LA plesih Mitja Puntar in Jasmina Zakšek, 15. mesto v LA plesih David Kozmus in Maša Piki, 19. mesto v LA plesih Klemen Škoberne in Staša Puntar. Od leve: Maja Lesjak, Tina Korber, Jernej Ferme, Jaka Piltaver, Jasmina Zakšek, Mitja Puntar, Luka Vodlan, Urška Klakočar, Tina Strgar, Sebastjan Vodlan, Peter Toporišič, Daniela Novak, Fredi Novak, Maša Piki, David Kozmus, Dušan Vodlan. ODBOJKA Turnir v odbojki na mivki Sela '96 Sela pri Dobovi, 24. avgusta - V organizaciji Športnega društva Sela in Badminton kluba Brežice je v soboto na novem igrišču pri gasilskem domu v Selih pri Dobovi potekal turnir v odbojki na mivki. Udeležilo se gaje 16 trojk iz Posavja, Ljubljane, Šempetra pri Celju in sosednje Hrvaške. Ekipe so bile razdeljene v štiri skupine. Od posavskih ekip' so se v četrtfinale uvrstile krški Arnet, Kostanjevica, Badminton klub Brežice, Čehi iz Krškega in Schweppes team Kapele. V četrttinalu so nato izpadle ekipe Kostanjevica, Arnet in Čehi, Badminton klub Brežice pa je izločil Schweppes team Kapele z rezultatom 15:12. Žal je v polfinalu nato klonil tudi Badminton klub Brežice, ki je izgubil tudi tekmo za tretje mesto. Končni zmagovalec turnirja je postala ekipa Cesta in ostali iz Šempetra pri Celju. ^A, KRONIKA Delavki odrezalo konici prstov V sredo, 21. avgusta, je prišlo v Tovarni pohištva Brežice do delovne nezgode. Za stiskalnico v montažnem oddelku je delo opravljala M.M., roj. 1950, iz Dobove. Ko je delavka prevzela v delo sestavljen predal za omaro, je regulacijo stiskalnice vodila sama. Po sprožitvi stroja se je predal nekoliko premaknil, zato ga je M.M. skušala popraviti, vendar ji je pri tem stiskalni bat stisnil dva prsta na desni roki in tudi odrezal konici obeh prstov. Najdeno eksplozivno telo Občan iz Volčjega je v sredo, 21. avgusta, okoli 200 metrov od hiše našel eksplozivno telo. Pirotehnik je ugotovil, da gre za protiletalsko granato neznanega proizvajalca in znamke, ki izhaja iz časa druge svetovne vojne. Kričal in grozil Policisti PP Krško so v soboto, 24. avgusta, odredili pridržanje doiztreznitvezaLB.-ja, roj. 1973, z Velikega Trna. Omenjeni je kršil javni red in mir v gostinskem lokalu Voglar v Leskovcu pri Krškem, razbijal inventar in zmerjal natakarico ter ji grozil s pretepom. Še pred prihodom policistov je zapustil lokal, vendar ga je patrulja PP Krško kmalu izsledila v bližini stadiona Matije Gubca. Tudi na policiste je LB. kričal in jim grozil s pretepom. Na iztreznitev je počakal v prostorih za pridržanje. Vztrajni voznik napihal 1,55 V nedeljo, 25. avgusta, je bil na PP krško pridržan voznik osebnega avtomobila P.S., roj. 1967, iz Boštanja. Omenjenega voznika je policist najprej ustavil na Drnovem, kjer je napihal 1,55 Odprto DP posameznikov v speedwayu Krešo Omerzel, slovenski Simon Wigg, neporazen Krško, 24. avgusta - Na četrti letošnji speedway dirki posameznikov za državno prvenstvo je slavil Krešo Omerzel, legenda slovenskega speedwaya, ki je na novem motorju Simona Wigga premagal vso konkurenco in slavil z maksimalnim številom točk. Odličen drugi je bil Gerhard Lekše, k ekipnemu uspehu pa sta pripomogla še mlada Izak Šantej in Denis Štojs. Krešo Omerzel je slavil v vseh petih nastopih, še najtežje pa je zmagal v zadnji vožnji, ko se je pomeril z ljubljanskim tekmovalcem Gregorjem Pintarjem. Ljubljančan je povedel, in ko ga je Omerzel poskušal prehiteti, mu je zmnjakalo prostora ob ogradi. Padcu se ni mogel izogniti. V ponovljeni dvajseti vožnji je ponovno povedel Pintar, a ga je v tretjem krogu Omerzel dohitel in tudi prehitel. Domači tekmovalec Gerhard Lekše je klonil le proti kasnejšemu zmagovalcu in se uvrstil na drugo mesto. Izak Šantej je z dvema zmagama in tremi tretjimi mesti pristal na četrtem mestu, pohvaliti pa velja še mladega Denisa Štojsa, ki je zasedel odlično sedmo mesto. Rezultati: 1. Omerzel 15, 2. Lekše 14 (oba Krško), 3. Pintar 13 (Ljubljana), 4. Šantej 12 (Krško), 5. Koren 11 (Lendava), 6. Špitaler 8 (Atom), 7. Štojs 7 (Krško), 8. _ Šušteršič 7 (Ljubljana), 9. Žganec (Prelog), Ferjan (Ljubljana) in Krznarič (Prelog) vsi po 6, 12. Dolinar (Ljubljana), Kušter (Prelog) in Hauptman (Ljubljana) vsi po 4, 16. DrnačO(Atom). Vrstni red po štirih dirkah za DP: 1. Omerzel 51, 2. Lekše 50, 3. Pintar 49, 4. Šantej 47, 5. Peterca 35, 6. Šušteršič 34, 7. Ferjan 33, 8. Koren in Špitaler po 28, 10. Štojs 27 itd. Krešo Omerzel: »Dirka je bila zaradi močne konkurence zelo zanimiva, žal pa sem po startu zadnje dirke padel in bojim se, da imam zlomljeno kost leve roke. Bomo videli, kaj je, napotnico za rentgen imam že v žepu. Upam, da bom lahko nastopil na preostalih dveh dirkah in si skušal znova priboriti naslov prvaka. Do padca pa je prišlo takole: Pintar mi je nekoliko zapiral pot in v trenutku, ko nisem imel kam, sem ga zadel in prišlo je do srečanja z ograjo. Z novim motorjem sem zelo zadovoljen, morda le nekoliko prepočasi štartam.« Krešo Omerzel je dan po dirki opravil pregled v novomeški bolnišnici, kjer so ugotovili zlom dveh kosti dlani leve roke ter počeno prsnico, ki je bila vzrok za bolečine v prsih in težave z dihanjem. Kljub temu pa je mogoče, da bo Krešo nastopil že na naslednji dirki, ki bo zadnjo avgustovsko soboto v Lendavi. Gerhard Lekše: »Pred nadaljevanjem prvenstva moram najprej pripraviti motor. Zamenjati moram namreč obročke, za kar je že zadnji čas. Kar strah me je namreč že bilo, kako bo šlo danes, a se je k sreči dobro končalo. Lahko rečem, da sem z doseženim zadovoljen. Sem pa že pred dirko rekel Kresu, da bo danes lahko zmagal le eden od naju in nihče drug. Morda bi ga lahko celo premagal, toda preveč sem se držal notranje dela proge. Ko pa sem opazil, da me prehiteva, nisem želel postaviti vsega na kocko, kajti prevečkrat sem bil že polomljen, zato sem se kar sprijaznil z drugim mestom. S tem pa se boju za naslov letošnjega prvaka še nisem odpovedal.« Gregor Pintar: »Krške dirke sem se nekoliko bal in sem bil včeraj precej živčen, toda danes sem bil povsem miren in zbran. Lahko rečem, da sem danes odpeljal optimalno, kajti imam nekoliko slabši motor od Gerija in Kresa pa še krška steza mi ne ustreza preveč. Mislil sem, da bom osvojil celo manj točk. Sta pa še dve dirki in ob takšni izenačenosti, kot je danes pri nas, je težko kar koli napovedovati. Vedeti moramo, da je sedaj že sedem ali osem dirkačev sposobnih zmagati, če imajo svoj dan. Mladi se iz dirke v dirko popravljajo in nam starejšim je vedno težje.« Dirko si je ogledal tudi Martin Peterca, ki se je konec junija na treningu teže poškodoval, bil pa je že prijavljen za krško dirko, a je nastop nazadnje vendarle odpovedal: »Nekako osemdeset-odstotno sem se odločil, da letos ne bom vozil več nobene dirke, čeprav sem že pričel aktivno trenirati. Poškodba desne noge je v bistvu zaceljena, toda mišica je toliko oslabela, da ne vzdržim več kot osem krogov. Zato se ne čutim se dosti sposobnega, da bi se spuščal v takšne dvoboje, kot sem jih danes tukaj videl. Dirka je bila krasna in ena najčistejših, kar jih je bilo v državnem prvenstvu. To se pravi, da je Krešo zares prepričljivo zmagal, patudi vse ostalo je bilo tako, kot mora biti. Komaj pa čakam pomladi, da na dirkališču vidim, ali je Kresov motor res toliko boljši, kot se govori.« (Galex, ES) Radanovič d.o.o. m AUdl EEŽ51 8250 BREŽICE, Levstikova 3 m Delovni čas: od 8-16* h, sobota od 8-12h; Tel. 0608/61-065 0 UGODNI KREDITI ZA VOZILA m VW Golf že za 267 DEMImes. VW Polo že za 208 DEMImes. SEAT Cordoba že za 231 DEMImes. AUDI A4 že za 463 DEMImes. ft; ^ Romi in orožje Kriminalisti in policisti UNZ Krško že dalj časa zbirajo podatke o trgovini z orožjem. Raziskava dvojnega umora Romov pri Cerkljah je še posebej kazala na nedovoljeno trgovanje, ki se začenja na Hrvaškem. Na podlagi teh dejstev in odredb preiskovalnega sodnika so bile v četrtek, 22. avgusta, opravljene hišne preiskave pri Romih v Gazicah, na Gorici in Straži pri Raki. Na Gorici so opravili kar sedem hišnih preiskav, našli pa so avtomatsko in eno starejšo puško. Kršitelj K.V. je imel »na zalogi" tudi nabojnik za avtomatsko puško in sedem metrov zažigalne vrvice. V Gazicah so opravili tri hišne preiskave. Pri H.D.-ju so našli plinski naboj in dva vojaška bajoneta. Zoper oba kršitelja bo podana kazenska ovadba. ^ & g/kg alkohola v izdihanem zraku, zaradi česar mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja. Vrli voznik je prepovedi z vožnjo nadaljeval in bil ponovno ustavljen, tokrat v Krškem. Ko je bilo zoper kršitelja odrejeno pridržanje, je ponovno sedel v avto. Da so mu policisti preprečili vožnjo, so morali uporabiti fizično silo. Tovornjaka zmanjkalo po kosih V noči s ponedeljka, 19. avgusta, na torek, 20. avgusta, je neznanec prišel do parkiranega tovornega avtomobila, last P.F., roj. 1956, iz Dolenjega Boštanja. Neznanec je s tovornjaka odtujil desna vrata, stopnice za vstop v vozilo, bočni blatnik, avtoradio, CB-postajo, hidravlično dvigalko in gasilni aparat ter lastnika tako oškodoval za 450.000 tolarjev. DOBER GLAS SEŽE V DEVETO VAS, NAS GLAS PA SE DUE I BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 15. do 26. avgusta 1996 so v brežiški porodnišnici rodile. Irina lljaš iz Pisec - dečka, Tanja Košar iz Sevnice -'¦ deklico, Helena Kozole z Malega Kamna - deklico, Marjana KostanjŠekBožič iz Krškega- dečka, Ana Sluga iz Krškega -deklico;Bojana Bencin iz Krškega -dečka, Metka Kuhar iz Brezja -deklico, Bojana Zorko iz Krškega - dečka in Marjeta Grame iz Kraške vasi - dečka Čestitamo. Cestna dela na Senovem še vedno v teku Cesto popravljajo in dograjujejo že štiri leta. Senovo, avgusta - Promet v tem koncu je še vedno moten, saj so dela, ki jih izvajajo delavci Cestnega podjetja Novo mesto, v velikem zagonu, tokrat od mostu proti križišču za Podsredo. Cesto od Brestanice pa vse do konca Senovega popravljajo in dograjujejo že štiri leta. Ker je realizacija v veliki meri odvisna tudi od finančnih sredstev, ki pa niso tako majhna, se tokrat niti ne ve, do kod bodo lahko delali. Za cesto, ki je letos sicer pod okriljem ministrstva za promet in zveze, je letos predvidenih za 58 milijonov republiških sredstev, vendar se ob tem poraja vprašanje, ali bo to sploh zadostovalo za celo predvideno traso. In ravno o tem potekajo pogovori za podpis protokola med občino Krško in ministrstvom, da bi cesto končali vsaj do bencinske črpalke. Na ministrstvu pa si tudi želijo, da bi občina podpisala sporazum, v katerem bi se dogovorili, kdo bo kril stroške za pločnik in prestavitev komunalnih vodov, ki so pod cesto, saj so prav slednji na Senovem zelo razvejani, kar še upočasnjuje rekonstrukcijo ceste. (Tekst in foto: Lea) MALI OGLASI Vodimo knjigovodstvo, plače, prometni davek in svetovanje za d.o.o., s.p. in društva. KON-TIM d.o.o. Brežice, Stare pravde 26, tel.: 62-380. Na otoku Pagu, mesto Matajna, oddajam apartmaje. Kličite v večernih urah - po 19. uri. Tel.: 51-354. Iščem lokal v središču Krškega. Tel.: 31-133. Na Glavnem trgu v Sevnici ugodno oddamo poslovni prostor s skladiščem, primeren za trgovino ali drugo dejavnost, v velikosti 40 m2. Tel.: 82-004. Market - bistro v obratovanju - oddam v najem. Marjana Slemenšek, Brezovo 33,8283 Blanca. V najem dajemo poslovni prostor v središču Krškega. Tel.: 22-996. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. V najem oddam gospodarsko poslopje za mirno obrt ali skladišče (8x11 m). Tel.: 56-168. V najem oddam garažo na Narplju. Tel.: 31-335. V Brezju pri Raki oddam v najem kmetijo. Možen tudi odkup. Tel.: 75-223. Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CKO 16) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Jože Černelič, CKO 16, Senovo. Mlada tričlanska družina najame v Brežicah dvosobno stanovanje. Tel.: 62-739. Mlada tričlanska družina najame stanovanje v Krškem. Tel.: 32-621 V Trnju v Brežicah prodam dvosobno stanovanje. Tel.: 62-602. Dvosobno stanovanje na Cesti 4. julija 62 b, prodam (KATV, CK, telefon, dvigalo). Tel.: 21-834 (dopoldan), 31-508 (popoldan). Na Cesti 4. julija 66 prodamo trisobno stanovanje (centralno ogrevano, telefon, KATV). Tel.: 31-904 V starem delu Sevnice prodam enosobno stanovanje - v bloku (27 m2). Tel.: 42-214. Dvosobno stanovanje (84 m2) v Krškem ugodno prodam -takoj. Tel.: 31-550. Prodam dvoinpolsobno stanovanje ali zamenjam za hišo. Tel.: 77-669 ali 31-081. Prodam enosobno stanovanje v Brežicah. Tel.: 65-309. Prodam opremljeno dvosobno stanovanje na Vidmu. Tel.: 31-335. V Slovenski vasi 11 b prodam družinsko hišo s travnikom in gozdom. Šifra: »Švica«. Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 385 1/ 678-004 (Zagreb) ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško. Prodam njivo, 54 a, v k.o. Drnovo (v bližini avtoceste) in travnik, 72 a, v k.o. Smednik (Ftaški tali). Cena in plačilo po dogovoru. Tel.: 75-735. V Dolenji vasi pri Artičah prodam vinograd z zidanico v izmeri 28 arov. Tel.: 77-297. Tovoto corollo LB 1.6, 16 V, 105 KM, letnik 1990, metalno siva, pomična streha, registrirana do oktobra 1996, prodam. Tel.: 31-811. Prodam yugo 45, letnik 1988, prevoženih 51.000 km. Tel.: 31-868. Prodam karamboliran yugo 45,1. 1986, v voznem stanju, reg. do 20.9.1996, primeren za popravilo oz. rezervne dele. Cena: 600 DEM. Tel.: 32-338 (v večernih urah). Prodam zastavo 750, obnovljeno, letnik 1983. Cena po dogovoru. Tel.: 31-415. OBČINA KRŠKO OBVEŠČA Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, d.o.o. Šeškova 9 b, 1310 Ribnica tel.: 061/861-953 fax: 061/861-956 Na podlagi zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. I. RS 45/95; v nadaljevanju zakon), pravilnika o pogojih za pridobitev in dodeljevanje sredstev Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (v nadaljevanju sklad) ter sklepa vlade Republike Slovenije z dne f 30.5.7996 o finančnem načrtu in naložbeni politiki sklada v letu 1996 objavlja upravni odbor Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja PRVI JAVNI RAZPIS za financiranje projektov in dodeljevanje jamstev projektom, ki so namenjeni skladnejšemu regionalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja I. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je financiranje projektov in dodeljevanje jamstev sklada investitorjem (fizične osebe, poslovni subjekti in občine) z območij (na podlagi v Ur. I. RS 13/94 objavljene uredbe o območjih, ki štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji v obdobju 1994-1996 - v nadaljevanju uredba - ter še nekatera v tem razpisu opredeljena območja) in za posamezne namene, opredeljene v točkah A, B, Č, in D tega razpisa. Po tem razpisu je za financiranje projektov na voljo 750.000.000 SIT, za dodeljevanje jamstev pa 150.000.000 SIT. II. FINANČNI POGOJI. SKUPNI ZA VSE NAMENE 1. Minimalna višina sredstev je 1 mio SIT, razen posojil, ki so klasificirana kot posojila dopolnilne narave; v tem primeru je najnižji znesek posojila 300.000 SIT. 2. Doba odplačevanja posojila ne more biti daljša od ekonomske dobe projekta. 3. Posojila do 1,5 mio SIT investitor praviloma zavaruje z vpisom hipoteke na premoženje ali z drugim temu instrumentu enakovrednim jamstvom. 4. Črpanje posojila je dokumentarno, prosilec lahko v obliki gotovine porabi največ 20 % dodeljenega posojila, a ne več kot 250.000 SIT. POGOJI ZA DODELITEV IN NAMENI DODELJEVANJA SPODBUD A. Financiranje projektov kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah Investitorji so lahko fizične osebe, državljani RS, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje kmetijske dejavnosti in bodo projekt izvajali v naseljih, naštetih med demografsko ogroženimi in gorsko-višinskimi območji v uredbi. 1. Financiranje nakupov, dokupov in programskih preusmeritev kmetij; pogoji: - delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 60 % predračunske vrednosti - doba vračanja posojila do 15 let - obrestna mera TOM + 3,5 % - največ dveletni moratorij na odplačevanje posojila 2. Dopolnilno financiranje izvedbe projektov dopolnilnih dejavnosti kmetij; pogoji: - delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 15 % predračunske vrednosti - doba vračanja posojila do 5 let - obrestna mera TOM + 4,5 % - največ enoletni moratorij na odplačevanje posojila Informacije in vlogo A za projekte iz te točke lahko dobijo prosilci pri krajevni enoti Hranilno-kreditne službe v Sloveniji. B. Financiranje projektov gospodarskih dejavnosti Investitorji so lahko gospodarske družbe, samostojni podjetniki in obrtniki, registrirani v RS, ki bodo projekt izvajali v naseljih, naštetih med demografsko ogroženimi in gorsko-višinskimi območji v uredbi. 1. Financiranje gospodarskih naložb; pogoji: - delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 50 % predračunske vrednosti - doba vračanja posojila do 8 let - obrestna mera TOM + 5 % - največ dveletni moratorij na odplačevanje posojila 2. Dopolnilno financiranje projektov, ki se primarno financirajo iz drugih državnih virov sektorske ali regionalne narave; pogoji: - delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 15 % predračunske vrednosti - doba vračanja posojila 4 leta - obrestna mera TOM +5,5 % - največ enoletni moratorij na odplačevanje posojila Informacije in vlogo B za projekte iz te točke lahko dobijo prosilci pri pooblaščenih enotah Abanke v Sloveniji. Č. Financiranje izvedbe projektov, ki izhajajo iz zaokroženih razvojnih programov Investitorji so lahko poslovni subjekti in fizilčne osebe, ki so v posameznih projektih predvideni kot investitor. 1. Financiranje izvedbe projetkov, ki izhajajo iz že izdelanih projektov CRPOV in VTC za delovni prostor ne glede na lokacijo investicije. 2. Dopolnilno financiranje projektov, ki izhajajo iz programov aktivne politike zaposlovanja na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, in sicer v skupni višini 50 mio SIT. Investitorji iz teh dveh točk lahko kandidirajo za katero koli točko iz točk A, B in D, in sicer po pogojih, navedenih pri teh točkah. Pri tem se jim obrestna mera poveča za 1 odstotno točko, če se projekt ne izvaja v naseljih, naštetih med demografsko ogroženimi in gorsko-višinskimi območji v uredbi. Informacije in ustrezno vlogo dobijo prosilci: - pri krajevni enoti Hranilno kreditne službe, če gre za projekte kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah - pri pooblaščenih enotah Abanke, če gre za gospodarske projekte - na sedežu sklada v Ribnici, če gre za projekt infrastrukture. D. Dodeljevanje jamstev za projekte na območjih s posebnimi razvojnimi problemi 1. Sklad dodeljuje jamstva investitorjem, ki izpolnjujejo pogoje za katero koli postavko iz točk A, B in Č, imajo podpisano pogodbo z banko o dodelitvi posojila in ne morejo pridobiti drugega jamstva zaradi negativnih vplivov trga nepremičnin na območjih s posebnimi razvojnimi problemi. Informacije in vloge dobijo prosilci na sedežu sklada v Ribnici. IV. MERILA ZA IZBOR 1. Sklad bo pri presoji projektov upošteval kriterije iz 10. člena zakona, in sicer: - ohranitev realne vrednosti dodeljenih sredstev - donosnost (profitabilnost) projekta, za katerega se dodeljujejo sredstva - finančno konstrukcijo projekta, za katerega se dodeljujejo sredstva (obseg lastnih sredstev pravne osebe, namenjenih financiranju projekta, obseg in vrsta drugih virov financiranja) - razvojna naranvanost projekta, za katerega se dodeljujejo sredstva (sposobnost nuditi ustrezne inštrumente zavarovanja vračila dodeljenih sredstev) 2. Prednost pri izbiri bodo imeli projekti, ki bodo zbrali večje število točk po vrednotenju, izvedenem na podlagi kriterijev toče IV. 1. Prednost bodo imeli projekti, ki so sestavni del zaokroženih razvojnih programov. 3. Nepopolne vloge, vloge, ki ne bodo zbrale minimalnega števila točk za posamezen namen, in vloge, ki bodo prispele, ko bodo sredstva že porabljena, bodo zavrnjene. 4. Sklad lahko prispele vloge brez soglasja prosilca prerazporedi v ustrezno kategorijo. Sklad s sklepom o dodelitvi sredstev odloča tudi o pogojih za določitev posameznega posojila, v primerih, ko razpis omogoča razpon. V. ROK IN NAČIN PRIJAVE 1. Rok za prijavo je do porabe namenskih sredstev oz. do 31.10.1996. Sklad bo v tekočem mesecu enakovredno obravnaval vse popolne vloge, ki bodo prispele do 1. v mesecu. Prvič bodo vloge obravnavane septembra. Sklad bo javno objavil, kdaj (datum) bodo sredstva porabljena. 2. Prosilci pošljejo svoje vloge na naslov: Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Šeškova 9 b, 1310 Ribnica (061/861-953), in sicer na posebnih obrazcih sklada, ki jih lahko kupijo od 29. julija 1996 dalje na pooblaščenih enotah Abanke in Hranilno-kreditne službe. 3. Prosilec mora k vlogi priložiti vso v posameznem obrazcu zahtevano dokumentacijo. Nepopolnih vlog sklad ne bo obravnaval. Sklad lahko zahteva od prosilca tudi dodatno dokumentacijo. Sklad lahko na svoje stroške preverja dokumentacijo oziroma naroči strokovno mnenje o projektiu. 4.0 dodelitvi sredstev boodločal upravni odbor sklada. Odločitev upravnega odbora je dokončna. Sklad bo v 15 dneh po odločitvi dostavil prosilcem sklep o odločitvi. 5. Sklad bo spremljal namensko porabo sredstev pri investitorju. Če bo sklad ugotovil, da sredstva niso bila uporabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali daje bilo posojilo izdano na podlagi neresničnih podatkov, ima pravico zahtevati od investitorja vračilo v enkratnem znesku. Investitor bo moral vrniti sredstva s pripadajočimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje po zakonu o predpisani meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur. I. RS 45/95) ter po odredbi o načinu obračunavanja zamudnih obresti. (Ur. I. RS 14/92). Prodam zastavo 101, letnik 1989, zadaj rahlo poškodovana. Tel.: 77-690. Prodam zastavo 101 GT 55, letnik dec. 1986, reg. do 7.1.1997, cena 1.350 DEM. Tel.: 31-081. Prodam zastavo 128, letnik 1986, registrirano do marca 97, cena po dogovoru. Tel: 62-239 Citroen AX 11 PGE, letnik 1991, prodam. Tel.: 068/316-165. Prodam citroen AX 11 TRE, z dodatno opremo, avtoradio Blaupunkt, rdeče barve, star 2,5 let, prevoženih 29.000 km, registriran do 1/97, prvi lastnik, nekaramboliran. Cena po dogovoru. Tel.: 32-214. Prodam opel kadett, letnik 1984. Cena po dogovoru. Tel.: 70-255. Prodam P 126, letnik 1987. Tel.: 32-032. Prodam viso RE 1,1, metalik siva, 1.87, reg. do5.'97, cena 4.200 DEM. Možnost zamenjave za lado samaro I. 88. Grubeša, Cankarjeva 17, Brežice. Prodam renault 4 GTL, letnik 1984, registriran do 20.3.1997, rdeče barve. Cena po dogovoru. Tel.: 22-219. Prodam hvndai pony 1,3 L, letnik 1990, registriran do februarja 97,60.000 km. Cena po dogovoru. Tel.: 64-176. Lado karavan, zaribano ali brez motorja, kupim. Tel.: 78-365. Poceni prodam prtljažnik za citroen AX (3 vrata). Tel.: 70-469. Prodam dve gumi dunlop (številka 14/9/13/24) za kombajn. Tel.: 0609/613-458. Čoln Maestral 18 z motorjem poceni prodam. Tel.. 32-674. Ugodno prodam dve rotacijski vrtni kosilnici (ena električna). Tel.: 32-902. Fotografski pribor za razvijanje črno-belih slik prodam. Tel.: 068/341-747 ali 316-165. Prodam barvni televizor Gorenje (še pod garancijo), zakonsko posteljo (široko 2 m) z velikim jogijem, avtoradio*' (digitalni). Cene po » dogovoru. Jože Černelič, CKO 16, Senovo. Ugodno prodam dve kompletni dnevni sobi in spalnico. Pohištvo je rabljeno, vendar odlično ohranjeno. Tel.: 31-009. Prodam diatonično harmoniko - frajtonarico Melodija, zelo lepo ohranjeno, kot nova. Tel.: 34-885. Prodam otroško diatonično harmoniko - dvakrat glašena, cena 50.000 SIT in vrtno kosilnico, cena 5.000 SIT. Tel.: 43-269. Prodam belo kožico, staro leto in pol. Prvič je imela mladiče -dva. Tel.: 70-024. Prodam gorsko otroško kolo. Tel.: 33-597. Prodam knjige za gimnazijo (Fizika 1, Biologija 1, Fizika in mehanika 1). Tel.: 33-597. Oddam delavniške prostore s skladiščem in pisarno 100 m2 v obrtni coni Boštanj. Tel.:81-438. Prodam zmrzovalno skrinjo 3001 v brezhibnem stanju ali zamenjam za zmrzovalno omaro. Tel: 33-991. Ugodno prodam novo pisarniško pohištvo. Tel.: 62-329 (od 18. dO 22. ure). Prodam vrtno uto (2x2 metra). Cena po dogovoru. Tel.: 70-003, Kupim bikca simentalca, starega 10-20 dni. Tel.: 31-446. Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mižigoj) ali 32-279 (Žnidaršič). Nudim varstvo otrok na svojem domu po dogovoru. Tel.: 21-922 (zjutraj do 9. ure ali zvečer od 18. ure naprej). Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite zjutraj). Pišem tekste za uglasbitev -tudi po naročilu. Če želite uspeti, pokličite. Tel.: 70-024. Oddamo psa čuvaja, primernega za kmetijo. Tel.: 21-286. Kupim rabljeno otroško kolo (CITY BIKE 20"). Tel.: 33-811 (popoldan). Poceni prodam jezikovni tečaj angleščine za otroke (12 kaset, 12 knjig, 12 delovnih zvezkov in slovarček pogovorne angleščine). Tel.: 31-378. Oddam otroška oblačila za starost od 2 do 4/5 let. Tel.: 70-024. jL? FILMSKI SPORED »Kino servis« Brežice 29., 30., 31. VIII. in 1. IX. ob 19. in»21. uri in 2. IX. ob 21. uri: ERASER (dts), akcijski 3.elX.: ni predstav 4.IX.ob21.uri:BARBWIRE, akcijski (dts): 6-kanalni digitalni ton Kino Kostanjevica 31. VIII. ob 20. uri: NA SMRT OBSOJENI, drama 1. IX. ob 20. uri: KRITIČNA TOČKA, akcijski Kino Šentjernej 30. VIII. ob 20. uri: KRITIČNA TOČKA, akcijski fe^^^^^^^®: Kako aktivno preživeti počitnice? Bovec, julija in avgusta -Tako je razmišljala skupina oddaljenem, a zelo lepem in zanimivem koncu Slovenije. — trn *%> i Otroci, ki so se preizkusili v krosu in pohodništvu, so se predstavili na zaključnem večeru. Druga z leve stoji vodja tabora, dr. Zdenka Zalokar-Divjak. \ krmeljskih učencev, ki si je | želela aktivno in ustvarjalno \ preživeti nekaj počitniških \ dni. Kot naročena je prišla \ ponudba Društva ljubiteljev | narave iz Krškega, ki je organiziralo vzgojni tabor za i ustvarjalno življenje otrok in \ mladine v Mostu na Nadiži, Društvo, ki je bilo ustanovljeno na pobudo staršev, obstaja že peto leto in je registrirano za vzgojno, izobraževalno in publicistično dejavnost. Financira se s pomočjo sponzorjev, prostovoljnih prispevkov in z lastno dejavnostjo. Glavna gonilna sila in idejna avtorica tega projekta, psihologinja, dr. Zdenka Zalokar-Divjak, o taboru pravi takole: »Naš osnovni namen je razvijanje doživljajskih vrednost pri otrocih, da bi se navdušili za lepo, dobro in skrivnostno. Želimo jih potegniti stran od televizije in računalniških iger, to je pravzaprav boj s počitniško pasivnostjo. Seveda morajo biti starši prvi, ki to začutijo in si želijo spremembo za svojega otroka.« Celodnevni program je zelo naporen, kljub temu pa so fizične in psihične obremenitve enakomerno porazdeljene. Osnovno vzgojno sredstvo na taboru so planine, narava, petje in srečanja z zanimivimi ljudmi. Otroci se lahko spoznajo in navdušijo nad dejavnostjo, ki jo opravlja lovec, pisatelj ali gorski reševalec. Za tabor je bilo letos veliko zanimanje, saj se je do konca počitnic zvrstilo kar sedem skupin po 40 otrok. Zato v društvu že razmišljajo o načrtih za prihodnost. »Najprej bi radi za naše potrebe do konca usposobili nekdanjo karavlo, ki smo jo dobili v trajni najem od Ministrstva za obrambo, razširili pa bi radi svojo dejavnost na vse leto. Pripravljamo zimske tabore, kjer bo poudarek na smučanju, gradnji iglujev, varni hoji v snegu itd. Podpirajo nas tudi v bližnjem Breginju, kajti z našim prihodom v ta konec Slovenije je tudi življenje v tem oddaljenem kraju pričelo hitreje utripati,« ugotavlja vodja tabora, dr. Zdenka Zalokar-Divjak. Otroci so bili zadovoljni, kljub temu, da so bili vsak dan utrujeni, kar je bilo razbrati z njihovih obrazov na zaključnem večeru, kjer so pred starši prikazali delo tabora in izvedli kulturni program s skeči, petjem in igranjem. Z obljubo, da se zopet srečajo, so se naslednji dan poslovili od srednješolcev, ki pridejo prostovoljno pomagat v tabor, in štirih stalnih delavcev, ki so se že pripravljali na sprejem nove skupine. (Jakob) & Artičani uspešno nastopili na Poljskem Zakopani, 12.-25. avgusta - V poljskih Zakopanih je v drugi polovici avgusta potekal mednarodni festival gorskih folklornih skupin, ki so se ga udeležili tudi člani folklorne skupine KUP Otona Župančiča iz Artič. Predstavili so se s prikazom kmečkegadela- »kožehanjem: Več o tem v naslednji številki. (Bojana Balon) VS 3? Štefan Marflak v Lamutovem likovnem salonu Kostanjevica, 23. avgusta - Domača Galerija Božidarja Jakca in Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec sta pripravili izbor pregledne razstave slikarja, scenografa in kostumografa Štefana Mar flaka, po rodu Mežičana. Slikarja je predstavil kustos razstave in avtor odlično zasnovanega kataloga. Marko Košan, ki ga je umestil med t. i. slikarstvo »nove podobe* pod vplivi poparta in gestualno severnjaško figuraliko ter ga približal novoekspresionističnemu slikarskemu doživljanju. Pregled Marflakovih del minulega desetletja in pol bo na ogled še septembra, (nic) OB KOFETKU Motokros! Motokros! Motokros! Finale dirke Alpe-Adria v supercrossu Športna sekcija AMD Brežice, ki letos slavi 50. obletnico delovanja, prireja v soboto, 31. avgusta 1996, ob 13.30 na motokrosprogi Prilipe pri Brežicah mednarodno motokrosdirko za pokal Alpe-Adria v supercrossu. Nastopili bodo vsi najboljši tekmovalci iz Hrvaške, Avstrije, Italije, Madžarske, Slovaške, Švice in Slovenije. Med slednjimi bo nastopil tudi domači tekmovalec Andrej Čuden iz Sevnice, ki je na dirki v Madžarski zasedel drugo mesto, prav tako pa je na drugo mesto uvrščen tudi v skupni razvrstitvi v kategoriji 125 ccm, za slovenskim tekmovalcem Sašom Kragljem. Ljubitelji motokrosa, vabljeni! (Galex) TJ * Andrej Čuden v elementu Brežiška Agraria pred stečajem Kot smo že pisali, se je ob polletju znašla brežiška Agraria v velikih težavah. Izguba, ki naj bi nastala kot posledica slabega vodenja podjetja, je konec junija znašala kar 139 milijonov tolarjev. Zato so jezni delavci še isti mesec zamenjali direktorja, čeprav je od zaposlenih slišati, da so se za ta korak odločili vsaj dve leti prepozno. Pred 165 zaposlenimi je tako sedaj zelo negotova prihodnost, saj so se že oglasili številni upniki, ki zahtevajo svoje, del svojih zmogljivosti pa je Agraria že oddala Posavju in Kmečkt -zadrugi: Poslovni sistem Mercator, ki sicer ne sodi med največje upnike, je sodišču že predlagal uvedbo stečajnega postopka, sedanje vodstvo pa se trudi, da bi se takemu postopku izognilo. Da bi se ognili najhujšemu, predlagajo prisilno poravnavo, vprašanje pa je, ali bodo z upniki lahko našli skupni jezik. (ES) Planinstvo ima v Posavju zelo dolgo tradicijo, predvsem po zaslugi aktivnih planinskih društev Bohor, Lisca in Brežice ter g. Milana in ge. Albince Mahovne, g. Jožeta Zajca in ge. Marije Veble, ki so s hribi dodobra zastrupili mnoge tako mlade kot stare ljubitelje pohodništva in gora. G. Pozvek: »Večina članov Posavskega alpinističnega kluba (PAK) izhaja iz PD Bohor, PD Lisca in PD Brežice. Ker pa nas je bilo največ Alpinizem kot način življenja Gorazd Pozvek na varovališču v smeri Internacional Osp. iz planinskega društva Bohor, smo se v okviru tega društva najprej organizirali kot alpinistična skupina, ko pa smo izpolnili vse pogoje, ki jih predpisuje Planinska zveza Slovenije, smo ustanovili tudi alpinistični odsek. Na začetku organiziranega dela na področju alpinizma nas je bilo malo, predvsem pa so vse skupaj pognali alpinisti Miloš Kolšek, Arnold Koštomaj in Marjan Zver, potem pa smo pritegnili še druge,« se začetkov spominja član PAK-a Gorazd Pozvek, alpinistični inštruktor in inštruktor športnega plezanja. Posavski alpinistični klub se ne ukvarja samo z alpinizmom, ampak še z različnimi drugimi dejavnostmi. Katerimi? G. Pozvek: »V klubu se ukvarjamo največ z alpinistično dejavnostjo, kamor sodi tudi turno smučanje. Za to področje je odgovoren predvsem predsednik kluba Bojan Kurinčič. Druga najvažnejša dejavnost v klubu je športno plezanje, za katerega odgovarjam sam, poleg tega pa imamo tudi sekcijo, ki se ukvarja z obiskovanjem gora po težjih poteh in obiskuje tudi visoke gore v tujini. V zadnjem času pa so se najboljši člani udeležili tudi nekaj odprav v tuja visoka gorstva. Če povzamem po posameznih področjih, bi najprej povedal nekaj o alpinizmu. Vsi, ki se ukvarjamo z njim, smo izkušeni gorniki, ki veliko časa preživimo v hribih, tako poleti kot pozimi, intudi doma veliko treniramo. To je pogoj, da lahko potem v hribih plezamo res najtežje smeri. V zadnjih letih smo preplezali skoraj vse najtežje klasične smeri naših gora, kot so Čopov steber in Helba v triglavski steni, Ašenbrenerjeva smer v Travniku, Zajedo in JLA (Jaz ljubim alkohol) v Šitah, Direktno v Štajerski Rinki, Dularjevo zajedo in Severozahodni raz Jalovca in veliko drugih; pa tudi več prvenstvenih smeri, pri čemer je prednjačil Miloš Kolšek. V zadnjem času je trend plezanje zelo težkih športnih smeri v visokih stenah, kjer se je najbolj izkazal Andrej Sotošek. V klubu imamo tudi eno najboljših alpinistk v Sloveniji, Aleksandro Voglar, ki je preplezala že več zelo težkih smeri v Sloveniji, Italiji in Franciji. Med člani se je pri športnem plezanju najvišje povzpel Andrej Sotelšek, ki je v zadnjem letu tudi preplezal več zelo težkih smeri, najtežja pa je bila ocenjena z oceno 8a oziroma IX+/X- Kot sem že omenil, se člani PAK-a ukvarjamo tudi z odpravarstvom, česar se je najprej lotil Arnold Koštomaj, ki je že pred mnogimi leti sodeloval v odpravi na norveške Lofote, v zadnjem času pa je postala zanimiva predvsem Južna Amerika. Tam sva v začetku leta 1995 z Bojanom Kurinčičem uspela z vzponom na najvišji vrh obeh Amerik, 6.960 metrov visoko Aconcaquo, letos pa so se naši alpinisti udeležili meddruštvene odprave v perujske Ande in dosegli zares velik uspeh. Matej Zorko je v visokih andskih zaledenelih stenah preplezal kar dve prvenstveni smeri, eno pa je preplezal Marjan Zver. Vse smeri so se končale na višini nad 6.000 metrov. V okviru odprave pa sta se na najvišji vrh Peruja, Huascaran (6.768 m), povzpela Dragica Baloh in Metod Kovačič. Ti zadnji uspehi so pravi podvigi, ki v medijih najdejo vse premalo prostora. Gre za vrhunske vzpone, ki jih lahko opravijo le dobro trenirani športniki. Moram povedati, da nas večina, ki se ukvarjamo s plezanjem težjih smeri, trenira povprečno najmanj dve uri na dan.« Alpinist brez znanja ne more biti dober alpinist. Kako skrbite za izobraževanje članov? G. Pozvek: »V klubu dajemo velik poudarek tudi izobraževanju svojih članov, in sicer tako, da sami organiziramo alpinistične šole in izpopolnjevanje svojega znanja, udeležujemo pa se tudi izobraževalnih akcij, ki jih organizira Planinska zveza Slovenije. Za nove člane, torej za tiste, ki se želijo ukvarjati z alpinizmom ali pa samo zahajati v hribe po bolj zahtevnih poteh in brezpotjih, vsako leto organiziramo alpinistično šolo. Letos se bo začela sredi oktobra, obsegala pa bo več teoretičnih predavanj, predavanj z diapozitivi in praktične vaje v plezal išču Armeško. Skupaj bomo hodili tudi v gore.« V klubu ne primanjkuje tudi mladih. Kako pa so oni vključeni v PAK? G. Pozvek: »Skoraj polovico članov PAK-a predstavljajo najmlajši, osnovnošolci, ki se ukvarjajo s športnim plezanjem; to je šport, ki se odvija v takih razmerah, daje njihovo udejstvovanje popolnoma varno. Pri športnem plezanju gre za plezanje težkih smeri brez uporabe tehničnih Nejc Pozvek na tekmi državnega prvenstva v Pivki. sredstev za napredovanje. Plezaš dobro zavarovan po vrvi, za napredovanje pa služijo tudi oprimki in stopi na skali oz. na umetni plezalni steni. V minulem šolskem letu je treninge športnega plezanja obiskovalo 20 otrok, ki so trenirali od dvakrat do petkrat na teden. Najbolj vztrajni so že toliko napredovali, da so lahko začel udeleževati tekmovanj za državno prvenstvo, kjer so zasedli nekaj odličnih uvrstitev in pobrali tudi nekaj medalj. Vse to ni zanemarljivo, če vemo, da v Posavju športno plezanje in plezanje nasploh nima kakšne dolge tradicije in da smo pravo delo začeli šele pred tremi leti, ko smo dobili umetno plezalno steno v OŠ Brestanica. Športno plezanje postaja kar družinski šport, saj ko starši vidijo svoje otroke, kako hitro napredujejo in da gre za povsem varen šport, tudi sami poskusijo s plezanjem.« Za alpinizem velja, da je zelo nevaren šport, saj veliko ljudi pravi, da gora ni nora, da je nor tisti, ki gre gor? «Mi, ki zahajamo v gore, pravimo, da je nor tisti, ki gre nepripravljen gor. Za alpinizem pa mislim, da ni samo šport, temveč da gre bolj za način življenja, saj pomeni ukvarjati se z alpinizmom zares živeti s hribi. Tu polovičarstvo ni dovoljeno. Priprava na vsak vzpon mora biti resna, smeri ne smeš nikoli podcenjevati, tudi če je po oceni lažja. Tudi določena mera strahu je prisotna. No, tak način življenja pa se odraža tudi na tvojih najbljižjih, saj se morajo temu prilagoditi. Sam imam srečo, saj tudi moja žena in sin zelo rada zahajata v gore, žena pa se je tudi do pred kratkim ukvarjala z alpinizmom. Vseeno pa vem, da jima velikokrat ni lahko, ko me čakata, da se vrnem iz stene,« je še dodal Gorazd Pozvek. (Galex)