It L K«T
per
jSavizi.
pcr
S A ¥ i II.
Povcft   v versih.
Sloshil Dr PRESHERIN.
V IJubJjaili,
n.ilifnil  Joshef BI.i s ni h.
1836.
4901 35
25 -05- 2000     o ^oooo z^ o
Matiju Zhouu.
» «m isrozhim prijatla dragi mani! Ki fpi v presgodnim grobi, pefem milo; t-ozhitvi od njega je bla hladilo, Hladilo bla ljubesni ftari rani.
Minlivoft fladkih sves na fvet' osnani: Kak bralko je vefelih dni fhtevilo, De frezbin je le ta, kdor s Bogomilo Up frezhe unflran groba v perfih hrani.
Pokopal mifli vifokoletezhe,
Shelja nefpolnjenih fim bolczhinc,
Ko Zhertomir vef lip na semlji frezhe;
Dan jafni, dan oblazhni v nozhi mine,, Serze vefelo, in bolno, terpezhe Vpokoj'le bodo groba globozhine.
T v o d.
V aljhun '/, fin Kajlimara, boj kervaVi Shc dolgo bije sa kerfhanfko vero, S Avreljam Drob Vfe vezh nm v bran ne uavi;
Konzhano nijno je in marfiklero Shivlčnje, kri po Kranji, Koratani Prelita napolnila bi jesero.
Gnijo po polji v bojih pokonzhani
Trum ferzhni vajvodi, in njih vojfhaki, Sam Zherlomir fe s majhnim tropam brani.
Bojuje4 fe nar mlaj f hi med junaki
Sa vero flarfhov, lepo B6g'hjo Shivo V, Sa Zherte, sa Bogove nad oblakih
On s njimi, ki fhe terd'jo vero krivo Beshi tje v Bohinj, v Bifterfhko dolino, V" tcrdnjavo sidano na fkalo ii% o.
§he dan danafhni vidifh rasvalino, Ki Ajdovfki fe gr.idez imenuje, V nji gledafh Zherlomirovo laftnino. Devetkrat vezhi mnosh'za jih obfiije, In svetle ftrashe krog in l<r6g poftavi, Odvsame up jim vfe pomozhi pluje; Vifoke odre tamkej fi napravi, Sidovje podkopiije, vrata feka; Ne polafti fe njih, ki fo v terdnjavi. Shefl mefzov mozhi tla kerviiva reka, SJovcnez she mori §lovenza, brata — Kako Arafhna flepota je zhloveka! Ki nifo mezh, fekira in lopata Jih mogle, lakota nepremagliva Perli odpreti grada terdne vrata. Dalj Zhcrtomir jim reve nc sakriva, Befede te tovarfham rczhe shranim: ,,Ne mezh, pregnala bo naf frezha kriv Le malo vam jedila, bratje! branim, " Branili fino fe dolgo bres podpore, Kdor hozhe fe podali, mu ne branim; Kdor hozhe vaf dozhakat' temne sore, Neprorte dni shivet' nozhem enake, Ne branim mu, al jutra zhakat' more.
S fehoj povabim druge vaf junake, Vaf, kterih rama fe vkloniti nozhe. Temna je nozh, in ftrefa grom oblake;
§ovrashnik fe podal bo v fvoje kozhe, Lo majhm proftor. je tje do gofhave, To nozh nam jo dofezhi je mogozhe.
Nar .všzh fveta otrokam flifhi §lave , Tje bomo najdli pot, kjer nje finovi §i profli vol'jo vero in poitave.
Ak pa naklonijo nam fmert Bogovi,
Manj flrafhna nozh je v zherne semlje krili, Ko fo pod fvetlim fonzam fushni dnovi!"
Ne sapufti nobeden ga v ti lili,
Molzhe oroshje fvoje vfak bersh vsame, §trahlivza v želim ni imel fhtevili;
Al komej vrata fo odperte, vname
§e ftrafhni boj, ne boj, mefarfko klanje, Valjhiin tam s zelo jih mozhjo objame.
Tud' 'on fe je sanefil na njih fpanjc, Prelefti miflil je osidje grada, In ponevedama planiti nanje. Ko fvojo mozh nar bolj vihar rasklada, Okrog vrdt ftrasha na pomozh savpijc, In vftane finim, de mosh sa mdsham pada.
Ko fe nciirnik o povodnji vlije, Is hriba Aermiga v doline plane, S derezi) imi valovami ovije, Kar fe mu soper ftavi, fe ne vgane, In ne pozhije pred, de jes omaga; Tak vershe fe Valjluin na nekriAjanc. Ne jenja pred, dokler ni sadnja fraga Kervi prelita, dokler njih kdo fope, Ki jim je Harf hov vera bla tak draga. Ko sor safije na merlizhov trope, Leshc, k' ob ajde shetvi, al pfhenize Po njivah tam leshe friopovja kope. Leshi kriftjanov vezh od polovize, Med njimi, ki fo padli sa malike, Valjluin sailonj tam ifhe mlado lize Njega, ki kriv moritve je velike. —
Mosli in oblakov vojfko jc obojno Konzhala temna nozh, kar fvčtla sarja Slati s rumen'mi sharki glavo trojno Sneshnikov kranjfkih nVga poglavarja, Bohinjfko iesero Hoji pokojno, Sledii ni vezh vunajniga viharja; Al fomov vojfka pod vodo ne mine, In drugih roparjov v dnu globozhinc.
Al jesero, ki na njega pokrajin Stojifh, ni, Zhertomir! jiodoba tvoja? — To nozh je jenjal vojfke fhum vunajni, Potihnil ti vihar ni v periih boja; Le hiijfhi fe jc sbudil zherv nekdajni, Alt prav uzhi me v revah fkufhnja moja, Bolj grise, bolj po novi kervi vpije, Poshrefhnifhi obupa fo Harpije.
Na tleh leshe Slovenflra ftebri ftari,
V domazhih fhegah vterjene poftave.
V desheli parfki Tefel V gofpodari, Jezite j)od teshkim jarma m fini Slave,
Le ptiijzam frezhe fvil fe v Kranji sharj, Ofhabno nofjo ti po konzi glave. Al, de te jenja td fkeleti rana, Ne hofh pofnel Katona Ulikana!
Ne bla hi prizhujozhe ure teshc Prenefla v posnih letih glava fiva; V mladofti vunder terdnifhi fo mreshe, Ki v njih dershi naf tipa niozh goljfiva, Kar, Zhertomir! te na shivlčnje veshe, Se mi is tvojih prejfhnjih dni odkriva, Ki te vodila ni le. ftara vera Tje na ofredik Blefkiga jesera.
Tje na otok s valovami obdani,
V dondfhnih dnevih boshjo pot Marije
V dnu, sad noje fneshnikov velikani, Polja, ki fpred fe fprofti lepolijc, Ti kashe Blefki grad na levi ftrani, Na defni grizhik fe sa grizham fkrijc. Deshela kranjfka nima lepfh'ga kraja, Ko je s okolfhnjo ta, podoba raja.
Tam v zhalih Zhertomira na otoki Podoba Boginje je Aala Shive, Ki fo srozheni ji mladenzhov ftoki, Ki fo ji, ve devize ljubesnive! Srozheni vafhi fmehi, vafhi joki, Oroshja, ki fo nam nepremaglive. — Tam B6g'nje vesho Slaroflav in lejia Njegova hzhi odpera in saklepa.
Hzhi Bogomila, lepa ko dcviza, Slovezha Hero bla je tam v Abidi, Nedolshnoil vnema ji ozbi in liza, Lej)6le fvoje farna le ne vidi,
Perlisnjena mladenzhov govoriza
Je ne napihne, ji ferza ne fpridi.
Spolnila kdmej je fheftnajAo leto;
§erze mlado ni sa noben'ga vneto.
Dari opravit Bdg'nji ])o navadi Pernefe Zhertomira lahka ladja, Od lega, bar rafe per njega gradi, Od zhede, shita in novine fadja, Ko blisha s njimi fe devizi mladi, Sadene ga, I<o fe jc nar manj nadja, Is nje ozhi v ferze Ijiibesni ftrela, Plamen neogafliv je v njemu vnela.
O Magor Zhertomir! o blagor tebi! Ker vneta je od tvojiga pogleda, Prevseta dckliza je farna febi, Kak gleda v tla, kak trefe fe befeda Ko sarja, ki pot sjutraj dela Febi," •Spreminja fe sdaj nje podoba bleda, In v tvoji roki, roka nje oftane Sadershana ji od mozhi nesnane.
Naj peviz driig vam frezho popifiije, Ki zelo leto je zvedla obema: Kak Zhertomir ofredik obifkiije, Kak 6zba omladi med njima dvema, Ki ni, ko meni mu vefelje pluje, Ki frezbna ga ljubesen v perfih vnema, Pijanoft njino, ki tak hitro mine, Pregnana od lozhitve bolezhine.
Shc Zhertomir je treba fe lozhiti, Ne flifhifh bab glafno trobenta poje! Perpmlil s fabo je Valjluin ferditi Poshigat boshje veshe divje roje; Povfod vsdigtijejo fe vere fzhiti, Ki fi prejel od matere jo fvoje, Te vere, ki ji dekliza ta fltishi, Ki sdaj te s njo ljubesen zhifta drtishi.
Kak teshka, britka ura je flovefa! Stoje po lizah jima kaplje vrdzbe, Objeta rta, ko ki bi bla 's telefa En'ga, fpuAiti shnabel shnabla ndzbe, Si 's leVga ozha, defniga ozhefa Jok brifhe, ki ga fkriti ni mogdzhe, Ko vidi v tako shaloft nji vtopljene, In de tolasbbe sanje ni nobene.
Bi fpdmnil njima smage vezhno flavo, Ak l>i, de jo dofdzhi mozh je, fodil; Al preveliko triimo jc zhes Dravo Po Kokri doli v Kranj Valj min perpodil. Se moshu sdi, de gre le v fmert kervavo, Bres de bi vero, brate ofvobddil. Lift pride, kak vali in veshe boshje Gore; — zhaf, Zhertomir! jc vset' ordsbje.
In fbel je boj bdjvat bres lipa smage, In fkasal fe je korenine prave, Kjer fiizhe mezh, na zbeli fmertne frage Lesbe fovrasbnikov trupla kerrare Mertvib, al isdibjozbih diifhe drage; Vunder ne mezh, ne mozh gradu terdnjave Bogov ne mdre refhit' flavnih ftarfhov, In ne pred fmertjo ohranit' tovarfhov.
Premagan per Bohinjfkim fam jeseri Stoji naflonjen na fvoj mezh kervavi, S ozhmi valov globoki bresiri meri, Strafhne mu mifli rojijo po gldvi, Shivlenje mifli vset' li v flepi veri; Al nekaj mu predersno roko vilavi, — Bla Bogomila je podoba tvoja, Ki vzheraj ga fpeljala je is boja.
Enkrat vidit1 sheli jioddbo milo, Posdravit' prejfhnjiga vefelja metlo. Al frezhno je preftdla zhafov filo, Al njeno mu ferze fhe bije sveilo, Al morebit' pod hladno fpi gomilo, Al premagavez mu je vsel neveflo, Al shiva, al meriva je, svedit' more, Lozhili pred fe is fvetd ne more.
Snan ribizh pervefla od une ftrani, Opomni ga, kak fam febe posabi, Kako povfod ga ifhejo kriftjani, Kak s vjelimi Valjluin ferditi rabi, Pri jasno dalj mu tam oflati brani, Stopili k febi ga v zbolnizh povabi, Oe ga perpelje v varnifbi sa vetje; Vda Zhertomir fe v lo, kar ribizb (vetje.
In bersh veflata v konez ta jesera, Kjer biftra vanjga perbobni §aviza. Ker frezhen veter nji roke podpera, Zbolnizh leti, ko v sraki urna tiza. §e ribizh jdo fovrashnikih oserar Zholn vftavi, kjer je goda fenz temniza. — Ker fe mu sdi, de lakota ga grudi. Junaku, kar je v tdrbizi, ponudi.
Sheli dat' Zhertomir mu povrazhilo, Al v vojfki hli fo dnarji vii rasdani, De §taroflav, fe fpomni, s Bogomilo Mu v fkrivnim kraji tovor slata hrani, Nji poifkati da mu narozhilo, In da mu perllan farno njima snani, De ho per njima fturil mu refnizo; — Pernefti slata rezhe zhetertnizo.
Po Bogomili mu prafhat' ukashe, Al gleda fvetlo fdnze, je fhe shira, Al fo okvarvale jo mokre ftrashe, Al pred fovrashniki drugej fe fkriva, In kod nar varnifhi fe pot pokashe, Tje, kjer sdaj draga dekliza prehiva? Per flapi zhakal jiitro ho Savize, Vefele ali shaloftne novize.
§lap drugo jutro mu germi v ufhefa, Junak premifhlja, kak bolj fpodaj lena Voda rasgraja, kak bregove firefa, In kak pred njo fe gore siblje llena, Kak. fkale podkopuje in drevefa, Kak do nebef leti nje jese pena! — Tak fe sashene, fe posneje vftavi Mladenizh, Zhertomir per febi pravi.
Sbudi ga 's mifel tih mosb govoriza, Ki hlishajo fe s blagam oblosheni, Sposna ko j ribizha pofhtene liza; Nesnan mosb pride po ftesi selenf, Talar, in fhlola, snaminja pokliza, Povefta mu, de flushi Nazareni. Po mezh bi bla defniza fe ftegnila, V ti prizhi fe perkashe Bogomila.
„0, fem na ferze moje Bogomila! Skerbi je konez, shalofti, nefrezhe, Se trefe od vefelja vlaka shila, Kar gledam fpet v oblizlije ti zvctezhe, Naj brije sdaj okrog viharjov fila, Naj fe nebo s oblaki preoblezbe, Ni meni mar, kar fe godi na fveli, Ak fmejo frezhne te roke objeti."
Is njega rok ismakne fe pozhafi, In bliso fe na pervi kamen vfede, In v terdnim, ali vunder milim glafi Mladenzhu vneTmu rezhe te befede: „Ne sdrushenja, lozbitvc sdaj fo zbali, £hcl naj vfak fam bo fkos shivlenja smede; Deb' enkrat fe fklenUe poti na ji, Me tukaj vidifh sdaj v famotnim kraji."
»Povedat' morem ti, de fim krilljana, Malikov sapuilila vero krivo, .De je beshala ta, k' oh fdnzi flana, De dal kcrnil' je 6zha glavo fivo, SoCefka je Marije flushbi vdana V dnu jesera vlopila Bdg'njo Shivo. Kako perfhla k refnize fim pogledi, Moj Zhertomir! v befedah kratkih svedi:"
„Vezhkrat v otoka fim famotnim kraji, Ko te jc ladja nefla prezb od mene, §i miflila al bd ljubesen naji Prefhla, ko val, ki veter ga sashenc, Al hrejiejiezhih lerz shelje nar fl.iji Ogafil vfc bo sem!je hlad selenc, Al mefla ni nikjer, ni svesde mile, Kjer bi ljubjdzhe ferza fe fklenile."
„Te mifli) ko odfhel 11 v hude hoje, Miru mi nifo dale vezh firdti. V nevarnofti je bld shivlenje tvoje, Saperte fo ble vfe do tebe poti, ISri vedlo l<am fe djati ferze moje, Toliishhe nilim najdla v taki smoli, Obupala fim fkorej takrat reva; Kak fim skelela v ndzhi ti fvit dneva!
„En dan fim prafhat fhla po vdjfkc frezbi, Al fkdsi fe fhe ni fklenila s vami. Uzhil ljudi je mosb bogabojezbi, Dubdvni mdsh, ki sdaj ga vidifh s nami: Kabd naf vflvaril vfe je Cdg nar vezbi, Kak greh perfhcl na fvet je po Adami, Kak fe je bdshji fin satd vzhlovezb.il, De bi otel narode in ofrezhil."
„De pravi Bog fe klizhc Bog ljubesni,
Dc ljubi vfe ljudi, fvoje otroke,
De semlja, kjer vijo viharji jesni,
Je fkufhnje kraj, de fo nafh dom vifoke
Neh-efa, de tcrplenje in bolčsni
S vefeljam vred fo dar njegove roke,
Dc zhudno k febi vod' otroke Ijiibe,
De ne sheli nobeniga pogube.*'
;,Dc vftvaril je ljudi vfe sa nebefa, Kjer gl6r'ja njega fije bres oblaka, Oko ni vid'lo, flifhalc ufhefa Vcfčlja, ki isvoljene lam zhaka, Dc fproftenim bo vlili teshav telefa >Se frezhnim ispolnila volja vfaka, Dc bodo tamkej boshji fklepi mili Te, ki fe tukaj ljubijo, fklenili."
,,Ko fhla domii fim sdrtishbo najno v glavi, Me mosli, hi je ta lik uzhil, saide, Prijasno r /voji fbegi me posdravi, Pove, de pred je fhtet bil med Druide, De preobernil fe je k veri pravi, De v jiafbe kraje osnanval jo pride; Ker fo vafi obrdg mu ble nesnane, S mendj iti sheli, ber nozh poflanc."
„Doma" ozhetu, meni rasodeva, Kar prerokvali nekdaj fo preroki, Kak, kar grefhila fta Adam in Eva, Na krishi opero kervi potoki, Popifhe nama urah fodniga dneva; Vfe zhiideshe, ki vere fo poroki, Kar vedit' treba je, sloshi po verni, Ker fva mu vfe verjela, naju kerrti."
,,A1 ena fkerb me jc morila vedno, De li med njimi ii, hi Bog jih zherti. Vezhkrat fim v fanjah vid'la glavo zhedno *Bled6 lesliali na merlvafhhim perli; §im trepetala sate ui-o fledno, De hi nehef ne sgrefhil v brilki fmerti. Mosb boshji mi bolno ferze osdravi, Ker, de samore vfe molitev, pravi."
„Kolhl<rat od tod klezhala iim v fanidti, Kolkkrat fim bližala pomozh Marije: ,„Savrezbi v jesi ga, moj Bog! ne boli, Ker v smdti sbali te, ne 's hudobije, Ne daj v oblati fovrashni ga togo ti, Pred njo naj miloft tvoja ga sakrije!"' In zlnidno te je tiflo nozh ohranil, Ko ni noben tovarfh fe fmerti vbranil."
,,Is fpanja f\6j'ga, Zhertomir! fe sbiidi, Slovo daj fvoji Arafhni, dolgi smoti, Po potah fe nozhi temne ne trudi, Ne Aavi v hran dalj boshji fe dobroti, In njene milofli dni ne samudi, De fklenete fe enkrat najni poti, Ljubesen bres lozhitve de sasori Po fmerti nama tam v ncbefhbim dvori.
Zhertomir.
„Kak bom povernil, Bogomila draga! Ljubesen, fkerb, bar li terpela same? V vefelji fkorej mi ferze omaga, Ki v njemu tvoja ga ljubesen vname, Dokler bervi bo shira sadnja fraga, In groba temna nozh me ne objame, Ti fushno moje bo shivlenje zelo, Ti gofpodiij zhes vero, mifli, delo."
»Kako ki mogel tebi kaj odrezhi, Slurili tega ne, kar bofb shelela! Al smifli ran, ki jih Valjhuna mezhi 'jO fturili, in pfhiz njegovih (Vrela, Kaj vidili kervi fmo v Kranji tezhi, Kriltjanov tvojih vfe prevdari dela, In mi povej, al ni Zherl nar bolj ^esni Njih Bdg, ki klizhefh ga Boga ljubesni?"
Duhovni.
»Po zeli semlji viim ljudem mir bodi!
Tako fo peli angeljzov glafdvi V vifhavah per Mefijefa prihodi; De fmo ozheta eniga finovi, Ljudje vii bratje, bratje v/i narodi, De" ljubit' moVmo fe, prav' uk njegovi. Valjhrin ravna po fvoji flepi glavi, Po boshji volji ne,' duhovni pravi."'
—   2o —
Zhertomir.
,,Ljubesni vere, in miru in fprave, Ne branim fe je vere Bogomile, Vem, de nialikc, in njih flushbo glave Slushabnikov njih fo na fvet rodile, V njih le fpofhtval ozhetov fim poitave, Al sdaj overglc fo jih vojfke file. Ak fklene me s teboj kerfl, Bogomila! Kdaj bo sakona svesa me fklenila?"
Bogomila.
„Odl6zheni fo roshi kratki dnovi, Ki pride nanjo pomladanfka flana, Al v zvetji jo sapadejo fnegdvi; Tak mladi deklizi, ki sgodna rana §erze ji gloda, vfmerli mir njegovi, Le kratka pot je fkos shivlenje dana; Al je sa majhin zhaf fe sdrushit' vredno, Dc bi lozhitve fpet fe bala vedno?"
»De hi od fmerti refhil tc ncfrezhne, In tamkej mili Bog v nebefhkim raji S menoj le, dragi! fklenil zhafe vezhne, Puftila v nemar hm shelje nar flaji, Pullila v nemar dni na fveti frezhne, §im odpovedala fe svesi naji; — In vflifhana je bla molitev moja. — Ne finem poflati jcfl nevefta tvoja."
Duhovni rezhe med befede take: »Sakdna frezhe ta vshivat' ne more, Kdor dela mojim, tvojim jc enake Predersnil v zhafa fe Zijat' rosdrc, Druid fim s smolo jefl flepil rojake, Ak hi ne hil dajal tvoj mezh podpore, Kdaj hi hla vgafnila v malike vera, In vdova hi ne hla shen marfiktera!,,
.,Tvoj pot jc v Aglar, de poloshil nate Roke Jjo patriarh, ak duh le shenc, Ko fi poguhljal jih, oleti brate, Duhovniga te fliiril bo, ko mene. V tleshelah jiitra zhakajo bogate Tc shetve, ne sam udi je nobene, Le hitro v Aglar   tje do patriarha, De pofvcti te mafbnika, dufh varha."
Zhertomir.
„Prav pravifh, de ne finem jetl upat1 frezhe, Ki vedno bla je, bo fovrashna meni: Dofegel ozha smage ni flovezhe, Konzhal shivlenje v vojfki je sgubljeni, Odfhla je mati kdmej fponam jezlie, She davno jo pokriva grob seleni. Ofrezhit hozlie me ljubesen fladka, Al, ob kak je fladkofl bla njena kratka!"
,,V desheli koj trobente glaf sapoje, Od Bogomile drage mene lozhi, Junafhko bili fmo s Valjluinam boje, Vefele smage dan nam ne napozhi, Pomoril mezh je vfe tovarfhe moje, Beg je moj up, gojsd je moj dom prizhjozh Ncfpamelna bi ref bla s mano svesa, Ki me preganja vedno frezhe jesa." —
Bogomila.
»Ljubesni prave ne posna, kdor meni, De vgafnili jo more frezhe jesa; Gorela v zhiftim, v vezhnim bo plameni, Sdaj, in bi mi odpade trupla pesa; V saboni vunder brani fad mi njeni Vsliivati s Bdgam terdnifhi savesa. Odkrila fe bo tebi unflran gi'6ba Ljubesni moje zhifloft in svcudba."
„De bodo snani boshi jim obiti, Jih osnanvat pojdi v flovenfke metla, Kar dni odldzhenih mi bo na fveli, Bogii in tebi bom oflala svetla, V nebefih zhakala bom per ozheti Zhes majhin zhaf devifhha te neveila, Dokler shalujejo po teb' otete Kardela, pridefh 1< meni v metla fvetc.
Ismed oblakov fdnze sdaj safijc, In mavriza na bledo Bogomilo Lepote fvoje zhifli fvit islije, ISTebefhki sor obda ohlizhje milo; Jok, ki v ozhi mu fili, kdmej fkrije, De ni nebo nad njim fe odklenilo, De je na fveti, kdmej fi verjame, Tak Zherlomira ta pogled prevsame.
Ko je minili, kar mifli, de bo v fili Slata mu treba, fi od mosh ga vsame; Dar ribzhu da, njim, bi fo ga nofili, „Kar Staroflav slata fhe hrani same, Daj ga firotam", rezhe Bogomili, Se blisha ji, preferzhno jo objame, Molzhe poda defnizo ji k flovefi, Solse ftojijo v vfakim mu ozbefi.
„0 zhakaj, mi dopolni prof h njo eno! Pred ko fe. lozbVa", Bogomila pravi, .,De mi v fkerbeh ne bo ferze vtopljeno De ldshej fe britkdfli v bran poftavi, Pred, ko grefb v Aglar zhes goro seleno §e prizho mene odpovej smotnjavi, Dokler te pofveti kerft, fe samudi, Voda je bliso, in duhovni tudi."
Molzhe v lo profhnjo Zhertomir dovoli, S duhovnim blisha flapu fe §avize, Molitve fvete mafhnik, on s njim moli, V imeni kerfti ga fvete Trojize. So na kolenah , kar jih je okoli, Se od vefelja fvet' obras devize, Ki bla flushabniza je vere krive, Je opravljala vesho bog'nje Shive.
Rasla'gajo , bo pride v Akvilejo , Mu fvete pifma profte smdte vfake, Poftane mafhnik, v perfih umerjejo Nekdajni tipi; med fvoje rojake Slovcnze gre, in dalcj zhes njih mejo, Do fmerti tam preganja smot oblake. — Domii je Bogomila fhla k ozheli, ISizh vezh fe nifta vidila na fveti. —
Opombe.
V
» aljbuo, od latinfkih pifjirjov Valhuntis in Valdun-gtt^ imenvan, je bil korofbki viijvoda in pofebin preganjavic uojevernikov. She njegov 6/.ha Kajlimar (Che-timarus)' fi je veliko persadjal kerfhanfko vero po Ko-ratani in Kninji rasfhiriti: al .Slovenzi fo fe ftare vere terdu dershiili, in kriftjane, pofebno pa mifjonarje preganjali. Pogiej Valvasorja »@f;ve bt6 JperiOQtfeimt6 « 7me bukve, 2go poglavje.
Avreli, Droh, (Anreliiis, Droluis) dva poglavarja ne-jevernikov.   Poglej Valvasorja na mcfti rczbenim.
Sliivn, bcignja ljubesiii, (Sloveufka Venera.
Parfki Tefel. Tefel (Tassilo), parfki viijvoda, je Valj-linna, ki f0 ga bli ,Slovenzi v pervih letih vajvodftva is deshele fpodili, s tremi trumami vojfliakov nasiij pcrpoijal, in jim ga je sopet vfilil. Poglej Valvasorja na melti re/.lienim.
^ j*<*J
A00000232011A