Poštnin« plačana T gotovini. Leto LXrV\, št. 267 Ljubljana, ponedeljek 23. novembra I93I Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemšl nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ŠU 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 to 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tal. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska teL st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 10L--mm Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st- 10.351, . „ , Japonska ekspanzivttost Vzroki japonskega prodiranja na azijskem kontinentu in odpora proti resni intervenciji Društva narodov Šanghaj, 23. nov. Vsak dan prihajajo iz Mukdena in Harbina nove vesti o ojačenju japonske ekspanzije v Mandžuriji. Sistematično, korak za korakom, s pristno japonsko vztrajnostjo in energijo širi mikadova vojska svoj vpliv proti severu in zapadu. Treba je samo pogledati na zemljevid Mandžurije, da se razume, kako veliko ozemlje je prešlo pod japonski vpliv, in da postane razumljivo, kako je neizbežen konflikt Japonske ne samo s Kitajsko, marveč tudi s sovjetsko Rusijo, če se Japonska ne bo uklonila intervenciji Društva narodov. V dveh in pol meseca japonska vojska prodrla nad 600 km daleč. U^peh japonskega prodiranja v Mandžuriji ni samo posledica odlično oborožene in spretno organizirane vojske marveč tudi posledica globoke zavesti moči in trdne vere v zmago, ki vodi Japonce že nad četrt stoletja. Ne sme se pozabiti, da Japonci v svoji zgodovini še ne beležijo nobenega poraza. Rusko-japonska vojna je bila velika preizkušnja za japonsko armado in za japonski narod. Končala se je z zmago japonskega orožja ter je pridobila Japoncem ogromno ozemlje, na katerem je Japonska pričela svoje prodiranje na kontinent in otvorila invazijo v azijsko ozemlje. Tudi v svetovni vojni so bili Japonci na strani zmagovalcev. Posledice svetovne vojne so občutili vsi, zmagovalci in premaganci, le Japonska jih rri čutila. Za njo so ostale samo koristi in svetovna vojna je preprečila nadaljnjo nemško trgovinsko konkurenco na Daljnem vzhodu. Japonska je danes moralno in gospodarsko tako močna, da se po pravici lahko označuje kot najmočnejša država na svetu. Japonci so spretno izkoristili homatije na Kitajskem, ki so vrgle to ogromno državo v kaos in državljansko vojno ter jo gospodarsko in moralno tako oslabile, da Japonski pri njenem prodiranju na kitajsko ozemlje ni treba računati s kakim resnejšim odporom. Japonski se tudi ni treba bati sovjetske Rusije, ki prav tako še ni dovolj močna, da bi se smela spuščati v vojne zapletljaje, najmanj pa v krajih, ki so tako oddaljeni, kakor je Mandžurija. Iz tega se da tolmačiti samozavest, s katero nastopajo Japonci v kitajsko-japonskem sporu in ki daje Japoncem celo pogum, da se upirajo intervenciji Društva narodov. Sestava preiskovalne komisije Pariz, 23. nov. »Petit Parisien« poroča, da bodo preiskovalno komisijo Društva narodov, ki bo preiskala dogodke v Mandžuriji, tvorili francoski vojaški strokovnjak, angleški jurist in ameriški strokovnjak za mandžurska vprašanja. Delo te komisije bo trajalo tri do štiri mesece. Nerešeno je še vedno vprašanje izpraznitve zasedenega ozemlja po Japonski. Kitajska zahteva, naj določi Društvo narodov točen rok, do katerega mora Japonska izprazniti zasedeno ozemlje, dočim se Japonska tej zahtevi upira ter se sklicuje na septemberski sklep Društva narodov, ki ne vsebuje nobenega datuma, marveč samo pripo- Uspehi Grandija Po trditvah italijanskih listov obstoja med Ameriko in Italijo popoln sporazum — Italija bo zaprosila Anglijo, naj posreduje v francosko - italijanskem pomorskem sporu roča čim prejšnjo evakuacijo zasedenega ozemlja po japonskih četah. Odpoklic japonskih čet iz Cicikarja Pariz, 23. nov. Pariški tisk je glede sklepa javne seje sveta Društva narodov, da se odpošlje v Mandžurijo in na Kitajsko posebna komisija Društva narodov, precej optimističen. >^ Petit Pari-sien^ poroča, da so že vsi sporazumni s tem, naj ima komisija čim dalekosež-nejšo nalogo. Glede izpraznitve je izvedel dopisnik tega lista, da bo Japonska v kratkem zapustila Cicikar. Po vesteh iz Tokia, ki jih objavlja Matin<, se tamkaj zelo kritizira pomirljivo stališče Jošisave v Društvu narodov. Če bi svet zasedal še nekaj dni, bi bilo neizogibno, da bi Jošisavo nadomestili z drugo osebnostjo. Washington. 23. nov. Tukajšnji japonski poslanik je izjavil državnemu tajniku Stimsonu glede na položaj v Mandžuriji, da bo Japonska v kratkem izpraznila Cicikar. Po njegovem nazira-nju dosedanji potek operacij ni posebno razburil Rusije. Končno je omenil, da je Japonska zadovoljna s tem, da se odpošlje v Mandžurijo komisija Društva narodov. Japonsko vojno posojilo Tokio, 23. nov. V smislu sklepa japonske vlade bo japonski finančni minister prihodnje dni javno razpisal vojno posojilo za kritje stroškov operacij v Mandžuriji v znesku 35 do 50 milijonov jenov. Sestanek rdečega parlamenta Razprava o raandzurskem problemu — Velike težkoče sovjetskega gospodarstva Moskva, 23. nov. Dne 15. decembra s« sestane *rdeoi parlament«, vse ruski cen'tra'ki?] i-zvršni odbor. Na -programu te£a res tedanja so v prvi vrsti gospoda mka vprašanja, ki tvorijo ru-di v Rusiji jedro vseh prob/lemov. Vseruski centralni izvršni od-boT bo najprej sprejel referat sveta narodu ih komisarjev o kontrolnih številkah narodnega gospodarstva za L 1932., kar je nekak delovni progTam za prihodnje leto. Na dnevnem redu je tudi rarprava o državnem proračunu. Pokrajineflci izvršni odbor za Daljni vzhod bo podal poročilo o gospodarskem jn kulturnem razvoju te pokrajine. Glede na dogodke v Mandžuriji pripisujejo tej razpravi še posebno važnost. Ob priliki razprave o gospodarskih in J; tri turnih vpra-san jih na Daljnem vzhodu se bo razpravljalo tudi o politični ftrrani vse-ga problema in ni dvoma, da sc bo -rdeči parlament« bavrl tudi z japonsko okupacijo Mandžurije. Eno najtežavnejših vprašanj v sovjetskem gospodarstvu jc vprašanje organizacije dela na kolektivnih posestvih. V tem pogledu je režim naletel na tolike težkoce, da so doslej skoro vsi poi/tkusi ostali brez* uspešni. Na dnevnem redu so tudi upravna in zakonodajna vpravšanja. Zasedanju Ko predsedoval predsednik vseruskega centralnega izvršnega od'bona Kal in ji o. Ukinitev nadškofi] e ^asrvrrost avstrijske trgovinske bilance Dunaj, 22. novembra. AA. Listi poročajo, da je znašal letos v prvih desetih mesecih avstrijski uvoz 1.808,600.000 šilingov, doc i m je v isti dobi lani znašal 2:254,900.000 šilingov. Izvoz je znašal letoe 1.124,100.000 šilingov, dočim je lani v isti dobi znašal 1.569,200.000 šilingov. Na podlagi tega je bila avstrijska trgovinska bilanca letos v prvih 10 mesecih za 684.5 milijonov šilingov pasivna, je isti dobi lani bila pasivna za 685,700.000 šilingov. Španski zakon za zaščito države Madrid, 23. nov. Vlada je včeraj prvič uporabila zakon o zaščiti republike proti tisku. Monarhistični list >AEC«, ki je kritiziral sklep parlamenta glede obsodbe bivšega španskega kralja, je bil na podlagi tega zakona ustavljen za dobo treh mesecev, razen tega pa morajo lastniki plačati 3000 pese t globe. Zanimiva šahovska igra Pariz, 23. nov. Včeraj popoldne se je odigrala zanimiva šahovska partija med Parizom in New Yorkom. Partijo so prenašali po kablu. Po dogovoru se je moralo vsako uro napraviti najmanj 30 potez. Posamezne poteze so sproti brzojavili po kablu v New York in od tam nazaj. Po 31. potezi se je pariški klub vdal. Žrtve rudniške nesreče London. 23. novembra. Rudarska nesreča v Toncastru je zahtevala doslej 42 smrtnih žrtev. Bati se je, da bo število žrtev še na-rastlo, ker se bori v bolnici še 7 hudo ranjenih rudarjev s smrtjo, dočim je usoda petih še popolnoma neznana. Granata na železniškem tiru Bohu m, 23. novembra. Na mostu med Steeleom in ITebernihrom v bližini Essena so našli na železniškem ti ni francosko granato. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, kt naj ugotovi, kako je ta granata prišla na železniški tir. Domnevajo, da gre za poskusen atentat. Operacija bivše grške kraljice Frankfurt, 23. nov. Bivšo grško kraljico, ki se je zdravila v Frankturtu, so operirali na želodcu. Operacija je potekla dobro. Odkritje spomenika maršalu Joffru Pariz, 23. nov. AA. V Rirvesaltesu v južni Franciji so odkrili spomenik maršalu Joffru. Odkritju >e prisostvovala ogromna množica, bili pa so prisotni tudi zastopniki najvišjih oblasten-, diplomatskega zbora un vojaški atašeji Jugoslavije, Belgdfle, Anglije, Rumunaje, Italije, Portugalske, Grčije, Danske, Španske, češkoslovaške Ln Poljske.. Novi gospodarski polomi v Nemčiji Berlin, 23. nov. V vladnih krogrih izražajo bojazen, da bo že prihodnje dni prišlo do poloma nekaterih večjih gospodarskih podjetij in bank, ki so prizadeta po zadnjih dogodkih. Gre predvsem za veliiko zavarovalno družbo in dve zasebni banici. Kako zmanjšujejo v Angliji brezposelnost London. 22. nov. Iz imenikov brezposelnih so doslej črtali 65.000 žen, Jci so se t Z5ad"vcm času poročile in tako izgubile pravico do podpore za brezposelne. Trst, 23. nov. Fašistični listi se v daljših člankih bavi jo ■ izpremembarai pri goriški nadškofi ji po upokojitvi nadškofa dr. Sedeja. Listi zahtevajo, naj izvede Vatikan novo razdelitev škofij v Julijski Krajini. »Popolo di Trie-ste« zahteva, naj se v Trstu osnuje nadškofi ja, dočim naj bi se dosedanja goriška nadškofija ukinila in pustil v Gorici samo škof, ki bi bil podrejen tržaškemu nadškofu. štedenje v Rumuniji Bukarešta, 23. nov. Finančni minister Ar^ctojanu je poda! zastopnikom inozemskega ti^ka. daljšo izjavo, v kateri po-udar-je, da je vlada medla v državnem £ospo-danstvu najrigoroznejšo štedenje. Proračum je znižan t& Redem mi'ljard lcjev. V državna upravi Kodo csvršeme obsežne redukcije in bo v zvezi z znižanjem uradniških plaž izvršena tudi redukcija uredništva obenem z zaporo napredovanja in sprejemanja novih uradnikov. Zvočni Ideal Kdor hoče videti film velenapete, kriminalne vsebine, si mora ogledati film VVashinjrton, 23, nov. Italijanski zunanji minister Grandi je prebil wee-ckend v Baltimoru v družbi z državnim tajnikom Stimsonom in ameriškim poslanikom v Rimu Darrettom, ki biva trenutno na odmoru v Ameriki. 24umo bivanje Grandija v Filadelfiji je poteklo brez incidenta. Rim, 23. nov. Italijanski tisk se obširno bavi z bivanjem zunanjega ministra Grandija v Ameriki ter pripisuje njegovemu posetu v VVashingtonu veliko mednarodno važnost. Po pisavi italijanskega tiska vlada med Italijo in Ameriko popoln sporazum o vseh mednarodnih problemih. V glavnem gre za znižanje oboroževanja in za način stabilizacije mednarodnih političnih in gospodarskih odnosajev. ^Giornale d'Ita-lia« posebno naglasa, da je poset Grandija v Ameriki v zvezi s skorajšnjim sestankom svetovne razorožit vene kon- ference, ki bo otvor jena 2. februarja prihodnjega leta v Ženevi. List povdar-ja, da poteče istega meseca tudi Hoov-rov moratorij, ki traja leto dni. Vse države se bodo znašle torej februarja prihodnjega leta pred novimi važnimi problemi. Grandijevo potovanje v Ameriko je v zvezi z vsemi temi vprašanji in pravi pomen tega potovanja ter v Ameriki doseženih sporazumov bo prišel do izraza šele takrat. Kakor poročajo listi, bo Grandi po povratku iz Amerike odpotoval v Anglijo, kjer bo konferiral z ministrskim predsednikom Macdonaldom in zunanjim ministrom Simonom. Glavni predmet londonskih razgovorov je vprašanje razorožitve na morju in Grandi namerava zaprositi AngMjo za prijateljsko intervencijo v francosko - italijanskem pomorskem konflitku. Tarzanke v šišenskem gozdu Zavetišče svobodne ljubezni pod milim nebom — Izgubljeno življenje pustolovskih deklet Lissi Ama, Szoke Szakall Samo še danes ob 4^ y2 (L, y2 8. in 9. uri Ljubljana, 23. novembra. Zeodba o Tarzanu, ki je več let živ H v džunsrli, j«1 splošno znana. No. s sLično zadevo so je pečala te dni tudi ljubljanska policija. Ne gre sicer za Tarzana, niti za džungle, ki jih pr,i nas ni, temveč za nekakašne Tarzanke, ki že skoraij leto dni ŽiTve prav divje in svobodno življenje v šišenskem grozdu. To je policiji prišlo na uho in včeraj zjutraj je odšlo več stražnikov v šišenski pozd, kjer so napravili temeljito racijo. In sta dva stražnika res odkrila gnezdo čudnih gozdovnic. Ženske so s>I uredile n^knk zasilen brloir, kjer so kuhale in prebivale, •tun-garstva, ter služkinja Neža L«., K ao jo včeraj dopoldne aretirali v GradriSčn. Darvrt De pa policija aretirala Ivama Ježka 1« Vevč zarad.i prepovedanega povratka v mesto in ker rrm v«ako pofttetrm dolar smrdi. Policija bo šišenski hrib 6*» «mkraft pro'iiskala. ker «*e ba^e "t .rto Jožira okroe: 6 aW 8 devic Ma-l&Vit** Trste. Zvišanje ameriških carin Wa»hington, 23. nov. Uvedba zaščrrnifc carin v Anglija je izzvala v Ameriki veHko vznemirjenje. Listi že poročajo, da ee Amerika ne bo ustrašila represaiKj in v krartrke-m zvišala zaščitne carine na vse blago, ki se uvaža iz AngHje. Seznam posameznih vrst blaga je že pripravljen. Ka» kor zatrjujejo, bo predsednik Hoover v kratkem objavil tozadevni dekret. Po tem dekretu bodo v prvi vrati prizadeti avtomobili, pisarni stroja, stroja za britje, radio-aparati, ©videne nogavice itd. London, 23. nov. A A. Vsi trgovci in tova/marji, bodisi da so d&rektmo ali indirektno zainteresđranii. 9o fzjavitK svoje zadovoljstvo o priliki sprejetja zakona proti pretiranemu uvozu rnozernske^a blaga v Anglijo. Ravnatelj državne zveze to- varnarjev je izijavU, o podvrglo novi camin^ki t*> itn, Povratek rumuiiflkega kralja v Bukarešto Bukarešta, 23. nov. AA. Rnantrm*tat tera/tj Karel bo danes prispel v BnkareMo. Nastaniti se bo v svojom zimskem dvoren. Poffcfca trgovinska bilanca aktivna Varšava, S* novembra. A A. Po rodaikih' za tretje tromesečje 1. 1931 je bila poljska zunanja trgovina aktivna za 292 milijonov ziotov. Napram prejšnjemu tromesečju ja 63°/o prirastka. y tretjem tromesečjn L 1930 je bila poljska zunanja treovina aktivna za 125 milijonov zlotov. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2267.18 _ 2274.02, Bruselj 783.74.—786.10, Curin 1098.45 do 1101.75, London 207.19—214.69, New Tork 5639.14_5656.14, Pariz 221.28—221.94, Praga 167.51—168.01, Trst 288.52—294.52. INOZEMSKE BORZE CuHh: Beograd 9.05, Pariz 20.13, London 19.17. New Yorik 514.75, Bruseld 71.35. Milan 26.625. Madrid 43.75, Amsterdam 206.40, Berlkn 122.30, Sofija 3.72. Praga 15.25, Varsanra S7.-&0, fTuilill j [lil 90.025, Bukarešta 3.02. Stran 2 »SLOVENSKI N AK C) D«, dne 23. novembra llJ31 V$obotg_bo vozil tramvai v št. Vid Nova tramvajska proga je dolga nad s km in stroški so Tnafall okrog 4 milijone LJubljana, 23. novembra Na progi od remize v Zgornji Šiški na do št. Vilda se vrše zadnja dela Samo še tebmičiL delavci so zaposleni z napelje vanjem žic na močne železne nosilce, še uekaj lai bo trajalo delo, v petek bo končano in v soboto bo M2D na slovesen na čin izročila prometu novo tramvajsko pro go, ki pomeni nov veli]k uspeh v razvoju Ljubljane in njene bližnje okoMce. Progo Št. Vid so začeli graditi v avgu stu. toda nastale so velike težkoče ln te se je zdelo, da bo MiD prisiljena opustiti gradnjo nove proge. Gradbeno ministrstvo je namreč zahtevalo tlakovanje državne ceste od remize do št. Vida To bi bilo seveda zvezano z mdlijonsktm: Investicija mi in razumljivo je, da družba na to n: mogla pristati. Kljub temu Je nadaljevala z gradnjo, obenem pa vložila na ministr stvo prošnjo, da umakne tozadevni sklep Gradbeno ministrstvo je nedavno prošnjo ugodno rešilo. Te dni je bila proga dograjena in v soboto bo izročena prometu. Dolžina nove proge znaša od Flgovca do končne postaje v št. VMu 5300 metrov, od re mize do 5t. Vida pa 2712 metrov Razdeljena je na sest enodelnih prog ln si- cer od glavne poste do Frankopanske nI: ce, od Frankopanske ulice do Šiške (mitn.: ca), od Šiške do remize, od remize d-c Dravetj, od Dravelj do Trate to od Trate do št. Vida Vožnja za dve delni pro<-bo veljala 1 Din, za vsak nadaljnl del 0.50 Din Od pošte do št. Vida bo veljala vožnja 3 Din, kar gotovo ni predrago, če pomislimo, da je proga dolga nad 5 km in da je mela družba okrog 4 milijon* Din stroškov. Na novi progi bosta začasno vozala sa mo dva voza tn sicer v presledkih po 12 minut. Vožnja od Figovca do končnega postajališča pri Logarju v št. Vidu bo dajala približno 16 minut Določena so tudi že postajališča Prvo bo nasproti Kavčiče ve gostilne, drugo ob poti proti nov»I šoli. tretie pri km 3.450 pri takorvaneni rde čem križu (samo po potrebi), četrto pri km 4.000, kakih 180 m oddaljeno od Bele ga znamenja pred >SIep!m Janezom«, peto pri .-Stori«, kjer bo tudi izogibal išče. šesto pri banovinski cesti z Dobrave, sedmo pr: gostilnJ Kratkv v št. Vidu in končno osmo in zadnje pri Logarju. MŽD proučuje sedaj vprašanje, če bi kazalo uvesti mesečni al>onnia Akademska narodno obrambna Sronta Redni občni zbor akademske podružnice Ciril- Metodove družbe Ljobldana. 23. decembra. Naai akademika so letos maja ostano* riii Akademsko podruzu -o C M D, da združijo v nji svoje sile v delu za narodno stvar. Ustanovni občni zbor je bil maja. včeraj dopoldne pa že prvi rednO. Majhen lokal CMD v Beethovnovi ulic: je bil za številne udeležence mnogo pretesen. Občni zbor je vodil poiružuičn1 predsednik g. Iv. Bručič. Pozdravil je zastopnika centralnega društva gg Erzina in iris Mačkovška in zastopnik«' akademskih društev, [vot^m ;>a otvori I občni zbor. Tiruštven: tajnk je prečita 1 zapisi k ustanovnega občnega zbora, ki govor* predvsem «> preds* tlnikovem poročila, '■' katerem je po svoji zamisli začrtal po drutnični program ter prve in najvažne. še naloga akademikom na narodno obramb nem polju Ustanovi se naj sistem celic (odsekov) v odboru ter se vsakemu posa me;- liku floloOi podrobu^ tekj Javnost ur podružnica za:nt*ve>'ra za narodno obramb no vprašanje. Navežejo in \ zdržujejo naj *=p stiki x naš'mi akademiki v tujin!. Druž ba se naj vrzo z elanom na delo predvsem v na.š»"h obmejnih krajih s prirejanjem ekskurzij, koneertov itd. v svrho vzdrže vanja vezi z naSim ogroženim ljudstvom Shirati Je treba -podatke o našem življu onkraj me! In končno skrbeti, da bodo v na?'.h in.rhistrifisk.ih podjetjih zaposlen: nas.i delavci. Zapisnik je b'l odobren, uakar je poilal svoje poročilo predsednik Brnčld. Pred-vaem je naglasa!, da se ne more sklicevat na javne nastope, manifestacije, kar bi bilo potrdilo konkretnih uspehov podružničnega deta, da pa je bilo njeno delo kljub nekaterim napakam pozitivno. Odbor se ie bi v zel za stvar, ki so se $ vsi člani po svetili. Os so ubirali svoja pota, se jirm t*'uh ne more šteti v zlo, namen je bil vedno najboljši. oaa pred počitnicami so porabili pred-' VH'ui £A tehnično organizacijo podružnice ter drugo mehanično delo, ki je s tem v zvezi, vendar so bile že 14 dni po ustanovitvi, 3. maja, v polnem teku priprave za veliko akademsko ekskurzijo v Ptuj. Tn ekskurzija je bila zasnovaua na širok! podlagi, zlasti še, ker bi ae z njo začelo z eksfcurz-ijskim programom na severni me;: Storili so vse, da bi ta podvig čim le.nšt- uspel, na številnih sejah in dveh članskih sestankih so sklepali o njem, intervenirali pni škofu dr. Rozmanu, dr. Rožiču, pri družbinem tajniku ing. Mačkov-šku In podpredsedniku ZTOI, Iv. OgTinu toda slab odziv ptujske inteligence jim je ekskurzijo preprečil Podružnica je stopila v stike z vsemi akademskimi društvi, ka zasledujejo enake cilje Vodila je tudi obširne razgovore z voljo Manjšinskega instituta g. Zorma-nom, da M vatopila (podružnica) v krog ožjega sodelovanja Manjšinskega inštituta, toda krivda odbora ni, ako ni mogel dobiti za to sodelovanje takoj potrebnih specijaliziranih moči fz akademskih vrst. 4 julija sta zastopala podružnico na k reso vanj u ptuj«ke podružnice CMD tovariša Bačič in Wllfan, na občnem zboru CMD v Laškem je pa zastopal podruinico predsednik Brnčič. Pokrenili so tudi več narodno obrambnih akcij pri nekaterih naših podjetjih glede zaposlitve naših delavcev itd. Večina poslednjih akcij Je zastala sredi poti — iz enostavnega razloga, ker je odboru manjkalo sodelavcev; inicidatorlev je bilo sicer dovolj, mnogo premalo pa la-vrševaicev Prišli so do prepričanja, da je te pasivnosti kriva predvsem apatija do najbolj perečih nacionalnih vprašanj, ki jo je opažati ne le v Kroki javnosti, temveč celo v vrstah akademikov. Zato bd bik) treba razčistiti te probleme in pojme, ker so smatrali, da je osnovna jasnost glavni pogoj uspešnega konkretnega sodelovanja Podrobnejše razmotrivanje o tem je pa predsednik prepustil tajniku. Potem je predsednik še podal blagajni- ško poročilo, ker je bil blagajnik zaradi bolezni odsoten. Dohodki znašajo 1152 Din. izdatki pa 389.50 Din Tajnik VVilfan je poročal, da je bilo 11 rednih odborovih sej, S do počitnic, ostale pa pozneje, in 2 članska sestanka 27. oktobra je bil ožji članski sestanek s predavanjem tajnika. (Jovonil je še o po drobnem od buro vem dtlu, potem je pa ute melflovai. zakaj se morajo razčistiti naši narodnostni problemi, češ, da je narodno obrambno de k) nemogoče brez idejne pod-l.i-;e Zaradi Le.ua iznaša predlog na občni zbor. kot odločujoči forum, o katerem so že razpravljali pred občnim zborom, ali je potrebno, da se pripravi teren za konkretno dt io, razčistijo tozadevni pojmi, ali pa. da se osamosvoji nasprotno stališče K besedi: se je priglasil tovariš Iskra, ki je Krit.žira' delo odbora, odnosno uje govo pasivnost, predvsem je pa nastopi: prot teoretizirali ju o narodnostnih pro bloinlh ter da jo bilo delo odbora le abt? trakttto, premalo praktičnu Naglasa! ie da podružnica ne sme in more biti forum za reševanje takšnih problemov, pač se pa morajo združevat; v nji akademiki pr • *'etneni delu. Po njegovem govoru so jo razvila živahna debata, v katero so posegla z vso vnemo stev&lirl akademiki Spregovoril 5e v Imenu centrale CMD tinM njen tajnik ing. Mačkovšek. Pozdravil je navzoče t»*r zavzel svoj'' stališče glede debate Za stvarna izvajanja je že) splošno priznanje Toda tud: potem se še zborovale! niso mogli umiriti ter se je celo zdelo, da bodo zbor prekiniti. Končno bli vendar sprejet predlog g. Iskre, d i debata konča, nakar so po odobrenem re vizorjeve-a poročilu izvolili nov odbor * predsednikom g. Iskra; odborniki so pagg.: Jaruc, Puc. Bidovec, Uršnč. Grglč. LiČPm FerjančiČ, Popovič in Praček in revizorja Wi.lfan in Babic. Novega predsednika le pozdravil s Ferjančič, nakar je bilo zborova-iie za ključeno. Zahvala našim gasilcem Jugoslovcnska gasilska zveza je prejela od g. bana dravske banovine dr. Marušiea naslednjo zahvalo: Po ugodnem izidu volitev v Narodna skupščino, ki so končale z veličastno zmago jugosloveuske države in nacionalue misli, smatram za prijetno dolžnost, da se z zahvalo in priznanjem spomnim naših vrlih gasilcev, ki so v teh zgodovinskih dneh ponovno pokazali svojo čvrsto narodno zavednost in neomajno ljubezen do vzvišenega vladarja in naše svobodne domovine. Prostovoljna, toda železna disciplina, solidarnost, smisel za konstruktivno delo, neomahljiv ln brezpogojen patrijotizem osobine, ki so vedno dičile Vašo ugledno organizacijo in njene člane, — so 8. novembra prišle zopet do popolnega izraza. Tem odlikam gre v veliki meri zasluga, da so volitve potekle v lepem redu. S svojo nad vse častno volilno udeležbo pa je gasilstvo iznova svečano povdanlo, da mu je interes države prava in najvišja skrb, ka ton se morajo podrediti vsi ostali interes*. Ko se Vam gospod predsednik, zahvaljujem za veliko uslugo, ki ste jo storili domovini v teb težkih in resnih časih, Vas prosim, da sporočite to mojo zahvalo vsem Vašim društvom, ki širom Dravske banovine nesebično in požrtvovalno vršijo svojo nacionalno in humanitarno poslanstvo. Sporočite jim, da bom kakor doslej, vedno z zanimanjem sledil njihovemu delu in njihova hvalevredna stremljenja po svojih močeh vedno rad podpiral. Blagovolite sprejeti, gospod predsednik, tudi ob tej priliki izraze mojega odličnega spoštovanja. Dr. Marošič, L r. ^^FraiicG©l©1^~j Ljubljana, 23. novembra. Včeraj je na svojem slikovitem gradu Lesno brdo nad Drenovim gričem po dolgotrajnem trpljenjn izdihnil svojo ple menito dušo graščak Franc Golob ki je v našem narodnem gospodarstvu prvi uveljavil velik praktičen pomen perutninar-stva. Pokojni je bil rojen pred 52 leti v ugledni vrhniški družini. ki se je pečala z industrijo in imela graščino na Lesnem brdu. Ko je absolviral trgovsko akademijo v Gradcu, je bil dolgo let banč ni uradnik v veltk'h dunajskih zavodih kjer se je izuril v vseh panogah narodnega gospodarstva. Z Dunaja se je preseli1 v Pitomačo pri Belovaru. kjer je imel svoi premogokop. ki je zlasti slovel po socijal-nem čutu gospodarja do delavcev. Mož je bil namreč tudi v svojem trgovskem poslovanju vedno idealist in redka izjema, ki je branil pravice delavcev, skrbel pa tudi povsod, kjer je bil, za vse reveže v svoji okolici s pravo očetovsko darežlji-vostjo. V svetovni vojni je bil težko ranjen in jc zato do kraja svojega življenja prenašal težke bolečine v nogi. Pridružila se mu je še težka bolezen v grlu, a trpljenje je prenašal z največjim premagovanjem, dokler ga včeraj ni rešila smrt Ko je njegov premogokop v P: to mač i prevzela delniška družba, je b;l do L 1923. tu,: član upravnega sveta, tedaj je pa izstopil in se preseliti na Lesno brdo. kjer je v svojem gradu ustanovil največji perutninski zavod v državi. Sele po ustanovitvi tega vzornega zavoda, kjer sedaj rede čez 3000 kokoši lepe bele angleške pasme Legho-rn, so se tudi drugi deli naše države pričeli zanimati za kurje rej o in se jc zlasti pri nas reja najznamenitejših vrst precej razširila. Pokojni je bi! vedno najpožrtvovalnej-Si in rajinicijativnej.ši podpornik naše pe-rutainarske organizacije in je svoje lepe živali razstavljal vedno ni njenih razstavah, kjer jc dobival vedno tudi prve na--~"T'\ Pokojni nt posegal v javno življe nje, vendar jc bil pa vedno odločno naprednega prepričanja ter zaradi svoje dobrosrčnost1 in v resnici kavalirske nature *jllWjen v vseh slojih, zlasti pa med reveži, ki ca obranijo v n.'jlep«em spn-minu. /lx Francem Golobom žaluje vdova ga M sivina, ki je rodom iz Sarajeva, ter edi-n;: sestra gdč. Emilija, idealnemu pridobi tn'k u čas»ten spomin, njego«v vk»okuvira::iaLske primadone. iSjcna :ur' je vedno živahna, premišljena, nepre Hrana. Celot: a kreacija ji je polna tople Ca čustva. Žela je zato z">pet neomejeno rnanje. Gosp. I v i Ć. ki se ic prav dobro jve ! " že z Radamesom, je pel Eleazarja še h !je. Morda nvi kot začetniku intonacija nt vedno mirna, uporab1"arije prav lepeg: glasovnega materijala ne vedno ekonom sko, zaradi česar mu partija dinamično w : ?ovolj nijansirana in se trenotk-rna pojavlja zagrljenost. Ali v vsem je podal pevski prav lepo. učinkovito kreacijo Glas mu je prijeten, sočen, dramatski probojen. rudi v viških zmagovit. V igri Še skromen, je kazal v nastopanju v sploš nem. da se razvije kmalu v inteligentnega igralca. Posebno priznanje mu gre, da se je naučil partije v slovenščini. Bil je !e mestoma dobro razumljiv: zato naj še dela na izgovoru, da mu postane jasen, kakor ga ima ga. Gjungjenac. ki je v tem pogledu vsem v vzgled. G. Tvič je žel po vsakem dejanju priznanje in je bil po stretti na zaključku 4 dejanja pozvan Često pred zastor. Kardinala je pel in igral jako zadovoljivo g. Rumpcl s toplim glasom in inteligentno, princa Leopolda g. B a n o v e c. ki nastopa svobodnejše v igri. princeso marljiva ga. Ribičeva in Ruggiera g. Janko, ki dela menda sploh največ. Moja opomba glede ličenja in oblačenja zbora (ženskega in moškega1) je zalegla Oboje je rudi važno, ker dviga ali zmanjšuje estetski vtisk. V tem oziru bi priporočal režiserjem strogo nadziranje zbora in mladih solistov pred začetkom vsake predstave. Ni lepo, ako so zboristke take. kakor bi jih pravkar poljubljal dimnikar aH kakor bi bile lutke ali starke, ali pa zburisti kakor mrtveci sivi ali rdeči kakor kuhani raki. Garderober naj bi pregledal osebje, ali mu obleka pristoja, ali ni vsa zmečkana in povaljana. ali se plašči ne vlačijo kot vlečke itd. Diletantizmu mora biti konec tudi v tem pogledu Fr. G. V lijuMjp.no pride Illil Svaril© '2 ŠK DANES IN imn Uiliti KULTURNI FILMI v MATICI vsakokrat ob 1 -3. pop. Ljubljanska opera • Židovka« z Gjungiennčcvo in Jvićem. Značilno jc za naše občinstvo, da je prihitelo na predstavo »Židovke«« tafco mnogoštevilno, da ie bilo gledališče potno kakor pri novi opereti. Krasna melodika, čustvene in učinkovite arije, mogočni ansambli, razkošen orkester, velike partije za prave pevce, umetnike sladke kantilene. dramatsko in pompozno dejanje so faktorji, ki še vedno odločajo 'stara »Židovka« nam je vendarle ljubša od vsega najmodnejšega v openr Hteraruiri. Južniaki ^mo. ki nas "'lada čustvo, ne raznm Lepota melodičnih linij je za uč; nek na nas odločilna. Ne zapiramo se pred moderno onero. priznavamo ji. da išče in včasih tudi najde novih lepot. Toda naša stara, prirojena ljubezen do metodike živi ncumr!j;vn. Tega dejstva ne more prezirati gledališka uprava. Zato naj se le vrača k stari melodični operi. Zdaj. ko imamo prav dober ansambl solistov: Gjugjenac, Thierrv Ivič, Primožič. Rumpel, Hanovec, Janko Zupan in še drugi mlajši, danes je možna uprizoritev oper, ki so stare, a jih Ljub ljana ž« ni čula dvajset Ln več let in bodo zato 'ičinkovale kot novitete. Zakaj bi n uprizorili ponovno tn ne izvedli morda prvič zares lepo in popolno »Afričanke«. »Fra Diavola«, »Čarostrelcatf, »Kraljice sabske«, »Lucije lammerm^orske«, »Samsona in DalUle«, »Telia« in še tolidcerih drugih? Danes imamo za vsako partiio m tudi za epizodne uloge dobrega pevca imamo stalen vešč zbor. balet, slikarje več kapelnikov in zelo marljiv orkester Vsega tega nekdaj nismo imeli v toliki meri alt sploh ne na razpolago. V krizi ie treba najbolj privlačnega repertoarja. »Židovka« z Gjungjenac evo in Ivićem je v soboto zvečer doživela predstavo, ki je izredno ugajala in žela brezkončne gro m ovite aplavze kakor senzačna operna novost. Zakaj tudi vse ostale partije so bile v dobrih, čeprav ne odličnih grlih Dasi se ne more reči, da jc bilo dovolj izkušenj in da je bil zbor dovršeno sam-svoj, je »Židovka« užgala. Glavno zaslugo za veliki uspeh imata goapa Gjungjenac tn novi tenor, g I v i ć. Nasa vsesplošno opularna in visoko cenjena mladodramatska pevka izrednih glasovnih in glasbenih vrlin, gospa Gjungjenac-Gavellova je s svojo Židovko Recho dokazala, da je pomo sposobna tudi močnih dramatskih akcentov. Partija Reche ima celo vrsto prizorov, ki so izrazito pevski dramatski, in umetnica jih je podajala z ve!ik*-n glasom, ki je rmponi-ral, zvenel zmagovito, polnil hišo kakor Ne veruijte \l besede! Ne posojajte jI denarja! Heinz Ruhsnasin nratlrik eskomptne banke To svarilo naj upoštevajo zlasti modne trgovine! I ti. Ljubljana, 23. novembra. Idrijsko živo srebro je 6icer imenitno, ampak samo t a ko-le za ves svet in za ti * ste, k: odpeljejo, za idrijjski narod so pa žl'fcrofi mnogo vedja znamenitost. Prav za prav *>o žHkrofi vsebina idrijstva im kdor jih ne spoštuje in jim ni z vs^m srcem zvest, se izneveri svojemu narodu. Idrijčan m žlikroti so pač neločljivi kakor cigan in uši. Razlika je le ta, da uši žro cigana, tu pa narobe Da, re celo število idrijskih ždikrotov in ciganskih uši je enako. Brez števila jih je bilo in bo na veke. V četrtek zjutraj sem 1obi)l pisemce z vabilom, naj stopim v žiri, ki naj presodii kvaliteto in pristnost žlikrofov. Strokovnjak? Kakopak, saj so žHkrofi vendar vi-šefs idrijske umetnosti, narodne umetnosti. \ razsodišču sta bila zato tudi dva umet-nka, slaven literaren historik z univerze, zastopnika tiska itd., da so bile pri »Lovcu« na oglu R-rnsike 'u BIeiweisove ceste polne tri -Hjbe samih sodnikov. Poglobili smo se v presojo in analizirali blizu 1000 objektov. Tretjega slikarja, ki je z žiikrofi v ž'Laihti, ni biiio, ker se mu tako malenkostno število ni zdelo vredno soditi. Za srednjo idrijsko družino mora biti namreč pripravljenih vsaj 300—400 ž! i krof o v za kosHo, zakaj: »kadar je velik trahta-ment — takrat vaga trebuh cent«. Tudi morajo biti pravi žllkrofi naenkrat v štirih obdelavah; prvn v gokancu, dmiigi na jezi= UiU, tretji na vilicah, četrti pa v prežečih očeh. Normalen Idrijčan jlih pospravi po sto, rekord pa gre visoko, visoko čez. Ni vredna najnežnejik z jala moža, če jih ne zenaga vsaj 50. ker želodček brez takega obsega ne more biti zdrav. Peen jih je po-kresal le 35, aH oženjen je šel teden ali dva, zato ga opravičuje botle^cn-ljubezen. Sodniki Idrijčani so dejali, da je degeneriran ec. Popolnoma drugačen je bil pa blagopokojni Nace Gabrič, ki so njegova slavna dela zabeležena v predvojnih in povojnih feljtonih Slov. Naroda. Tba zakonca ka.iiia isto viržinko. IVed namenom / žliikroli - ti «e namreč prav'; > -erviraio v bazenih — ;n pred okencem >mo se preriva] pacava, češ* k" ima tisti uatjveč pravice do \i/i^a. ki plača največ ?a stanovanje Takrat sem spozna) le prave, takorekoč primarne ž!;krofe na poln jene * krompirjem, poprom Čebulo in drobnjakom kidoku Veste z g. Marijo Vero, Boltarjc-vo, Rakarjevo ter gg. Debevec. Skrbinšek, Želez nik. Bratina in Kralj. Režija je Debevčava. Predstava se vrši za red D. »Kralj na Betajnovl« se ponovi v sredo 25. t. m. — Ker bo to ena zadnjih v.poilzoritev izvrstne Cankarjeve drame v letošnfli sezoni, se prav posebno opozar-f jamo na to predstavo v ar«do, ki se vrSi za red C. Premijera znane Raimundove drame »Zapravljivec« bo v soboto 28. t. m. v nafti drami. Za letošnjo premijoro je preskrbela uprarva popolnoma nov prevod, ki gn je naprarvil pisatelj Albrecht. Nova pa je tudi režija ter inscenacija in zasedba. Ravno tako se je popolnoma novo inštru-mentirala tudi znana glasba, ki je nap sana za ^Zapravljivea«. Letošnji >Zapraiv-Ijrvect se bo vprizoril v režiji g. De-bevca. OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek, 23. novembra: Zaprto. Torek, 24. novembra: Laterna. Red B. Sreda, 25. novembra: Koštana. Red E. ("'etrtek. 26. novembra: Leteči Holandee. Red D. Novakova opora »Laterna« se ponovit v naši operi v torek 24. t m. za red B. Opero dirigira kapelnik Strltof. Glavne vloge so v rokah gg. Gjugjenac, rhierrv, Kogejeve ter gg. (Tostiča, Janka, Kovača, Ru-mplja In Zupana. Rp-zfja jo Kr^ft/vva »Koštana« z go. Gjungjenac v naslovni vlogi se ponovi v sredo 25. t. m. v naši operi za red E. Nova LeharjeTa opereta. Koncem tedna bo v ljubljanski operi premijera Leharjove operete Dežela smehljaja. Leharjeva glasba ima vedno velik uspeh in to velja tudi za to eno zadnjih njegovih del, >Dežela smehlja-ja*. Lehar je napisal to opereto v glavnem za svojega prijatelja, znanega odličnega pevca Riharda Tauberja. Delo fe precejšnje glasbene vrednosti in ni pisano popolnoma operetno, temveč ima marsikatere značilnosti opere, tako da je nekako v sredi med oj>ero in opereto. Zasedbo javimo jutri. Premijera bo izven. Pride! Ali veste, da je Pallenberg najboljSi današnji komik ? Ste ?f)7 >S L O V E S S K I X A R O D <, dne 23. novembra 1931 u pomagati brez tujcev. Izjava, k. jo je dal dekan zagrebške tp-h-:čne fakultete, bi morala spravit.' končno z mrtvo točko vprašanje zaposlitve tuj!h strokovnih moči v naših podjetjih. Nikakor bi se nc smelo dogaja Li, da so domači inženjerj! brez službe ali pa tako mizerno plaćani, da niti za vsakdanje potrebo nimajo sredstev, d oči m v.idimo na dru::: strani tujce, ki se šopirijo po naših podjetjih, čeprav še daleč nCso nenadomest ljrvi. — Za magi>tra farmacije je diplomiral na zagrebški univerzi g. Boris V a i «1 a iz Središča ob Dravi. Čestitamo! — Pozdravni večer poslaniku dr. (»ri>'» gonu v Četrtek 26. t. m. prirede Češkoslovaško jugoelovenska liga. Češko kolo in Jadranska Straža v Pragi našemu novemu po-slaniku dr. Grisogonu pozdravni večer, na katerem nastopi ludi režiser Narodnega -livadi* g. Zvonimir Rogoz. — VIII. jugoslovanski ples v Pragi. 27. januarja 1932, na dan Sv Save, se bo vršil v Pragi VIII. tradicionalni jugoslovanski reprezentančni ples Pripravljalni odbor je naprosil kralja Aleksandra in prezidemta Masarvka, da prevzameta pokroviteljstvo. _ Zveza veterinarskih udruženj slovanskih držav. Včeraj dopoldne se je nadaljevala v Beogradu jubilejna skupščina jugoslovanskega veterinarskega udruženja. Z delom kongresa in s sestanki med našimi, poljskimi! in češkoslovaškimi ve-• r:nar;i so biM položeni temeni bodoče e?.-* veterinarskih udruženj slovanskih držav — Cankarjema dnižba je tudi letos izdala štiri prav r>dne knjige, ki so pr.?va revija duševnega dela med delavstvom. Angelo Cerkvenik |e med najmočnejšimi pisatelji te f'ruj^ in je letos napisa] za Cankarjevo druž 1*> daljšo povest »Orači«. Tendencijozna je seveda do zadnje pike. vendar ima pa umetniško vrednost, ker je napeta snov prav odlično obdelana. Marko Grrar je glavni junak I o vesli, ki ob njem stoji Še polno junakov za socijalno id^jo. Vsi so do skrajnosti ideali-r. rani in idealizirani so celo njih nasprotniki kakor župnik in trgovec. Vse je stilizirano, da pride moč tendence do čim večje veljave. Dejanje je silno razgibano in napeto lor pobio slik heroične požrtvovalnosti za skupno delo. Povest bodo radi čitali tudi lindje. ki se ne ourevajo za ekstremni socl-jalizem. »'o pester in izvrstno urejen Je • Koledar« s prav zanimivo vsebino poučnega in zabavnega značaja, pa tudi ilustracije so prav srečno izbrane Liama O' Flahertv-}a *Zver se je prebudila« je razburljiv in krvav opi«? fronte, ki pa ne dosega Remar-piiea. Najbolj veseli smo opisa >Po solnčni niii . iz katerega se jasno vidi in povsod ruti. da je delo Moveka. ki je v Španiji živel, govori španski jezik in pozna tudi narod do dna. Martina Andersena Nexoia sijajno delo je v odlomkih prav dobro prevedel Ciril šdukeli in izbral tudi najbolj karakteristične odlomke velikega dela. ki bi ga prav radi imeli prevedenega v celoti. Kdor hoče razumeti bajno lepo deželo, njen čudoviti narod, razne temperamente njegove in uboštvo dežele s starodavno kulturo, se bo v tej malt knjižici poučil kakor nikoder drugod. Konkurzl in prisilne poravnave. Dm-tndnatrijcev *n ^-eletreovrev v T^jub-ljani objavlja za čas od 1. do incl. 20. no--mbra. sledečo statoat&o (številke v oklepaju se nanašajo na 'sto dobo pretepenega ietal ; Otvorjeni konkurzi: v dravski banovin 3 (1), v savski banoviini 2 (4), primorski banovini — (1), v dunavski banovini 5 U », V moravski banovdni 2 (3), vardarski banovini _ O), Beograd, Zemun. Paučevo — Otvorjene prisilne - ravn r e teven konkurza: v dravski ba-.novini 5 <2), v savski bauovbij 6 (4), v primorski hauov.jni 4 (—), v drinski ba-novuni D (—J, v dunaski banovini 11 (2), v mora.ski banovini — (1), v vardarski banovini 2 ( —), Beograd, Zemun, Panče-vo 3 (2) Odpravljeni konkurai: v dravski banovino 4 ( —), v savski banoviini 3 (1), . primorski banovini 1 (_), v drinski banovini 2 (7), v zetskl banovini 1 i—), . dunavski banovini 4 (6), v moravski uouovini o (5), v vardarski banovini 1 (6), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (1> Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza. v dravska* banovini — (2), v savski banovini 1 (1), v primorski banovini 1 (—), v drinskii banovini — (2), v dunavski bamovinri ;] {—), v moravski banovini 1 ( —) — Prepoved zunanja v krfnie. Okrajno sodišre v Ptuju je prepovedalo Francu Pešcu iz Stojnc pri Ptuju zahajanje v krčme za dobo dveh let. _ Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 2G. t. m. ponudbe glede dobave 1300 kg koruznega zdroba: do 3n. t m. pa slede dobave 150 m3 rečnega -ramoza in 30.000 kg portland?e-m en t a. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. t. m. ponudbe slede doba\e 100 m1 plohov za žage. — Direkcija državnega rudnika Zaoukovca pri Ce lju sprejema do 3. decembra ponudbe slede dobave 12.000 komadov krajnikov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi politki so v pisarni Zbornice za TOI v Lqubijani , j interesentom na vpogled. — Die 15. de cembra se bo vršila pri intendanturi komando dravske divizijske oblasti v Ljub Ijani direktna pogodba glede dobave '000 kg masti. Ogias je na vpogled v p'isarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Na Sljemenu zapadel sneg. Na Sljemenu pri Zagrebu je zapadlo v noči od petka na soboto precej snega. Snega je toliko, da se zagrebški smučarji že smučajo. Temperatura je bila v soboto v Za grebu letos prvič pod ničlo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ostane dosedanje vreme neizpremenjeno. Včeraj je bilo po vseh krajih naše dišava oblačno, iz Beograda, Sarajeva in Skopija pa 01 vremenskega oprocila. Najvišja temperatura ie znašala včeraj v Splitu 10.9. v Zagrebu 5.1. v Ljubljani 4.8 v Mariboru 4.'2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 774..">. temperatura je znašala 1.8. — Jloža umorila v spanju. Pred sodiščem v Banjaluki se je zagovarjala v soboto Gjuia Zajić zaradi umora svojega moža. 11. maja SP našli orožniki med postajama Svodne in Dragotinje razmesarjeno človeško truplo. Poedini deli so bili raztreseni po železniški progi. Sledovi krvi so vodi i 1 do Zajićeve h»-§e in orožniki so kmalu ugotovili, kdo je umorjeni in kdo morilec Zajićeva žena je takoj priznala, da je spečega moža ubila s -•kito. potem je pa poslala 12 letnega sinčka v trafiko po cigarete. Ta ča#s jo odnesla j n:oževo truplo v hlev in sinček ji je moral pri tem pomagati, da sta ga odnesla na Se-lezniško progo. Morilka ie mislila, da bo tako zabrisala sledov«' svojega zločina. Obsojena je bila na 8 let težke ječe. — Tragična smrt bozja>tega kmeta. V vasi Bakić pri Osijeku se je vračal božjastni kmet Filip Krath v potek proti večeru s polja, pa ga je na cesti vrgla božiast in v blatu ee je zadušil. — Utopljenka v morju. \ 1 rogiru so potegnili v soboto iz morja 24 letno utopljenko Boženo Delaš Ne ve se ali je skočila sama v morje, ali pa gre za zločin. _ Dva samomora. V Brodu si je končala v soboto dopoldne življenje 24-Ietna služkinja Agneza Klamfe. Zastrupila se je z močnim strupom in je v bolnici kmalu umrla. V Splitu se je pa ustrelil v petek zivečer orožniški pripravnik Stjepan Vu-Kč. V smrt ga je pognala neozdravljiva bolezen. Pri nagnjenja k maščobi, protinu, sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Franc Jožefo-va *grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli s i Franc Jožef ovo< vodo sijajne rezultate. »Franc Jožef ova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —J j Tri sladka imena rožiči, tržaške fige in zkangeleuker« so v teh prozaičnih časih že davno izgubila svojo veljavo, ali kateri predrznež more trditi, da ni sladk> sti t u dri v imenih Stepič, Petri ček in Ja vormk. ki bodo na novinarskem koncertu na narodni praznik 1. decembra v vseh dvoranah grand hotela Union skrbeli za telesni blagor neštetih veselih plesalcev in lepih plesalk. Tudi' skrbne gardedame se bodo sladko držale in papančki ter strički bodo najbolj zidane volje, da ne bo treba prezgodaj domov. Na novinarskem koncertu je pa vedno tako lustno, da je tudi naj-poznejša ura prezgodnja za odhod. Zlasti pa letos, ko bo goste zadrževala globok: poezija romantičnih Stepdčevih kleti, jih mamile sladkosti slaščičarne in zapelj*-vali najpiikantnejži užitki kavarne Petr-ček in krepi!; delikatni Jarom i ko vi izdelki. Najplemenitejša vinca, nebeške sladkarije, bajni kofettel. omamni likerja in p:e grešno šumeči kolih i na rožni podlagi naj-nežneišega mesca — aH to nt pesem iz do vete dežele! —Ij Včerajšnja nedelja je bila prav kisla, v znamenju časa in vremena ter pripadajočih i m itn nadlog. Bila bi pa se bolj, če b1 nas ne tolažile najnovejše senzacije, kongres je neumorno plesal v kinu Matici, ob Vegovi ulici je pa divjal molociklist ;n gledališče b» vabilo ljudi na gnrko Zabave in vsega dobrega se je ponujalo na vseh koncih in krajih, da so ljudje pozabili na krize, kot navadno ob nedeljah. Prazna je pa bila promenada in sploh so bile ulice puste ter zapuščene. Vreme je hladno, pa ljudje lezejo raje za zapeček; še dežela ni so bili včeraj v mostu redki. Ljubljane se pač čedalje bolj zopet loteva zaspanost, kljub sezoni prireditev. —lj V>a čast ljubljanskim trgovcem! Kakor vsako ziiim, bo tudi lotos KJS obdarovalo najrevnejše otroke. Te dni posečaio požrtvovalne Kolašice ljubljanske trgovce, da jih naprosijo za prispevke v ta namen. Kijub težkim gospodarskim prilikam moramo ugotoviti, da se vrli ljubljanski trgovci odzivajo tem prošnjam, kar služi gotovo njim v čast. Treba je, da zve naša javnost, kako ljubljanski trgovci, ne da bi mislili le na svoj lastni dobrobit, odpirajo roke tudi za siromašno deco. — Ij Komorni koncert Janko Ravnik-Ka-rel Rupel. V petek, dne 27. t. m. bo v Fil harmonični dvorani zadnji Ruplov koncert letošnje sezone. Vsled izbire skladb, ima koncert naslov Komornega večera. Program, ki je za Ljubljano skoro popolnoma nov, obsega naslednje točke: 1.) Mozart: Sonata v g-duru, 2.) Campagnoli - Corti: Andantino con variationi, 8.) Tansman: Sonatina, 4.) Schulhof: Sonata. Violinski pa rt igra g. Rupel, klavirskega pa prof. Janko Ravnik. Koncert nam bo nudil velik umetniški užitek, Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. —ij Opozarjamo na nocojšnjo akademijo učiteljiŠČnikov v proslavo 100-letnice Levstikovega rojstva, ki se bo vršila v dvorani Delavske zbornice. Začetek ob 20. uri. Cene sedežev: 10, 8 in 6 Din, stojišča 3 Din. VABIMO VAS, oblecite se pri nas! Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenrhcoate, suknje, obleke, perilo L dr. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 —lj Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije od 1. do dne 15. t m.: zastavljalni listi mestne zastavljalnice št. 11.199, 13.96*2, 7086 na ime Vidic Josip, železn. legitimacija na ime Avšič Ivanka, hranilna knjižica na ime Belalz Julija m 190 Din, denarnica v nje okoli 300 Din, dijaška legitimacija glaseča se na ime Selšek Ivan in razne malenkosti, denarnica z okoli 120 Din. rjava rokavica, delavska knjižica ulaseča se na ime Strniša Stanislav, listnica v nje 340 do 350 Din, nekaj slik in listek lekarne Bohinc, siv mosnjiček v njem 100 Din bankovec, kuverta v nje 320 Din in listek tvrdke Ecker L. M., denarnica z 80 Din, srebrna moška žepna ura, kovček v njem obleka in perilo, listnica v njej nekaj če* 1000 Xin ia dopis Glasbene Matice, zavitek v njem zimska temna suknja, par nogavic, 2 m blacra za ženski predpasnik, Sop ključev, ročna torbica v njej 400 do 500 Din in listnica 500 Din. —li Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani od dne i. od 15. t. ni. 100 Din, 170 Din. avtomobilski sedež, kljuka avtomobila (kurbelj), zlat prstan (najden meseca avgusta 1930 v strugi Ljubljanice), suknja z žamataetim ovratnikom, 1 par moških nogavic, in 2 metra pisanega ženskeca blaga. ovca. double zlata moška ura, nikelnasta moška ura, srebrna verižica z obeskom, denarnica z Din 20.20, red Sv. Save, prazna damska ročna torbica, moško kolo znamke >Durkoppt. V železniških vozovih so se našli sledeči predmeti: 3 palice, 2 dežnika, čepica, moški klobuk, moška suknja, par usnjatih rokavic, potni ročni kovček, vre za vodo, električna žepna svetilka, lovski stolček, čepica, par moških čevljev, volnen šal in 2 pleteni jopi. —lj AIptnski film »Darmiterc — V prvih dneh meseca decembra (najbrž 2. in 3. (XII.) bomo videli v Ljubljani v kinu >Dvor< ve-lezanimiv drogi Jugoslovenski alpinski film iz malo ali nič poznanega planinskega sveta Črnogorskega (Durmitor, Rioč. Maglič, Prutaš. Bobotov kuk), opevanega v srbskih pesmih. Podrobnejše o tem filmu bomo izvedeli se drugi teden po časopisju in na plakatih, danes opozorimo le toliko, da si vsak turist in prijatelj planin vnaprej lahko uredi svoj čas tako. da v teh dneh ne bo zadržan ali odsoten in da gotovo ne zamudi te uizodne prilike izrednega užitka. Film le last Planinskega društva r Sljeme« v Zagrebu ter ga bo predvajalo Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. —lj Ljubljanski Sokol opozarja članstvo brate in sestro, ki so v zaostanku s svojimi društvenimi prispevki, da je zadnji rok za plačilo 26. t m. Po tem roku bomo brezpogojno primorani črtati iz imenika vse člane in članice, ki svojih obveznosti ne bodo poravnali. Kdor bi iz tehtnih razlogov ne mogel zadostiti svojim obveznostim do tega roka, naj te razloge vsaj prijavi upravi pismeno ali ustmeno med uradnimi urami. V članski imenik letnega poročila, bomo uvrstili samo one, ki bodo poravnali članarino do inkl. 1931. —lj Zelo lepa in praktična Miklavževa in božična darila nabavite pri tvrdki NOVAK na Kongresnem trgu (nasproti Nunske cerkve). 117-n —lj Tvrdka klavirjev in glasbil Alfom Breznik je sedaj na Aleksandrovi cesti 7. —IJ Tovarna J. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepi: izvršitev —Ij 0 tkanju perzijskih preprog daje pojasnila in navodila o ribo m t ca Splošnega ženskega društva, ga. Marijanca Lindtnerje-va vsak torek od 15.—17. v društvenih prostorih. Rimska c. 9. Statve so proti mali odškodnine na razpolago in se jih lahko vzame domov. —lj Miklavž na Taboru. V soboto, dne 5. decembra je na Taboru Miklavževanje in sicer: popoldne ob pol 4. za mladino, zvečer ob 8. za odrasle. Po sporedu ples. —lj Umrli so v Ljubljani. Od 14. do 20. L m. P i mat Ivana, roj. Spreitzer, soproga trgovca, Bleivseisova e. 9. Golob Franc, 57 let, obratovodja, Metelkova ul. 4. KerSiČ Jo-sipina, 20 let, hčerka predsednika dež. sod., (josposvetska c. 4. Kahr Štefan, 39 let, čevljar, Vidovdanska c. 9. Kant Hubert, 61 let, vojni superior v p., Subičeva ul. 3. LukežiC Ana Marija, 6 mes., hči žel. uradn., Jern-ejeva ul. 34. — V ljubljanskih bolnišnicah eo umrli: Debevc Marija, 18 let, zas. uradnica, Dvofakova ul. 10. Verbovšek Justin, 15 let, sin dninarice, Gradec 10. Judež Anton, 3 leta, sin železn. čuvaja. Ponoviče, srez Litija, peterca Ivana, 3 leta, hči delavca, Stranska vas 32 pri Dobrovi. —lj Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V torek, sredo in četrtek zvečer vaje mešanega zbora. Brezpogojno vse in vsi! Pe-vovodja. —lj Še dva dni Ufini kulturni Zvočni filmi v Matici. Danes in jutri nepreklicno zanjikrat bo predvajala 25KD krasne UCt-ne kulturne filme »Plešoči les«. »Ukročene živali«, »Lov na medvede v Karpatih« n druga krasna filmaka dela. tel si jih mora ogledati vsak ijubdtelj knthiTnega filnna. Zlasti priporočamo ta spored šolski mladini 'In dfjafirtvu. Poučnega in zanimivega je v tem sporedu več kot dovolj. Predstave se bodo vršile danes in Jutri vsakokrat ob 13.30 v prostorih Elitnega kina Matice Cene vstopnicam so tako nizke, da si lahko ogledajo te filme tudi najStrSI krogi. —lj Na predvečer 80. rojstnega dne nestorja slov skladateljev p. Hugoiina Sattnerja prirede ljubljanski moški zbori Hubadove župe v soboto 28 XI. 1931 jubilantu podoknico in zapojo njegovi skladbi vpogled v nedolžno oko« ter $Na planine«. Pevska vaja za podoknico se vrši v petek zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Uprava Hubadove župe JPS —U Smučarski klub Ljubljana. V sredo 2. decembra priredi Smučarski klub Ljubljana v delavski zbornici v Ljubljani predavanje o smučarstjvu. Nad 100 lep/h skioptičnih slik, predava s. Ante Gnido-vee. I Kino Ljubljanski dvor Telet on 2730 Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 1 o 8. in 9. zvečer Nepremagljivi cowboy VVallase Berry Cene Din 4.— in Din fi.— Beg iz Ljubljane Sličice z glavnega kolodvora, kjer katerih Ljubljana^ 23. novembra. i Ljubljana se vedno bolj zapira vase. Vse jc postalo čemerno ter pusto, ne le časopisi. Zato se človeku ne zdi nir čudno, če zvečer opazi na Miklošičevi ce^ti preseljevanje narodov; vse beži iz mesta na kolodvor. Seveda se zjutraj ljudje zopet vračajo, vendar ne vsi. Na Miklošičevi cesti se je nabrala gruča delavcev in študentov pred novim lokalom. Domačini so mislili, da gre zopet za senzacijo, pe! je pa samo na vse mile viže gramofon. Delavci in študenti, ki morajo ves dan misliti na resnejše stvari, se pa hočejo nekoliko razvedriti, predno odrinejo iz Ljubljane. Meščani so se jim smejali. Na kolodvoru v vestibulu so se poslavljali delavci, Dalmatinci. Nekaj se jii je odpravilo domov in tovariši so iih spremili na kolodvor. — E, da sam štogod zaradio, otišao bi i ja! Možda dobimo opet posla, čekajmo još! Vse leto so mešali, kopali ter premetavali ljubljansko blato in odhajali so še z rumenimi čevlji. »T!, da vidi Dalmacija, kakovo djubre sam gazio!* — Mate, gospe ti, pozdravi mi ženo, oca, majko, strino, sve, nemoj da zaboraviš! Tri sključene postave so odhajale s culami na peron, ostali so pa gledali potrti za njimi. Na peronu se vsak večer kar tare ljudi. Vendar je skoraj tiho in mirno. Delavci so trudni slone na ograji in ob stebrih, mladina, ki si za ceno neprespanih noči, slabe hrane in drugih naporov nalaga na slabotna pleča preljubo učenost, je pa zamišljena. Tu in tam se kakšen spomni na suh kruh. ki ga je pozabil pojesti za malico. Starejše študentke, ki hočejo veljati za gospodične, pa ščipljejo kruh v aktovkah ter ga nosijo skrivaj v usta. — Kaj premišljuješ? vpraša delavec tovariša. — Ne vem, ali bi si kupil cigarete ali kruh. Opoldne nisem utesuil jesti, do večerje je pa še dolgo. — laz .sem tudi že večkrat tako premišljeval; ta vražja klobasama marsikoga zapelje. Včasih pa nisem stopil ne k toba-karni. ne h klobasami, pač pa sem kupil v knjigami »Čuka "a palci'; zdaj pa premišljujem, dokler ne pride \!ak, potem pa Iz Celja —r Ustanovni obrni zbor društva ^Tr gorski kolegij« \ Celju. Pripravljalni odbor društva >Trgov»ki kolegij< v Celju sklicuje za 28. t. m. svoj ustanovni občni zbor, ki ee vrši ob 11. pred pol dne v klubovi sobi hotel ;i >Unionredl prostora pod žarnico pa Studenta ceh sanirata, toda brez kibice v. čeprav e okrog njiju takšna gneča, da kom.*, stegujeta roke. Delavci so pač trudni lei h vsi radi sedeli. Ce si pozoren, opaziš, da sa ta množica ljudi ne čaka na vlak. K J o ve, od kod se prikradejo dekleta, k' iSCCO v c akal- nici. česar nihče ni izgubi.. Bilo jih je več. Toda nihče jih ni nagovarjal, zato so same začele ofenzivo Pri dijakih so imele še precej sreče Toda kmalu se jc čakalnica začela praznit in dc\c so ostale na cedilu. — Na dopustu sem bil. Iz Rajbnice sem. Zdaj pa gremo v Zagrc-b, Beograd in še naprej v Kragujevac. Drugih kratev ne poznam, zato vam ne morem povedati, kje se bomo peljali, je razlagal vojak fantom, ki so se tiščali poleg njega na klopi. — Vsi smo se razgiibli, nobenga hudir-ja ni. šest nas je prišlo v Ljubljano, zdaj smo pa prišli samo trije na štacijon. Drugi so ostal: v majsti, čez pet minut pa že gre vlak, je pravi! v splošno veselost poslušalcev. — Vajstc, tisti sapramensk! glažar >e !e zgiibo v majsti, ki ma karto za vse. mi se pa ne moremo zdaj peljati sami. Pn dan smo že itak zamudili, dva dni gor dol. Izvlekel je steklenico z brinjevcem ter ga krepko potegnil. Zadnjo minuto so pritekli na kolodvor izgubljeni tovariši. Izgubila sta se pa druga dva, ki sta šla iskat v mestu zaostale. Ni bilo časa premišljevati. Na hitro so se spričkali v dolenjščini z uporabo nekaterih južnih cvetk, potem so pa odmotovi-1IIi na vlak. Čakalnica in peron sta se začela prazniti. Tiči brez strehe so se izmuznili iz čakalnice zadnji. Drug za drugim so izg -niii med vagoni. Čakajo pač v čakalnici dan za dnem na boljše čase, potovati jim pa ni treba nikamor. Nihče jih nikjer ne pogreša in le redki jih opazijo med množico, ki bi tudi rada pobegnila iz Ljubljane, pa nima kam. okrog 1300 Din. Zavoj je oraačen s številko :»841/8t in ga naj najditelj odda v pisarni celjskega mestnega avtobusa, ali pa naravnost šoferju. Samo še j dni? Zato hitite in oglejte si nomadoma film, o katerem govori vsa Ljubljana! Nedvomno je najlepši film te sezone l fina razkošna veleopereta Lilian Harvey Willy Fritsch Lil Dagover Conrad Veidt orro VVALLBURG PAUL HbRBIGER Režija: Charell Muzika: Hevmann Poslužite »e predprodajel Osigurajte si aeđeže, ker doslej so bUe vse predstave razprodane! Predstave ob 4., % 8. In 9 % zveoer. Fo.vov najnovejši zvočni tednik Predprodaja vstopnic od 11. do % 13. ELITNI KINO MATICA TelefoD 2124. V času gospodarske krize. — Vse sem izsrubil, ob vse sem, osftalo mi je samo pošteno ime in pa to, kar sem v zadnjem hipu prepisal na svojo ženo. Strojepiska — Kako. prostori, gospod sef? Nisem razumela! — Zakaj pa tako razbijate po stroju! — Moram, drugače me pa Vaš slas moti pri pisanju J Stran 1 »SLOVENSKI NAHOD«, dne 23. novembra 1931 3 Stev. 267 Emile Gaboriaa: 93 (a9amptr#t velemesta Roman — Ko ste prišli, je bil baš vstopa v mojo spalnico in bil je prvič pri meni .. Mogla bi vas zapustiti, nikoli pa ne varati ... Georges je bil preveč iskren in plemenit, da bi se zatekel k zakono-lomstvu. Ko ste ga zasačfli pri mojih nogah, me je rotrl, naj pobegnem z njim. Tisti hip sem imela v svojih rokah njegovo življenje in njegovo čast... in omahovala sem. Ah, zakaj sem omahovala, nesr^čnica! Še zdaj bi bil živ in bila bi že daleč od tod! Norbert jo je ves presenečen poslušal in kar ni se mogel načuditi, od kod Se toliko dovzetnosti v njem, ko je pa mislil, da mu jo je ta strašni večer $3 vso izčrpal. Je to res Maric njegova žena. ti se repenči tu pred njim. ki trga vse zastore preteklosti in kljubuje njegovemu gn^vu? Zdela se mu je vsa izpremenjena. Marie je bila zmožna ljubezni, ne pa Diana, ta plavelasa ženska modrih jeklenih oči. ki ji je bila ljubezen samo bitka ali igra. Zapravil je bil življenje v lovu za fantomom, dočim ga je čakala sreča doma za pečjo, pa je ni videl. To je bilo zanj pravo odkritje. Kaj bi bil dal zdaj za to, če bi mogel izbrisati preteklost! V glavo mu je šinila blazna, nesmiselna mise), da bi mu žena morda odpustila. Razprostrtih rok je stopil k nji in zaječi jal: — Marie!... Mairie! Pogledala ga je tako srepo. da mu je kaT sapo zaprlo. _ Prepovedujem vam izgovarjati moje ime! — je dejala osorno. Ni odgovoril, stopil je še bliže k nji, toda v naslednjem trenutku je naglo od-sJcačri'la in zakričala iz sebe: — O. groza!... Georgova kri se drži njegovih rok! Vsa dlajn njegove leve roke je bila rdeča, na manšeti je bila pa velika krvava lisa. Pogleda na kri se j z ustrašil, vendar je pa še enkrat poskusil omehčati žemno srce. — Izgubite se! — je zakričala ogorčeno. — Pojdite! Ne izdam vas, tajno vašega zločina ohranim zase ... več pa nikar ne zahtevajte od mene. In nikar ne pozabite, da leži med vami in menoj truplo in da vas sovražim, preziram. Norberta je obšla divja jeza. — Vi pa, — je zarohnel s hriipavim glasom. — pozabljate, da sem vaš mož, da ste moja ... To vam poklicem v spomin. Jutri ob desetih bom tu. Na svidenje! Odhitel je v trenutku, ko je bila ura dve: krenil je naravnost na trg pred Invalid nico. Vojak je še vedno držal njegovega konja Romula. Čez dobro uro je potrkal Norbert na okno krčme, kjer ga je čakal Jean. — Pazi, da te ne bo kdo videl, ko boš vodil konja v stajo, — mu je dejaJ. .— Potem pa pridi k metni, potreben mi je tvoj svet. XVIII. Bridkost, jeza, groza in ogorčenje, vse to je bilo krivo, da je napadla voj-vodinjo de Champdoce huda vročica. Poklicali so dva zdravnika, ki nista tajila, da je vojvodinjino življenje v resni nevarnosti. Predpisala sta zdravila ter priporočala, naj na bolnico dobro pazijo. Priporočilo je bilo pa odveč, kajti Norbert je sedel pri bolniški postelji svoje žene s trdnim sklepom, da se ne gane od nje, dokler ne ozdravi ali pa je smrt ne reši trpljenja. Vojvodinji se je bledk in neprestano je kričala: vsak njen krik je spreletel Norberta do kosti. Slednjič je prišel Jean in Norbert ga je potegnil za seboj k oknu. — No torej? — ga je vprašal. — S te strani je vse urejeno, gospod vojvoda. — Karolina? — Je odpotovala, gospod vojvoda. Sam sem jo posadil na voz in ji dal dvajset tisoč frankov. S tem denarjem odpotuje v Ameriko, da se poroči s tem ali onim bratrancem. Norbert si je oddahnil. Spomin na to deklino ga ja mučil. — Kaj pa z ono drugo? — je vprašal radovedno. Stari služabnik je žalostno zmajal z gJavo. — Ta md dela preglavice, — je odgovoril. — Vidim jasno njeno nevarnost, ki ni baš majhna. — Dejal sem ti, Jean, da je moj sklep nepreklicen. — Saj sem vas tudi ubogal, gospod vojvoda, in storil sem vse, kar je bilo v mojih močeh. — Kaj pravite! — Da, da. Našel sem mladega trgovskega potnika in mu natvezil, da ga pošiljam v Egipt nakupit bombaževine. Odpotuje še danes ... Pri tej priliki odda na pošto oni dve pismi markiza de Croisenoisa, eno v Marseillu, drugo pa v Kairi. Norbetr od tega trenutka cela dva dni ni ime zase niti minute časa. Zdravnika sta mu bila dala iskrico upanja, toda zelo slabo. In v tem strašnem času si vojvoda ni upal zatisniti očesa, a če je stopila k postelji komornica, se je ves stresel. Vojvodinji se je še vedno bledlo, neprestano je videla v duhu pred seboj strahoten prizor: Croisenoisa, padajočega z mečem v prsih. Četrtega dne je vročica končno ponehala, bolnica se je zavedla in Norbert se je lahok zopet zatopil v svoje misli. Kaj pomeni, da se Diana de Mussi-dan, ki je prihajala prej vsak dan, zdaj niti pokazala ni? To se mu je zdelo tako čudno, da je sklenil pisati ji in jo obvestiti o bolezni vojvodinje de Champdoce. čez dobro uro je pa dobil tale la-konični odgovor: »Ali boste mislili, da je to pretveza? Upam, da ne. Moj mož je pravkar sklenil, da preživava zimo v Italiji. Odpotujeva še nocoj. Zbogom! — D.« Naj je že bila pretveza ali ne, jasno je bil odovolj, da ga je puščala samega v trenutku, ko ga je vse zapuščalo. In pri tem je bil tako zaslepljen, da je verjel, da ji je ob odhodu hudo kakor njemu. Postani In ostani Slan Vodnikove družbe! Kako živi japonski cesar Hiro Ito je mogočen vladar, ki ima pod seboj 80 milijonov podloZnikov — V zasebnem življenju je skromen Med sedanjim konfliktom Kitajske z Japonsko se večkrat omenja cesar te otočne države, ki se je dolgo branila za-padnega duha, potem je pa v razmeroma kratkem času tako presenetljivo napredovala, da je postala nevarna belemu plemenu. Zdaj, ko se toliko piše o Japonski, bo marsikoga zanimalo, kako živi njen cesar. če stopite s tokijskega kolodvora, piše sotrudnik >Joumala«, ste na prostranem trgu, kjer opazite na kraju ve- liko starinsko poslopje, okrog pa z vodo napolnjen jarek. To razkošno bivališče kaže mimoidočemu samo svoja umetniško izdelana vrata in impozantne stene, ki se nad njimi odražajo od sinjega neba stoletne jelke. Palača sama, paviljoni in vrtovi so zakriti očem navadnega smrtnika, in obvarovani zunanjega hrupa. Tu živi v krogu svoje rodbine in v senci manom svojih prednikov zgrajenih oltarjev japonski cesar tiho življenje dela in nemotenega miru. Stari prebivalci Japonske se spominjajo vlade treh cesarjev. Prvi, Matsu Hita, »veliki cesar«, je moderniziral državo, njegov sin Taišo je vladal tudi v splošno zadovoljstvo, Taišev sin Hiro Ito se pa ravna kot cesar po geslu ^sova«, kar pomeni luč in mir. Japonski cesar posveča sicer doberšen del svojega prostega časa rodbini, toda njegovo vladarsko dostojanstvo ni nobena sinekura. Ta mladi vladar ima pod seboj 80 milijonov podložnikov. Njegove pravice so zelo različne in dalekosežne. Njegova moč je mnogo realnejša od moči večine vladajočih kraljev. Kot vrhovni poveljnik velike armade in močnega letalstva opravlja vsa poveljniška dela osebno, pomagata mu pa dva načelnika generalnega štaba. Cesar je poglavar cesarske rodbine, poleg tega pa opravlja nekatere cerkvene obrede, kar je že tisočletna tradicija. Predsedovati mora tudi najrazličnejšim ceremonijam, med drugim slavnostnim sejam parlamenta, pregledovati vojsko, sklicevati ministrski svet, udeleževati se velikih ljudskih prireditev, sprejemati dostojanstvenike v avdijenci itd. Seveda mora imeti bogato garderobo, kajti cesar se mora večkrat pojaviti zjutraj v oblačilih svojih prednikov, dopoldne v admiralski uniformi, zvečer pa v moderni obleki. Cesar je oče treh princes in nedavno je eno hčerko pokopal. Cesarica Nagako je rojena princesa Kuni. Vzela sta se iz ljubezni. Da bi pa bila sreča cesarskih zakoncev popolna, bi se morala izpolniti njuna davna želja, ki je obenem želja vsega japonskega naroda, roditi bi se moral prestolonaslednik. Na Japonskem je namreč v veljavi zakon, po katerem ne sme zasesti prestola ženska, pa naj bo še tako visoko naobražena in sposobna. Cesar ne živi vedno zaprt v svojem gradu. Rad se vozi na izprehod in po opravkih, pa tudi potuje mnogo. Prepotoval je skoraj že ves svet. Iz gradu se ne vozi samo v pozlačeni kočiji, temveč tudi v avtomobilu, spremljajo ga pa policisti na mo-tociklih. Cesarica pa ne jemlje s seboj nobenega spremstva. V prostem času studira cesar naravoslovje in v največje veselje mu je, če najde n. pr. neznano vrsto gob. Večkrat se napoti na neob-Ijuden skalnat otoček, kjer sedi po cele ure in opazuje življenje morskih živali. Počitnice rad prebije na morskem bregu v Havama blizu Tokia, kjer zbira redke morske živali. V svojem gradu ima bogato opremljen laboratorij, v parku pa goji sam riž. Pri tem se zanima za vsa gospodarska in socijalna vprašanja, v svojo palačo povabi večkrat domače ali tuje profesorje, pisatelje in učenjake, s katerimi se posvetuje o vseh perečih problemih vsakdanjega življenja. V zasebnem življenju je cesar skromen, če je pa treba, zna pokazati vse razkošje in sijaj. Med največje svečanosti spada recepcija na njegovem vrtu v Šin-Juku v času, ko cveto čreš-nje. To je svečanost, ki se da z njo primerjati samo krizantemam posvečena jesenska svečanost. Pozimi hodi z visokimi dostojanstveniki na lov. Rad se posveča tudi jahalnemu sportu. V gledališče cesar in cesarica nikoli ne hodita in tudi k sebi na dvor ne vabita nikoli plesalcev ali igralcev. Zado-voljujeta se z dvema orkestroma, japonskim in evropskim. Pač pa navdušeno posečata s povabljenimi gosti na vrtu palače razne športne prireditve. Edinstvena posebnost tokijskega dvora je narodna tekma »waka«. To je japonska pesem, obsegajoča pet stihov, obstoječih iz 31 japonskih črk. V palači je celo akademija wake, v kateri so sami odlični pesniki te vrste. Cesar da vsako leto ljudstvu idejo za tekmo. Zadnja ideja je bila »sneg pri vhodu v hram«. Tekme se udeleži vsa cesarska rodbina in vsak član predloži eno wako. Objava izida se vrši zelo svečano v začetku leta pod milim nebom v dokaz, da »v svojem velikem prizadevanju po modernizaciji niti japonski narod, niti njegov vrhovni vladar ne pozabljata starih pesniških in viteških tradicij, ki se jih na Japonskem vsi s ponosom spominjajo^. Šampanjec v krsti Iz Cikaga poročajo o veselem pogrebu, ki priča o čudnih razmerah v Ameriki. Po širokih čikaških ulicah se je pomikal te dni ganljiv mrtvaški sprevod, pogreb je bil organiziran z velikim pompom in sijajem, kakor da gre za zadnjo pot visokega dostojanstvenika. Velika krasna krsta je bila skoraj zakrita z venci, za njo je pa stopalo nmojro črno oblečenih pogrebcev. Pogreb je bil res impozanten. Impoizantcn je bil tako, da so se začeli zanimati zanj tudi policisti, kajti policiji tako imeniten notrreb tistega dne ni bil prijavljen. Baš nomp in sijaj pogreba je vzbudil pozornost policijskega komisarja, ki se mu je zdelo čudno, da bi pokopavali brez vednosti policije visokega dostojanstvenika. Komisar je zelo prijazno in vljudno povprašal po imenu umrlega in v odgovor je zaeul ime nekoga, ki Še živi. Komisarjev nastop je povzročil m?d pogrebci splošno paniko. Naenkrat so se vsi črno oblečeni gospodje prestrašen zdrznili in jo ubrali vsak na svojo stran. In presenečeni komisar je opazil, da je bil pogreb fingiran in da je šlo za prebrisano organiziran prevoz alkoholnih pijač. V krsti je bilo namreč 6 zabojev šampanjca. Ker pa komisar ni mogel pravočasno priklicati redir-jev, so radovedneži, ki ><* jih je bilo nabralo okrog čudne krste vse polno, hitro pobasali steklenice in sc razb> žali s šampanjcem na vse strani. Tako komisar ni dobil niti tihotapcev, mti šampanjca. Bogastvo indijskih knezov Znano je naravnost pravljično bogastvo indijskih knezov, pa tudi njihova zapravljivost in razsipnost. Indijski pisatelj Kanhavalai Gauba je objavil o njihovem življenju zanimivo razpravo, ki je prav za prav obtožba njihove razsipnosti. Nekateri indijski knezi imajo avtomobile, o kakršnih se drugim bogatašem po svetu niti ne sanja. Karoserija je iz najdragocenejšega lesa, vidimo avtomobile škrlatno rdeče, sinje in zelene barve. En avtomobil ima na strehi reflektor, drugi z jeklom zamrežena okenca, da je mogotec varen pred atentati, tretji ima ob strani pritrjen majhen harmonij, da igra med vožnjo spremljevalec knezu njegove priljubljene melodije. Indijski knezi vladajo brez ljudstva, svojim podložnikom nalagajo po mili volji davke in izdajajo zakone, ki z njimi zaplenijo v svojo korist vse državno dohodke. Pred posledicami tega avto-kratičnega početja jih ščitijo angleške oblasti. Nekateri indijski knezi porabijo zase tretjino ali celo polovico vseh državnih dohodkov. Vsak indijski knez ima višjo civilno listo, kakor belgijski, angleški ali danski kralj. Vsak ima svojega »konjičkac, enemu ni nikoli dovolj palač, drugi hoče imeti celo zbirko avtomobilov, tretji žen itd. Državic je v Indiji 562 in prebivalcev štejejo 70 milijonov. Prebivalstvo teh državic ječi pod despotizmom svojih knezov, ki mislijo v prvi vrsti nase. Globoko užaloščeni naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, brat, stric in zet, gospod FRANC GOLOB graščak na Lesnembrdu v nedeljo, dne 22. t. m. po dolgi, trpljenja polni bolezni, Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 24. novembra 1931 ob 10. uri dopoldne iz graščine Lesnobrdo na domače pokopališče, kjer se truplo položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v podružnični cerkvi na Lesnembrdu. Prosimo tthega sožalja. Lesnobrdo pri Vrhniki, dne 22. novembra 1931. MALVENA GOLOB, roj. MA G JER, soproga; EMILIJA GOLOB, sestra, MIRKO, nečak, in vse ostalo sorodstvo. Vmdka beseda SO par. Plota ee lahko tudi v znamkah, ta odgovor matriko I — Na rpraianja hrta znamke ne ^„.nrJmu - NatmanJS oglas Din 5--. — Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda IZJAVA Podpisani naznanjam, da Mihael Stiškofski ni več pooblaščen sprejemati denar za našo tvrdko. Ivan Lupie, trgovec, Ljubljana. 3255 Gospodje! Moderni, praktični za zimo in potovanje so kratki suknjiči (mikado). Iz vaše stare suknje ga vam za Din 280.— napravi in obrne VALLET EXPRES, Mestni trg 5 H Istotam se kemično čisti, lika, renovira splošna garderoba, — Pokličite št. 2407, pošljemo iskat. 3261 LEP SVETEL LOKAL z vsem komfortom oddam takoj v najem. Pismene ponudbe pod šifro »Lep lokal 3260« na oglasni oddelek »Jutra«. STANOVANJE obstoječe vsaj iz dveh sob z vsemi pritiklinami, sigurno snažno, išče boljša družina, najraje v Spodnji Šiški v bližini osnovne šole. Stalen in točen plačnik. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda< pod »Cisto stanovanje 3254«. V BOJU PROTI JETIKI je neobhodno potrebna knjiga Doc. dr. Iv. Matko: Proti tuberkulozni dispenzar v službi socialno • hieifenske borbe proti ietiki kot fftf«i«vi i?i irtrihni bolezni. Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—- Naročila točno izvršuje Raflgarna Tiskovne zadruge v LfublianL Selenburgova ulica Stev. x. L Mikuš Ljubljana, Mestni trg IS priporoča svojo zaloge *-*-8Vov in aolnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo točno in solidno ?- HOTEL V DUBROVNIKU ki ima 14 sob, restavracijo, kuhinjo in kopalnico, vse moderno opremljeno, s tokočo vodo in električno razsvetljavo v vsaki sobi, z vrtom, in pritiklinami, zelo ugodno prodam radi družinskih razmer. Pisati na: Poštanski pretinac št. 15, Dubrovnik. 3257 HUO ALI VTLO viaokopritlično, s 4—6 sobami, kopalnico, vsemi drugimi pritiklinami in večjim vrtom kupim v centru Ljubljane ali Šiški. — Ponudbe na naslov: R. Zaje, Sevnica ob Savi 118. 3258 POZOR! NA OBROKE! POHIŠTVO Lepe spalnice Din 2.500._ Omare > 450.— Postelje > 250.— Nočne omarice > 130.— Kuhinjske oprave > 1.000.— Kuhinjske kredence > 500_ Vse drugo pohištvo se dobi najceneje. Sprejemajo se vsakovrstna naročila in popravila — pri mizarstvu »Sava«, Ljubljana, Kolodvorska ulica fit. 18. BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri rt »KURIVO44 LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 &QQQQQQQQQ PRIDNO DEKLE ki zna kuhati, pošteno, iSče manjša obitelj v Beogradu. V pošte v pride res samo poštena in pridna. Potni stroški si je povrnejo. Ponudbe na: Herzl, Beograd, Strahiniča Bana 38. 3259 FRANCOSKI, NEMRKlT angleški, češki, vsi domači ter inozemski dnevniki, ilustrirani tedniki pri Hlnko Saksn v Mariboru. — Podružnica >Slovenskega Naroda« in >Službenega lista«. 116/L Eksistenca za 2000 šilingov Izdelovanje vsakdanjih potrebščin, 35% zaslužek, opravlja se iz stanovanja, mesečni zaslužek do 500 šilingov za pridnega, resnega človeka. — Dopisi pod: »VViener protokotterto Firma« na Annonc. Esp. Ed. Braun, Wien L, Strobelg. 2. DNEVNO PRAZENA "/ KAVA -VODNIKOV TRG 5T.5.« 1 Snežne čevlje in galoše sprejema v popravilo M. TREBAR, Ljubljana, SV. PETRA CESTA ST. 6. Urejuje Josip Zupančič. — Za >N a rodno tiskarno« Fran jmai^. . Za upravo ln mseratnl del Usta: Oton Christof. — Vsi v LiahttiMi