Kamniški OBČAN Št. 3 Mali grad počasi le odpira svoja vrata Obiskovalci si bodo Se letos lahko Odgledali kapelo ter nekatera arheološka odkritja Po treh desetletjih obnove Malega gradu, najprivlačnejSe kamniške turistične znamenitosti, so se verjetno nekateri - malo za Salo in malo zares - zaceli spraševati, će v legendi, ki pravi, da ukleta grofič-na Veronika (pol deklica - pol kata) trdno varuje skriti malograjski zaklad, vendarle ni tudi kanCka resnice. A dolgo Čakanje se bo očit-no le obrestovalo, saj bo Mali grad, kot ka/e, sameval le še do letošnje Pomladi. Dela na gradu bodo seveda Se nadaljevali tudi po tem, vendar pa bo dostop, namenjen orga- niziranim skupinam, tedaj Zc odprt. Tako vsaj zagotavlja Anton Kamin, načelnik občinskega oddelka za družbene dejavnosti, to je med drugim obljubila svetnikom in drugim konce lanskega leta Marjeta Hu-mar, predsednica občinskega odbora /a družbene dejavnosti, strinja jo pa se tudi na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, kjer menijo, da bodo z obnovitvenimi deli lahko nadaljevali kljub navzočnosti obiskovalcev. Odločitev o zasilnem odprtju gradu je očitno padla tudi zato, ker so se tako obnovitelji kol občinski svetniki počasi Zc naveličali drug drugega in raznih obtoževanj svet- A'er nam zima ni natresla prav nit snega, so prijetni izleti v bližnjo kamniško okolico. Miha in Ana sta se pred oCkov fotoaparat postavila na Spici, od koder je lep razgled na Kamnik. Različne poti na ta hrib /e v Prejšnjih številkah opisal Bojan Pollak. nikov, da dela potekajo prepočasi, in arheologov, ki menijo, da bi lahko delali hitreje, če bi imeli zadosti denarja in bi vso stvar naredili tako rekoč »na horuk«. »V tem primeru bi,« kot pojasnjuje vodja obnove Malega gradu dipl. arheolog in umetnostni zgodovinar Milan Saga-din, »obnovo /, vsemi raziskovanji vred lahko končali v petih, šestih letih. Ker pa smo denar dobivali le po 'kapljicah', se je seveda zavlekla.« Splošno znano je, da je kultura vedno nekako obrobna in odrinjena stvar in tako se je do nje v lanskem letu očitno vedla tudi občina Kamnik, saj za obnovo te najznamenitejše znamenitosti v lanskem proračunu ni namenila prav nobenih sredstev. To pa je posledično pomenilo, da njinistrstvo za kulturo ni prispevalo svojega deleža (predvidenih 9 milijonov tolarjev), kol hi jih sicer, če bi občina prispevala svoj polovični delež. Ministrstvo je nazadnje za nujna dela kljub vsemu namenilo štiri milijone. In kaj bo letos? Na občini upajo, da bo denar za Mali grad prispevala država. Anion Kamni pravi, i ki je posebna poslanska skupina, v kateri je tudi poslanec Maksimilijan Lavrinc. Zc pripravila predlog, da bi sc oblikoval tako imenovani kulturni tolar, s katerim naj hi sc obnovile najpomembnejše kulturne znamenitosti, med katere se Nadaljevanje na 4. strani Z 32. seje občinskega sveta s prometom in njegovim odlokom Čeprav je bila osrednja toćka 32. seje občinskega sveta osnutek občinskega proračuna, o čemer smo Ze poročali, pa je svetnikom v prvem delu nedokončane seje (28. januarja) povzročal teZave tudi Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik. Svetniki namreč predloga odtoka niso sprejeli, ker je zanj glasovalo le io od 26 navzočih svetnikov, To pa verjetno pomeni (če-Prav poslovnik glede lega ni pre-Vri jasen), da bo moral predlaga telj svetnikom predložiti nov osnutek odloka. Zakaj seje pravzaprav zapletlo Pri odločanju? »Zunanji« svetniki niso preveč naklonjeni stalnim obravnavam in sPremembam pri urejanju promc- samo v mestu Kamnik. Ze večkrat so predlagali, da bi morali Odloku, ki v naslovu omenja območje občine, spremeniti ime ali P;i z njim dejansko urejali pro- metne probleme tudi v ostalih krajih občine. Pa verjetno to ni bil edini in poglavitni razlog za zavrnitev predloga. Poglejmo na kratko, v čem je bilo bistvo predlaganih sprememb, ki jih je predlagal Zupan. Najprej naj bi se sedanji čas za dostavo blaga na Šulni podaljšal in sicer od 5. do 10. ure in tudi na večerni čas od 18. do 20. ure. V skladu z zahtevo ministrstva za notranje zadeve je bilo treba spremeniti vse tiste člene, ki so predvidevali določene naloge v zvezi z izvajanjem odloka policiji namesto komunalni nadzorni službi. Spremembe so bile predvidene tudi v načinu plačevanja parkirnine z uvedbo parkirnih listov, na kale rih bi morali vozniki obvezno označili čas začetka parkiranja in jih zatikati za vetrobransko sleklo. V javna parkirišča za parkiranje avtomobilov pa naj bi vključili tudi novo parkirišče južno od zdravstvenega doma med PalovSko cesto in novimi bloki v Novem tr- Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila visoki SMUČARSKE HLAČE SUPERC31 REESOK, NIKE ga. Dopolnjena pa naj bi bila tu di določila o načinu in si loških odstranjevanja opuščenih vozil, ki naj bi jih v večji meri nosili ugotovljeni lastniki takih vozil. Za Štirikrat do petkrat pa naj bi se povečale tudi nekatere kazni za kršitev odloka. Med vsebinskimi pripombami k Osnutku je župan delno upošteval predlog Janeza Rcpanška. da naj se omogoči dovoz na zaprto območje Šutne tudi od 17. do 19. ure. Predlog komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, naj se parkiranje vozil na plačljivih parkirnih površinah razdeli v tri cone, odvisno od lege oziroma oddaljenosti od ožjega mestnega središča, ni bil sprejet. Zupan namreč metli, da bi bila glede na omejeno število javnih parkirišč taka delitev povsem nesmiselna. Prav tako župan m sprejel predloga Janeza Rcpanška, naj bi Trg svobode in .lapljevo ulico, ki je sedaj enosmerna, zaprli za tranzitni promet, ker bi bilo treba potem korenito poseči v prometni režim mestnega (edra. Na podoben odmev je naletel tudi Repanškov predlog naj bi parkirišče za kavarno Veroniko namenili samo stanovalcem Šutne (tak poskus je nekoč že označila znana veriga). Ker se status tega zemljišča Se rešuje po Nadaljevanje na 3. strani Leto XXXVII Kamnik, 12. februarja 1998 Bo Mali grad, kamniška turistična znamenitost, letos odprl svoja vrata za obiskovalce? SA kunienlacija. ki se nanaša tudi na del odseka v Soteski, kjer pa še ni vseh potrebnih soglasij lastnikov. Ko bo to urejeno in bo DARS tetOS nadaljeval s linami tanjem ukrepov na regionalni cesti R-366. bo izgradnja omenjenih avtobusnih postaj, prenova ceste in izgradnja pločnikov na •cm odseku eden izmed prednostnih ukrepov. Taks za kanalščino ne bo več, bo pa nova cena! lože Romsak jc žc večkrat opozoril na problem zaračunavanja odplak, ki nastajajo v živinoreji. Na eni izmed zadnjih lanskih sej je predlagal, da je treba spremenili odlok o komunalnih ta- Kaj je z ekološko rento na račun zbiranja odpadkov v Mostah? Vinko Ovijač je ponovno vprašal, kaj je z odškodninsko (ekološko) rento, do katere je upravičena KS za leto 1996 in 1997. Vi sprašujete župan odgovarja NEVARNO POSTAJALIŠČE AVTOBUSOV NA KAVRANU - za ovinkoma z obeh strani s tuhinjske (zgoraj) in s kamniške (spodaj - pustita kate mesto postajališča) strani na vrhu klanta Kavran skoraj nev srediceste, še zlasti pozimi, ustavljajo avtobusi To je ena najbolj kritičnih točk na tuhinjski cesti, ki naj bi bila, sodeč po županovem odgovoru svet-nlti Joti Šuštar, urejena letos. ksah v tistem delu. ki govori o pristojbinah za uporabo in čiščenje odplak za kmetije, ki so predvsem živinorejsko usmerjene. Po-rabo vode za ie nameni m kanalščino jc namreč treba plačevali na enak način kot za gospodinjstva in v gospodarski dejavnosti. Župan Smolnikar v svojem odgovoru pravi, da jc občinski svet po odločitvi Ustavnega sodišča I. I. I99X razveljavil odlok o taksah za obremenjevanje okolja m racionalno rabo naravnih dobrin. To pomeni, da se »takse za obremenjevanje ne bodo vee zaračunavale, pae pa bo cena vode in kanalščine do nadaljnjega odvisna od pristojnih ministrstev«. (Očitno svetnika Jožka niso dobro razumeli, saj ni vpraSal za določanje cen, pač pa, kot je že nekajkrat ponovil, menil da bi bilo prav. če za vodo. ki jo popije živina, gnojnico pa razvozijo na DOlJa in ie ne smejo spuščali v kanalizacijo, ne hi plačevali kanalščine in čiščenja odplak na domžalski čislilni napravi! op p.) Odškodninska sredstva (ekološka renta), ki jc bila namenjena krajevni skupnosti Moste iz naslova delovanja Centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, so vezana na izvajanje dejavnosti podjetja Publicus d.o.o. Ljubljana, piavi župan Tone Smolnikar m poudarja, da je stanje sredstev iz naslova izvajanja odloka O taksah in povračilih za racionalno rabo in izkoriščanje naravnih dobrin za leto 1996 razvidno iz zaključnega računa občinskega proračuna za to leto. Predvidena sredstva ekoloških laks. namenjena KS Moste za leto 1997 v višini 15 milijonov SIT, pa so bila razporejena za izgradnjo primarnega dela sistema tekalne kanalizacije skozi naselje Moste in sicer zaradi načrtovane rekonstrukci-ic regionalne ceste R-3M na odseku v Mostah. Ker je bila rekonstrukcija ceste preložena na leto 1998, bodo tudi ta sredstva prenesena na letošnje leto za isti namen (fs) kako komentirate odstop podžupana g. Steleta? C o.) Presenečenje je bilo trenutno, glede na to, da sem bil ob njegovem odstopu na drugih županskih dolžnostih, podžupan g. Štele pa je na seji občinskega sveta dobil besedo o poročilih o letošnjem občinskem proračunu. Kršen je bil poslovnik občinskega sveta, zato sem na nadaljevanju seje teden dni kasneje želel svetnikom pojasniti oz. komentirati njegov odstop. Upam, da so si tudi gledalci kabelske televizije IMPULZ ustvarili mnenje o obrazložitvi podžupana. Na nadaljevanju seje pa seje pok varila kamera in tako občani niso bili seznanjeni z mojimi odgovori. 0 nameravanem odstopu me ni obvestil pred sejo občinskega sveta, tako kot je o tem obvestil predsednika, ki mu je nato dal možnost za odstop. Prav tako me g. Štele nikoli ni obvestil, da se m strinja t mojim delom tu načinom vodenja uheme m občinske uprave. To možnost je imel vsak teden, saj je večinoma sodeloval na ttjoh kolegija župana, kamor je bil redni) vabljen kljub temu, da podžupani po poslovniku niso člani kolegija župana. Sodim, da je imel dovolj možnosti vplivati na oblikovanje občinske politike. Ne morem spreleti trditev, da je imel z menoj le redka srečanja. Na očitke, da sem ga grajal, ker se Jc loteval posameznih »akcij«, npr. hotelu Malograjski dvor. elektrifikacije Velike planine, ne morem pristajati saj sem sele iz njegove odstopne iz]a\ign't, potem to bolje razumem, strokovna usmeritev pa bo pri mojem delu še vedno na prvem me- Težave s prometom in njegovim odlokom ,„waMiali nmireieno parkirišče na vršinah. na obrežiih in vodotokih) Nadaljevanje s 1. strani sodni poti. ga ni mogoče rezervirati za določene skupine uporabnikov. Tudi RcpanSkov predlog, naj bi Tudi Kamnik zaostaja Koliko proračunskega denarja je bilo v zadnjih letih vloženega na območja posameznih krajevnih skupnosti'.1 Na to vprašanje so zaiinu Cas vse bolj pogosto opozarjali občinski svetniki in predsedniki svetov krajevnih skupnosti /lasti tistih, ki so zadnje čase začele re-sneje razmišljati o ustanovitvi samostojne občine. Zato jc občinska uprava pri pripravi osnutka 'etošnjega proračuna pripravila tudi pregled vseh sredstev, ki so i'1' v zadnjih Ireli lelili prejele Oziroma bolje rečeno, ki so bila 'z proračuna in občinskih skladov porabljena na njihovih območjih. Sestavljalci lega pregleda pa opozarjajo, da pregled ne daje Povsem realne slike, saj nekatere naložbe presegajo meje posamezne krajevne skupnosti, deni-mo gradnja osnovne šole v Srnartnern ali pa otroškega vrtca v Novem trgu. krožiSča v Podgorju in podobno. Iz predloženih podatkov zvemo, da je bilo za sofinanciranje investicij v krajevnih skupnostih v zadnjih treh letih vloženih skupaj (navajamo zaokrožene številke) 837 milijonov SIT občinskih sredstev ali 28.350 SIT na prebivalca. Leta 1995 je bilo lega de narja 299 milijonov SIT, leta 1996 297 milijonov SIT in leta 1997 241 milijonov SIT. Iz žc prej omenjenih razlogov jc bil največji triletni delež na prebivalca vložen v KS Šmartno v Tuhinju (šola) in sicer .398.470 SIT, sledi mu ra/tiinlji vo Novi trg (vrtec) s 164.820 SIT. Bolj realen pa je verjetno prikaz stanja v ostalih KS Mad občinskim poprečjem 28.350 SIT na prebivalca jc poleg omenjenih dveh Sc osem krajevnih skupnsoti in sicer Volčji Potok (130.060 Sil). Sela (64.490 Sil), lunjice (6.3.01(1 Sil), Vranja Peč (46.220 SIT), Pšajnovica (45.340 SIT), Špitalič (42.930 SIT), Podgorje, upostva-no je tudi novo krožišče (.39.510 Sil), in Motnik (32.270SIT). Ostalih 15 krajevnih skupnosti pa jc v omenjenem obdobju sobota, 21. februarja 1998, ob 19. uri nedelja, 22. februarja 1998, ob 15. uri Kulturni dom Laze v Tuhinju Perner Real: TRIJE VAŠKI SVETNIKI Režija: Danilo Bajde Komedija v treh dejanjih v izvedbi Gledališke skupine KD Tuhinj. BO STOPNIČKE K ODRU Ustvarjalna delavnica za otroke, ki imajo radi pravljice, z90dbe, pesmi in risanke. Z lutkami, mimiko in Pantomimo, pesmijo in plesom se bodo vživljali v vloge ,n junake iz pravljičnega in resničnega sveta. Otroci se bodo seznanjali z osnovami dramatizacije, '"tkarstva in gledališke igre. Osnovni namen delavnice je vzpodbujanje otroške ustvarjalnosti in domišljije ter izražanje le-te. Mentorica: Helena Sterle delavnica bo potekala enkrat tedensko, vsak torek ob 18. Ul"i m bo trajala dve šolski uri. Vpis bo 3. marca ob 18. uri, na dan prvega srečanja, v av«rani nad Galerijo Mihe Maleša, Kamnik. Splošna izhodišča pogovora so bila: Od nobene prireditve ni mogoče pričakvovali sadov kar lakoj, vsaka se mora najprej uko-rcninili. Bienale naj ostane, ker jelo edina mednarodna prireditev, pomembna za promocijo Kamnika, vendar ga jc treba v marsičem spremeniti Bolj mora biii del kulturnega dogajanja v občini, Kamniški bienale naj bi prispe val tudi k uveljavitvi slovenskih slikarjev v širšem kullurnem prostoru. Denar: Bienale bi bilo nesmiselno ukiniti, saj da polovico denarja državni proračun. Kot tržna znamka naj sc ponudi organizatorjem, ne pa da bremeni občinski proračun. Čas: Julij ni primeren za organizacijo bienala. saj so takrat ljudje večinoma na počitnicah. Bienale naj bo spomladi ali pa jeseni. Prireditev naj bi se obogatila s sočasnimi dogajanji: kulturnimi in turističnimi, ohraniti in razvijati je treba tudi otroški bienale akvarela. Kraj: Zaprice so kol razstavišC-ni prostor slabo dostopne (maka damska pot, ni parkirišč). Pol na /apriče jc bila v času zadnjega bienala poraščena s plevelom, zelenica pod gradom nepokošena, klopi razbite. Prireditev bi bolj zaživela v MalcScvi galeriji in Veroniki. Bienale naj se razširi v več razstavišč v Kamniku. V času razstave naj bi bilo celo mesto, zlasti pa okolica razstavišča, urejeno tako, da bi sc vedelo, da je v njem bienale: obvestila, kje jc, urejene poti in zelenice ipd. Z razstavo mora živeti celo mesto. Organizacija: Veliko več kot do sedaj je treba storiti na področju obveščanja. Dosedanji prireditvi sla bili v umetnostnih krogih doma in v tujini dovolj odmevni, manj pa v sredstvih javnega obveščanja. Kritike bi bilo treba neposredno povabiti. Organizira naj se ustrezen upravni odbor, sestavljen iz več pododborov. Člani strokovne žirije naj se menjujejo. Izbor del: Dosedanji izbor raz-slavljalcev ni bil najbolj primeren: večina ni sodila v svetovni vrh. Pri izboru je bilo nesprejemljivo preveliko eksperimentiranje. Občinski svet se je z, glasovanjem na zadnji seji odločil, da bienale akvarela ostane, zato bi bilo prav, da ga orgaiiizalorji že začnejo pripravljati. Pri tem naj bi jim bila v pomoč tudi mnenja s pc »svetovanja. MARJKTA HUMAR Matična knjižnica Kamnik O naši poti Ne vem, kako je z. vami, a meni se kar naprej dogaja, da mi tiste knjige, v katerih najdem največ, pridejo pod roke nekako po naključju. Knjiga sc kar znajde v mojih rokah, z eno samo željo, da jo preberem in srkam iz nje življenjske vrelce. Knjiga naj bi razširila obzorje, po mojem mnenju ne samo obzorje razuma, pač pa predvsem obzorje duha in človeškosti. Nič nimam proti »načitanosti«, a zdi se mi, da jc vse izgubljeno, če v knjigi ne najdemo duhovnosti in čustvenosti Preberemo veliko knjig, odkrijemo pa jih morda samo nekaj ali nemara celo eno samo, ki je pisana nam na kožo. Zal pa mi je za vse tiste bralce, ki posegajo samo po knjigah tipa »priročniki za srečo«. Največkrat pa več najdemo v leposlovju, kjer so stvari iz-povedane na bolj posreden način, umetniškost pa lahko samo bogati in razširja prostor domišljije. V priročniku, kjer imamo v desetih točkah napisana navodila za srečo, življenje, pa je prostora za domišljijo bolj malo. A ljudje smo si različni in različnost nas lahko samo bogati, bogatijo pa nas tudi različne knjige. »Kdoriščecilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot. bo cilj vedno nosil v sebi,« sta mi pred nekaj meseci na pisali prijateljici. Takrat sem vedela samo. da je to napisal naš alpinist Nejc Zaplotnik. Stavek je od takrat vseskozi odmeval v meni - dokler ni med pospravlja- njem knjig v knjižnici, v moji roki ostala Pot Nejca Zaplotnika. Čeprav raje posegam po leposlovju, se me je knjiga držala kol klop in sem se pač »vdala« in si jo izposodila. Ne vem. če ima še kdo podobno ljubezensko zgodbo s hribi kot jaz. Nisem veliko hodila po hribih, a jih imam neskončno rada, pač pa sem na bližnji t rim stezi velikokrat doživljala katarze in preobrazbe. Obdana sem bila z ljudmi, ki nekako niso zahajali v hribe in tako se jim tudi iaz nisem toliko približala, kot bi se jim večkrat rada. Še vedno čakam na nekoga, ki bi potrkal na moja vrata in rekel: »Jutri grem v hribe. Greš zraven?« Nejc Zaplotnik je torej Icžjtl na moji mizi in zvečer sem res odprla Pot. Moja pričakovanja in končni vtisi sc razlikujejo do temeljev. Pričakovanja? Strokovno alpinistično delo, napisano za alpiniste. Končni vtisi? Knjiga, napisana z vsem srcem. dušo. iskreno, skratka knjiga, iz katere sem srkala izvir življenja. Ko sem knjigo odložila, je v meni vse prepevalo: »Hvala ti Nejc. hvala!« Nejc Zaplotnik je naš veliki alpinist, ki se je leta 19X3 ponesrečil pod Manaslujem. V knjigi mu sledimo od začetkov pa do vrhov, kot so Makalu (njegova najlepša gora). Everest... Knjiga sama je pravzaprav razmišljanje o življenju, o poli. ki jo mora vsakdo prehoditi. Nejc je v gorah doživljal toliko lepega in tudi Žalostnega - od smrti prija teljev pa vse do tiste prave življenjske sreče. Takole je zapisal o svojih občutjih, ko sta stopala s prijateljem proti vrhu: »Za nič na svetu ne bi stopil korak pred njim. Pod vrhom sem obstal in gledal njegov žudnji korak, gledal, kako se mu uresničujejo življenjske sanje. Takrat sem bil nadzem-sko srečen.« Nejc večkrat poudari, da je vedno plezal s pravimi prijatelji, le tako je resnično lahko občutil goro v vsej svoji lepoti. Koliko solz (sreče in žalosti) je pretočil v svojih vzponih! Sam pravi, da je s knjigo hotel porušiti mit o »plezalcu - velikem junaku«. Tudi alpinist je samo človek z vzponi in padci. Nejc celo podvomi v svojo pot, saj noče biti samo osvajalec vrhov, pač pa predvsem občudovalec življenja. Nejc, uspelo ti je, resnično! Prepričana sem. da tudi »sovražniki« hribov Nejčeve knjige ne bi spustili iz rok, ne da bi jo prebrali. Le kje bi našli več človeškosti kot v Nejčevih besedah: »Toda. dragi moji otroci, ali me boste razumeli, če me bo nekoč zlomilo in bom pokleknil, vam položil glavo v naročje in jokal, jokal... Ali se takrat ne boste odvrnili od mene? Ali vam bom lahko povedal, da sem majhen, da sem slaboten, da ne verjamem v to, kar sem vas učil? Ali mi takrat ne boste pokazali hrbtu, in ko bo prišlo jutro, ali bomo zopet veselo sedli k zajtrku in se smejali? Ali je res na svetu prostor le za ljudi, ki vedo, kam gredo?« SABINA ACCETTO JOŽE TISNIKAR V KAMNIKU O slovenskem slikarju Jožetu Ti-snikarju, likovnem pripovedniku o teminah človeške duše in slikarskem kronistu o življenju in smrti, izpovedovala! trpkih in bolečih resnic, jc bilo povedano in napisano Že skoraj vse. Morda je najbolje občutil in z besedami predstavil »temačnega slikarskega poeta« Tisnikarja umetnostni zgodovinar dr. Milček Komelj - tudi sam ob- čutljiv pesnik in odličen esejist, cigar likovna razmišljanja prehajajo pogosto v izborno literaturo in čisto poetiko. Ob Tisnikarjcvi kamniški razšla vi bom v tem zapisu skuSal postaviti kamenček v obširnem mozaiku vedenj, videnj in razmišljanj o umetnikovem likovnem ustvarjanju. Zgodba o slikarju in človeku Jožem I isiiik.ii m je znana. Jc zgodba o mladem obdiikcijskem pomočniku v prosckluri slovenjegra-Ske bolnišnice, o njegovih, s tem povezanih, osebnih travmah in alkoholnih blodnjah in o istočasnih začetkili likovnega ustvarjanja. Je zgodba s srečnim koncem, tudi zgodba o uspehu, kakršnega je z resnim delom in talentom dosegel le malokateri slovenski slikar. Tisni-kujeva življenjska izkušnja z mrliči in smrtjo, grozo in blodnjami je oslala osnovna temna tema in spoznanje, iz katerega črpa slikar svoje likovno izpovedovanje. Tudi ko slika žive ljudi in živali so ti zaznamovani s smrtjo, neizprosno in dokončno življenjsko danostjo slehernika. Tisnikarjcvi mrliči so živa bitja in živi ljudje so mrtveci. Vsi. ki smo obsojeni na življenje, nosimo v sebi kali smrti; od rojstva naprej smo pravzaprav obsojeni na smrt. Smo le mrtveci na dopustu, ki se mu pravi življenje. To preprosto izkušnjo, ki so jo načeli mnogi umetniki (spomnimo sele znamenite freske iz cerkve v I liaslovljah), je morda najbolj likovno piepricljivo izpeljal prav mojster Tisnikar. S sila preprostimi in minimalnimi likovnimi sredstvi dosega slikar skoraj neverjetne izpovedne učinke in skozi svojo že od vseh začetkov prepoznavno in edinstveno risarsko in slikarsko govorico pove vse. Tisnikar je slikarski kronist in videč, neizprosen razsodnik in tenkočuten lolažnik. naiven preprostež, in duhovni aristokrat, na videz okoren ljudski podobar in obenem genialen slikar. S svojimi značilnimi likovnimi atributi, preprostimi, a učinkovitimi, spontanimi slikarskimi poenostavitvami in deformacijami, z značilno trpko in groteskno turobnostjo je tipično slovenski, a vendar obenem univerzalno svetovljanski; cankar-jansko in rovtarsko naš in kljub temu duhovni brat kakega Miincha. A. I„ Pocja ali Franza Kafke Tisni-karjeve risbe in slike so v svoji navidezni okornosti in preprostosti v resnici veličastne apoteoze smrti in življenja slehernika, ki je tudi v množici sebi enakih, mrtvih in živih, kot posameznik navsezadnje vedno sani. tako v življenju, ljubezni, kot v končnosti, to je smrti. Tisnikarjeve slike so v svoji »grdo- ti« presenetljivo lepe za vsakogar, kdor zna gledati in razumeti resnično umetnost. V svoji jasni simboliki so silno preproste in kljub svoji preprostosti na moč pretresljive. Zaradi svoje prepričljivosti in prctresljivosti so brez dvoma eden izmed vrhuncev sk>venskega in svetovnega slikarstva lega stoletja. Ob gledanju mojstrovih risb in slik ter ob pisanju teh vrstic so se mi. naj mi slikar ne zameri, spontano zapisali lile verzi, ki sem jih poimenoval Slovenska balada: Krokur jc na veji. maček zdi na preji, starec žganje pije. strah po kotili .i>, pod llč.ii je Miulenei, v njem je utopljenec, luna hladno sije. nekdo strahotno pije; ko noč se v dan prevesi, pijanci se obesi; žena roke vije, VJille. pije, vpije... Ravno v tem letu poteka šliri-desctlelnica Tisnikarjcve prve samostojne slikarske predstavitve leta 1958 v Ljubljani. Počaščeni smo, da se je mojster ob tem jubileju odzval povabilu Kamničanov in si slovenskem kulturnem prazniku predstavil v kamniškem razstavi.,- u Veroniki. DUŠAN IJPOVKC IGRALNE URICE S KNJIGO Večina zaposlenih staršev ima ob sredah službo tudi v p"pol danskem času, zalo smo sc v Matični knjižnici odločili, da na In dan ponudimo mlajšim otrokom eno urico veselega dopoldanskega druženja z, vrstniki. V tej uri bodo otroci spoznali zgodbo, pravljico, peli bodo. risali in se igrali. Z delavnico začnemo takoj po počitnicah, zato se čimprej prijavite na pionirskem oddelku Matične knjižnice Kamnik ali po telefonu 812-597. MURENČKf! Vsako sredo od 10, do 11. ure bo v dvorani z va mi Helena Sterle. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel. 713-660 STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) - 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil «'»>•• - 4B ur vaj Iz strojepisja__ TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): VVINDOVVS, WORD EXCEL (20 ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur) Za pogodbeno Izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta. Brezposelnim, dijakom in studentom priznamo 20% popusta. Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih (S.P.). stroSke Izobraževanja delno povrne Sklad za Izobraževanje delavcev pri obrtnikih 8 12. februarja 1998 POGLEDI - PISMA Kamniški OBČAN O pokojninski reformi BODO STAREJŠI IN ŽENSKE REŠILI POKOJNINSKI SISTEM?! Ena od vetjih predlaganih sprememb je povećana starostna meja. Vlada se čudi. ko temu ta- ko odločno nasprotujejo sindikati. Oglejmo si preglednico upoko-jitvene starosti: 1 pokoj. Sedanja ureditev Predlagana ureditev starost starost pokoj. pokoj. minimalna polna postopen doba doba starost starost' prehod Moški 65 let 15 let 15 let 65 let 65 let (zav. doba) 20 let 63 let 65 let 1999-2003 63 let 20 let 40 let 58 let 65 let 1999-2014 58 let 40 let 35 let 58 let 65 let 1999-2014 (starostne meje so v začetku nižje za zavarovance vsakega le- po posebnih ta poveča- predpisih in za nje za 6 bcncf. zav. dob«. mesecev Ženske 58 let 20 let 20 let 58 let 65 let 1999-2014 60 let 15 let 15 let 60 let 65 let 1999-2009 53 let 35 let 35 let 58 let 65 let 1999-2023 30 let 58 let 65 let 1999-2023 (postopno (bonus v začetku večanje v za vsakega vsakega le- obdobju otroka) ta poveča- 1999-2009) nje za 6 mesecev Iz dosedanjih 53 let za Ženske in 58 let za moSke postopno zvišanje na enotnih polnih 65 let ter minimalnih 58 let starosti. Vlada se tu spretno izgovarja na zahtevo EU za odpravo pozitivne neenakopravnosti starostne meje za ženske. Svoj predlog »matematično« dokazuje, da te (prekiolgo uživajo sadove svojega dela. Več kot polovico dlje v primerjavi z moškimi, ki delajo dlje in jim »dolgost življenja« ni tako naklonjena kot ženskam. Svojo skrb podkrepi s podatkom, da je 45 let starih žensk dvakrat toliko kot lani rojenih deklic... Neprepričljiva je vlada, ko pri tem ponuja »korenček« olajšav za zgodnejše upokojevanje na račun »pridelanih« otrok, saj pri tem poudarja »kavalirstvo« pri izbiri starševskega »bonusa«. Tu daje prednost ženskam! Nagrajuje bolj in kaznuje manj »pridne« matere, da občutkov tistih, ki jih ne morejo imeti, sploh ne omenjamo. Morda pa tu tiči zajec, ki bi v nekaj naslednjih letih »prispeval« k večji rodnosti... A o tem kdaj drugič, ženske pa so svoje tudi že povedale: Se naprej se bodo odločale za življenje po meri dostojanstva. Ali povedano drugače: rodile bodo samo toliko otrok, kolikor jih lahko preživijo in kolikor jim bo država pri tem pomagala. Stvarno, ne pa z obljubami, kajti gre za natalite-to... Sele ko bo poskrbljeno za vse to, se bomo lahko zgledovali z razvitimi v EU in se tako približali povprečni Evropejki, ki naj bi pri 58 letih imela približno 35 let delovne dobe. Za primerjavo pa podatki iz slovenske tekstilne tovarne kažejo sledeče ob predlaganih spremembah: Pri starosti 58 let bodo imele delavke za seboj povprečno že 41 let delovne dobe, pri polni starosti pa kar 48,6 delovnih let. To ni le statistika, to je dejstvo na vzorcu zavarovank v tej tovarni. Predlagana pokojninska reforma molči tudi o presoji zdravstvenega stanja starejših delavcev, njihovi ustvarjalnosti, posledicah iztrošenosti, posledicah staranja. Vsega tega visoko produktivna industrija ne priznava! Za koliko bo narastlo število invalidnih delavcev. Ze zdaj predstavlja 996, pa je njihova povprečna starost le 42 let. Povprečna starost, ko so postajali invalidi, je bila 36 let. Ali drugače, po približno 19 letih delovne dobe. O, ne da bi hoteli delodajalce odvezali odgovornosti, da bi morali več storiti za humanizacijo in prijaznost delovnih mest, s čim manj negativnimi posledicami delovnega okolja in dela samega. A vsega se ne bo dalo odpraviti. Oglejmo si konkreten primer: Šivilja je šivilja, pa naj si bo to za šivalnim strojem ali za sodobnim avtomatom. Prisilna drža je povsod, enoličnost ubijajoča, norma tudi, dolgih osem ur, vsak dan. Se več let. Ko šivati ne bo več mogla, bo opravljala »lažje« delo - zato bo izdelke zlagala in pakirala. Iz sedečega položaja se bo »preselila« v stoječega, prisilni drži, normi (četudi zmanjšani) in še hujši enoličnosti pa se ne bo izognila. Do zdaj veljavna zavarovalna doba s povečanjem (beneficirana) bo za nekatere delavce (tudi v tekstilni industriji) s predlagano reformo odpravljena. V zameno za to vlada ponuja drugačno rešitev: posebno zavarovanje delavcev, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih. Te naj bi delavci »zapustili« in se upokojili »že« pri minimalni starosti 58 let in nadomestilo zaradi »predčasne« upokojitve črpali iz naslova posebnega zavarovanja. Pri tem si človek ne more kaj. da sc nc bi vprašal, koliko delavk bo to sla rost sploh dočakalo oziroma v kakšnem zdravstvenem stanju?! Takšnih težkih, izčrpavajočih del je tudi v drugi industriji še nešle-to, zato sindikati, pa tudi delodajalci v delovno intenzivnih panogah tako odločno nasprotujejo predlagani povečani starosti. O »malusih« in »bonusih«... Ob vsem tem pa jc v predlagani reformi tudi zapisano, da se bo pri predčasnem upokojevanju (58 let) močno poznalo tudi pri višini odmere pokojnine. Kajti za vsak manjkajoči mesec od predpisane polne starosti bo pokojnina manjša za 0,3%. A ker jc vlada tudi »radodarna«, bodo delavci, ki bodo delali dlje od predpisane starosti, nagrajeni za vsak mesec dela z 0,3%. Tako torej vlada o »malusih« in »bonusih«, ki naj bi (nespodbudno vplivali na zavarovance, ko se bodo odločali za upokojitev. Mladi le težko nadomestijo izkušene delavce - mar res?! Ni mogoče verjeti moči dokazov, s katerimi vlada postreže, ko navaja podatke, da predlagano zvišanje starostne meje ne bo vplivalo na zaposlitvene možnosti mladih iskalcev zaposlitve. V podporo njenim trditvam se v Sobotni prilogi Dela, 24. januarja, zapiše strokovnjaku iz Visoke strokovne šole za podjetništvo Portorož, da mladi le težko nadomestijo starejše in izkušene delavce. Primerja tudi število odpuščenih starejših delavcev z no vozaposlenimi v obdobju Zgod njih devetdesetih let, kar ni realno. Ve sc namreč, zakaj sc je takrat odpuščalo delavec in zakaj se ni na novo zaposlovalo. Ne gre seveda nasprotovati ugotovitvi, da jc izkušenost starejših delavcev nadvse dragocena, vendar ne za vse zvrsti poklicev. Podatki iz že omenjene tekstilne tovarne (»vedo, da je prek slo iskaf cev prve zaposlitve in brezposelnih našlo delo v zadnjih treh letih. Ob predlagani povečani sta- rostni meji izračuni tudi pokažejo, da bo samo v času prehodnega obdobja okoli dvesto delavcev ostalo zaposlenih dlje kot po sedaj veljavnih predpisih upokojevanja. Na večino teh delovnih mesl bodo iskalci zaposlitve morali počakati. Za zaključek le še en praktičen primer: Zavarovanka, stara 46 let s 26 leli delovne dobe, bi se po Sedaj veljavnih predpisih upokojila pri starosti SS let in 35 let delovne dobe. Po predlagani spremembi starostne meje se bo lahko upokojila pri starosti 59,5 leta in delovni dobi 39,5 leta. Kljub očitni spremembi pa njena pokojnina nc ho odmerjena s polnimi 85%. Bo nižja, kajti pokojninska reforma (udi na tem področju prinaša spremembe! A o tem in drugih predlaganih spremembah v naslednjem Kamniškem občanu! Nc obupajte, pred nami je Sc dolgo delovno obdobje! IVANA SKAMEN »Reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja jc prednostna naloga države. Vsako odlašanje povečuje nesorazmerje sedanje ureditve in veča tveganje, da bo prišlo do motenj pri izplačevanju pokojnine. Osnovno izhodišče za reformo je oblikovanje takšnega sistema, s katerim bo sedanjim in tudi prihodnjim generacijam upokojencev zagotovljeno prejemanje pokojnin, sedanjim in bodočim zavarovancem pa takšne obveznosti, ki jih bodo lahko ekonomsko prenesli in ki jih finančno ne bodo napeljevale k izmikanju.« Tako je med drugim zapisalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v tako imenovani BELI KNJIGI, kjer so zapisane podlage za pokojninsko reformo. Da je ta nujna, se strinjamo vsi po vrsti. Vendar pa ne sme biti zasnovana na pritiskih in časovni stiski, ampak na neizpodbitnih dejstvih, soočanju interesov in sposobnosti socialnih partnerjev, da jo obvladujejo. (stališče sindikata Konfederacija 90:) Zato ZELENI KAMNIKA organiziramo POGOVOR O POKOJNINSKI REFORMI v torek, 17. februarja, ob 17. uri v dvorani nad kavarno VERONIKA O predlaganih stališčih pokojninske reforme bomo prisluhnili državni sekretarki ge. Nataši Belopavlovič z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Povabili bomo tudi predstavnike vseh sindikatov delavcev, ki sc z. vsem predlaganim ne strinjajo, odločno pa nasprotujejo povečani starostni meji na 65 let. Vljudno vabljeni tudi vsi občani Kamnika, ki želite več zvedeti o predlagani pokojninski reformi in sodelovati v razgovoru s svojimi predlogi in stališči!!! VABLJENI!!!! ZELENI KAMNIKA i.........i |IL IGRE SMEROKAZOV - nanje so te nekajkrat opozorili tudi občinski svetniki. Smerokaz pred krotisčem v Podgorju usmerja promet, namenjen proti Štajerski kar preko Kamnika po občinski cesti, namesto po regionalni Korenovi cesti na obvoznico (zgoraj). Na križišču na Duplici pa potnika, ki išče Kamnik, usmeri na obvoznico, čeprav je samo sto metrov više pri Stolovi upravi tabla z napisom Kamnik. Krajevno tablo z napisom Duplica pa bomo tod zaman iskali... (spodaj) -Joto F. S. Ob sprejetju pravilnika o sofinanciranju športnih programov - pogled z mojega okna Naj mi bo dovoljeno začeti odgovor na pisanje gospoda Milana Windschnurerja (njegov priimek je tako čudovito slovenskega izvora kot moje ime, zato bom v nadaljevanju uporabljal zgolj začetnici M. W.) v zadnji številki Kamniškega občana na nekoliko nenavaden, vendar za temo, ki jo obravnavam v nadaljevanju, nadvse primeren način. Pretekli konec tedna sem se z eno, v zadnjem času uspešnejših, slovenskih veteranskih rokometnih ekip udeležil veteranskega turnirja v Radečah. Ekipa domačinov, kije bila v povprečju deset let mlajša od naše in smo ji zato rekli starejši mladinci, je bila naš prvi nasprotnik. Tekma ni bila nič kaj nežna, saj so si očitno domačini zastavili cilj osvojiti turnir, zato smo med tekmo pokasirali kar precej neugodnih udarcev. Po pravici povem, da sem jih čutil še nekaj dni po tekmi. Čeprav smo imeli na svoji strani pretežni del publike (igralci drugih ekip na turnirju), nekajkrat pa tudi sodnika, ki sta na neki način tolerirala starostno razliko med ekipama, ni to nič pomagalo in na koncu tekme so domačini zasluženo slavili mi pa smo jim športno stisnili roke in jim zaželeli sreče do konca turnirja. Udarci in slaba volja ob prejetih golih so bili v hipu pozabljeni, ob kozarcu piva ali soka pa smo nemudoma začeli analizirati vse detajle s tekme. In ko so domačini ob koncu turnirja slavnostno dvignili pokal za prvo mesto in so bile podeljene še druge nagrade in priznanja, ni bilo na prireditvenem prostoru nikogar, ki prejemnikom priznanj tega ne bi od srca privoščil. Ko sva se s prijateljem iz Kamnika vračala domov, sva bila bogatejša še za eno športno izkušnjo in za nekaj novih športnih prijateljev. In v tem je vsa preprosta modrost športa: na športnem prizorišču naj se pokaže kdo je trenutno boljši izven tega pa bodimo prijatelji in sposobni komunicirati med seboj na povsem človeški način. Iz pisma M. W. žal ni čutiti spravljivih in športno prijateljskih tonov, prej bi lahko mislil, da želi omenjeni gospod tudi področje športa politično obarvati čmo-belo (verjetno bi on uporabil rdečo barvo). Da bi mu pokazal, da njegove trditve glede »nedemokratičnosti«, »ostanku ne- kdanje enoumne prisile«, »monopolu nad športnimi objekti« itd, v Športni zvezi ne držijo, bom v nadaljevanju z nekaterimi trdnimi argumenti skušal prikazati trenutno stanje na področju športa v občini Kamnik. Verjamem, da bo kdo ob teh dejstvih ostal začuden, slika pa bo slabo luč vrgla na koga drugega, ne na Športno zvezo. Začnimo z »enoumno prisilo«: Morda je bilo v času, ko je bil M. W. še mlad in je imel zdravega duha v zdravem telesu, res tako, da so se morali vsi športni klubi včlaniti v neko športno organizacijo, toda v zadnjih dveh desetletjih gotovo ni več tako. Poglejmo, kaj sploh je Športna zveza in kdo so tisti, ki jo sestavljajo. V prvem členu statuta Športne zveze je zapisano, da je Športna zveza osrednja društvena športna organizacija, ki združuje vse športne klube in društva s sedežem v občini, ki so sklenili pogodbo o ustanovitvi Športne zveze ali ji kasneje pristopili. Nikjer ni niti v tem niti v poznejših členih govora o prisilnem ali obveznem včlanjevanju klubov in društev v Zvezo. Zadnjega meseca pravkar minulega leta je potekel rok za uskladitev najvišjih društvenih aktov z veljavnim zakonom o društvih. Marsikje je bilo slišali, da bodo društva, ki svojih statutov oz. pravil ne bodo uskladila z zakonom, izbrisana iz registra društev. V Športni zvezi smo svoje akte zakonsko uskladili, hkrati pa pozvali tudi vse članice Zveze, da storijo isto. Prav tako pa se nam je zdel trenutek primeren, da naše vrste prevetrimo, zato smo se odločili za postopek ponovnega podpisa pogodbe o ustanovitvi Športne zveze. Podpisali sojo lahko le predsedniki tistih športnih društev, ki so že bili registrirani po novem zakonu o društvih, ki so že prej bili člani Športne zveze in ki so to seveda želeli. Čeprav je že večina športnih društev vedela za spremenjen način sofinanciranja športnih programov v občini Kamnik, vam, M. W., z veseljem sporočam, da je pogodbo o ustanovitvi Športne zveze do zadnjega dne v letu 1997 (zadnji rok) podpisalo sedemintrideset (37) kamniških športnih društev. In zagotavljam vam, da nismo prav nikogar silili. Res pa je, da smo jih o roku za podpis pogodbe dvakrat obvestili, prav tako kot o obetajočem se novem »sistemu« sofinanciranja športnih programov v občini Kamnik. Takšno zagotovilo vam verjetno lahko dajo tudi predstavniki društev, kijih v svojem članku omenjate. Vsem podpisnikom pogodbe, o ustanovitvi Športne zveze so znani osnovni cilji in naloge, kijih na področju športa zasledujejo in izvajajo ustanovitelji Zveze in Zveza s svojimi organi. Ustanovitelji so Zvezo ustanovili z namenom, da: - s skupnimi prizadevanji razvijajo in pospešujejo množičnost v športu in s tem krepijo zdravje ljudi in jih ludi navajajo na smotrno in aktivno izrabo prostega časa, - se borijo proti vsem pojavom v športu, ki onemogočajo in zavirajo razvoj športa v skladu s sprejetimi programi in normami, - skrbijo za racionalno in smotrno uporabo ter vzdrževanje športnih objektov, - spodbujajo in krepijo odnose dogovarjanja med klubi in v Zvezi, - razvijajo dejavnost obstoječih športnih klubov in skupaj z drugimi subjekti spodbujajo nastajanje novih... Vsekakor so to zelo široko zastavljeni cilji, ki posegajo v različne segmente športa, društva pa jih izvajajo prostovoljno - brez prisile. Nadaljujmo z »nedemokratičnostjo«: Pravilnik o sofinanciranju športnih programov v občini Kamnik, ki ga je na zadnji seji lanskega leta sprejel kamniški občinski svet, ima dve visoko pozitivni lastnosti in sicer: - Pravilnik praktično »uzakonja« uporabo sredstev zagotovljene porabe po kriterijih MŠS za športne programe. Š tem je zdaj onemogočena praksa preteklih let, koje predlagatelj proračuna - župan in njegove službe - sredstva za dejavnost športnih društev oz. za športne programe vnaprej razdelil za delno pokrivanje stroškov vzdrževanja športnih objektov in za plače zaposlenih na športnih objektih. Športna društva so bila v osnovi deležna manjše vsote sredstev za programe, občina pa je. elegantno prikazovala, kako skrbi za športne objekte. Kar pa je seveda daleč od resnice. V nadaljevanju so številke za obdobje 1995-9H prikazane, lahko pa mirno zatrdim, da je bilo tako od sprejetja novega načina proračunskega financiranja, torej od ukinitve financiranja prek prispevnih stopenj in uvedbe t. i. integralnega proračuna. Vsi pa vemo, kdo je v devetdesetih letih vodil oddelek (sekretariat) za družbene dejavnosti v občini Kamnik. - Pravilnik zdaj prikaže vso nezainteresiranost, lahko bi rekli tudi tisti »pišmevuhovski« odnos občine do špor- tnih objektov. Tistim, ki vpogled v osnutek proračuna občine Kamnik za leto I99H ni omogočen, naj mirno zaupam, da je. občinska vladajoča garnitura zdaj pokazala svoj pravi obraz, saj je tudi zapisala (prej so nekateri njeni uradni predstavniki tO samo plaho priznavali), da za vzdrževanje športnih objektov v občini ne namerava nameniti »niti fičnika«. In kako jc bilo v prejšnjih letih! Dejstvo,je, da je. imel že dosedaj vse škarje in platno v rokah pripravljalec in predlagatelj proračuna. Namreč: vsako leto so bila v občinskem proračunu izglasovana (določena) sredstva za področje športa. Osnovno prerazdelitev je opravil kar predlagatelj proračuna in nobeno opozorilo Športne zveze da je za področje športa namenjenih premalo sredstev, ni zaleglo. Predlagatelj in seveda pozneje tudi svetniki so bili neomajni. Še več: če je verjeti nekaterim občinskim uslužbencem, so se morali včasih pošteno potruditi, da jim občinski svet ni oklestil proračuna za šport - vemo pa, M. W., kdo ima večino v občinskem svetu. Z drugimi besedami povedano: sredstva, ki jih je. tozadevno delila Športna zveza, so bila že vnaprej strogo determinirana. Športna zveza je višino sredstev za dejavnost vsako leto po svojih lastnih kriterijih, ki so jih sprejeli predstavniki vseh društev na skupščini Športne zveze, po dvofaznem postopku sprejela v obliki vsakoletnega finančnem plana. Tudi lak dokument pa po statutu Športne zveze prav tako sprejema skupščina. O višini sredstev za posamezni športni klub so v okviru sprejetih kriterijev pri Športni zvezi vedno demokratično odločali vsi na tisti skupščini navzoči klubi. O ostalih sredstvih iz proračuna pa niti nismo mogli odločali, saj nam jih jc določil že občinski svet s sprejetjem proračuna. V letih 1995-1997 so bila proračunska sredstva za šport naslednja (višina sredstev je bila določena na podlagi kriterijev MŠS - zagotovljeni program - in ta sredstva bi se morala v višini 90% namenjati za športne klube oz. za programe, kijih klubi izvajajo. 10% je predvidenih za delo strokovne službe. Seveda je občina Kamnik stvari peljala nekoliko po svoje.) 1995: proračunskih sredstev za šport: 29,417.000; od tega za dejavnost: 15,338.000, za bazen: IJH4.960; (ostalo za zaposlene, druge, objekte in investicije) 1996: proračunskih sredstev za šport: 33,60I.H50; od Kamniški OBČAN POGLEDI - PISMA 12. februarja J998 9 Iz torbe Krištofovega Pepeta H. Kako dobro poznamo svojo občino? Bog se je razjokal nad prazno občinsko vrečo... #3Oža se pomembna obletnica za ■ j slovenski narod, zanjo gre za-sluga našemu rojaku Rudolfu Maistru. Jeseni bo poteklo osem desetletij, odkar nam je naš general in pesnik v bojih za našo severno meja Sloveniji priboril Maribor in velik del Štajerske. V naši prestolnici bodo jeseni odkrili spomenik junaku Rudolfu na konju, o kakršnem jc ob odkritju kamniškega spomenika že pred skoraj tremi desetletji sanjal Maistrov sohorec Ka.mniC.an Stane PeCek. Žalostno pa bo, če bo njegova rojstna hiša na Stilni ta jubilej dočakala tako zapuščena, kot je danes, čeprav bomo letos že tretjič slavili občinski praznik v čast velikega rojaka. Ne vem, ali so občinski možje na svoje nekaj let stare obljube čisto pozabili, kajti sicer bi vsaj nekaj cekinov letos namenili vsaj obnovi razpadajočega pročelja s spominsko ploščo, če se že z lastniki hiše ne morejo domeniti za ureditev vsaj skromne spominske sobe. Ali nas res ne bo prav nič sram, ko bodo ob letošnjem jubileju mnogi obiskovalci našega me- sta želeli videli ludi Maistrov rojstni dom... Mvil občinskimi možmi, ki so ondan naštevali, za kaj vse je treba letos namenili tiste skromne tolarje iz občinske vreče in so bili letos z županom vred kar nekam pesniško razpoloženi, se je spel najbolje odrezal znani zastopnik kmečkega slanu svetnik Jožko: »Koje llog videl ta proračun, se je razjokal in dejal. Tone kaj si storil z občinskim denarjem...« Ko pa je Jožko videl, koliko denarja je namenjenega tistim, ki bodo v kratkem »šli na svoje«, je takoj pomislil, da si nekateri občinarji s lem že nabirajo točke za visoke funkcije v novi občini. No, pa bi bilo treba Jožka kar potolažiti, ker posebno veliko funkcionarjev si novi občinarji na Ko-mendskem nc bodo smeli privoščiti, če bodo hoteli preživeli, najmanj pa to, da bi najemali funkcionarje iz »stare« občine. Da bi le svoje vzeli s seboj... 1/^ar se denarja tiče, smo pa res l\ čedalje bolj v škripcih. Zato se -*■ dogajajo čudne reči. Če bodo fabrike morale, kol slišimo, prodajati svoje delavnice, da bodo lahko plačale občinske davščine, čc ho morala kamniška osnovna šola plačevati najemnino za svojo telovadnico, zgrajeno z denarjem staršev, delavcev, čc sc du-pliški kulturni dom jmidaja privatnikom brez soglasja krajanov, delavcev, k i so ga zgradili, čc morajo športnik i po nekaj desetletjih »spokati« svoje rekvizite in iti na cesto v imenu nekega privatnega uileresa, če..., potem se nam gotovo ne ptte dobro. gjrerje znani kamniški slikar Mi-l\ ha Maleš večkrat hvalil naj--*- boljšo predvojno kamnišk o gostilno Pri Kcndetu, kjer da so imeli najboljši golaž, pa najbolj ok usne klobase m hrenovke, sem se nanj spomnil zadnjič, koje natakar nekdanje Planinke, sedaj spet restavracije Kenda, gostom, ki so želeli naročiti hrenovke, dejal: »Čakajte, da vidim, če je šef tu.« Kmalu se je vrnil in dejal, da šefa ni in zato hrenovk ne ho... Tudi tako se k repi ugled našega gostinstva in turizma. Pa kaj hrenovke, važno je, da delamo dobre promocije Kamnika, za katere je treba odšteti kar precej občin-sk ih cekinov... , Krištofov Pepe II. Zal jc bila fotografija v časopisu bistveno slabša od originala, vendar je kljub temu prišlo kar nekaj pravilnih odgovorov, kar pomeni, da imajo obiskovalci Starega gradu, od koder je bila fotografija posneta, odprle Oči Po odločitvi žreba bo knjižno nagrado dobil Damjan fine/ z Jakopičeve ulice Dvigne naj jo v uredništvu. Na sliki v prejšnji številki Občana sta torej dve naselji in sicer levo, v manjši dolinici Olševek in desno od njega Nevlje. Olševek, kjer je poleg in med samo nekaj starejšimi hišami zrastio kar lepo število novih, je dobilo ime po jelšah (Olše - so jih v starih časih tudi imenovali), kijihjc bilo nekdaj ob potoku TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23 1240 KAMNIK TEL: 06V831-470, FAKS: 061/831-176 E-mall: lnfocenter.kamnlk-1(«>siol.net KOLEDAR PRIREDITEV PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK Vsak torek ob 1R url Pravljične ure z Jano Vertlnšek. Predhodne prijave niso potrebne. Vsako sredo ob 13.30 v VIU ČIRA-ČARA umetnlško-ročna delavnica Vodi prof. Rosana Kleindienst Premk. Pravljične ure v^marcl - (knjižnica) z Jano Vertlnšek. Vsako sredo ob 18.30 Delavnica osebnostne rasti, vodi jo Vera Prelovšek. Informacije: tel. 0609-631-868. Ponedellek. 16. 2- tor.. 17. 2.. sre.. 18. 2. 1998. od 9. do 12. ure Počitniške delavnice - slikanje na svilo In izdelavanje lutk za male šolarje in osnovnošolce, vodi Jo prof. Rosana Kleindienst Premk. Torek. 17. 2 1998. ob 19. url V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK: predstavitev knjige MORJE IN LJUBEZEN In predstavitev svoje poti po svetu - avtorica Milena Lange Lipovec. Četrtek. 19. 2. In petek. 20. Z 1998. ob 10. In 12. url Pravljične ure za otroke pod vodstvom Helene in Tatjane, udeležba brezplačna Petek. 20. Z 1998. ob ia uri Kamniški večeri: predstavitev knjige Staneta Belaka-Sraufa -Veliki dnevi. MLADINSKI CENTER KAMNIK Sobota H. Z 1998. od 9. do 13. ure Pustni bolšji trg - O.Š. F. Albrehta Na srečanje pridite v maskah, vljudno vabljeni! Sobota 21 Z 1998. od 9. do 13. ure Pustni bolšji trg - gostišče Pod gradom. Na srečanje pridite v maskah, vljudno vabljeni! Torek. 24. 2. 1998. ob 16. url Pustna povorka In pustno rajanje - Glavni trg / športna dvorana Dodatne Inf. g. Gregor Koncllja, tel. 817-058. PRIREDITVE V ŠPORTNI DVORANI V KAMNIKU Sobota 14. 2. 1998. ob 21 url Prireditev VALENTINOVO, zabava z glasbeno skupino ROČK 'N' BAND In DAVORJEM RADOLF1JEM & RITMO LOCO. Organizator: N. K. Flok-Komenda Informacije: Silvo Šlnk, tel. 061/737-240. P^ed'ltev^EKiPN^8 LOKOSTRELSKO DRŽAVNO PRVENSTVO -dvoransko lokostrelsko tekmovanje v športni dvorani Kamnik. Organizator: Lokostrelski klub Kamnik. Informacije: Dušan Letnar, tet. 06V83V256 In 06V811-511 (služba). vse polno in še danes se jih lahko nekaj najde. Nevlje so pa že prastara naselbina, ki je bila nekoč bolj pomembna kot danes, saj so k cerkvi nekdaj celo graščaki s Starega gradu vozili pokopavat svoje umrle. In prav do pokopališkega zidu okoli cerkve naj bi po legendi segalo kamniško jezero, ljetos pa mineva ludi 60 let, kar so pri regulaciji Nevljice našli okostje mamuta, na kar opozarja tudi tabla pri Mamutovem mostu. Danes pa sprašujemo kar po treh imenih, čeprav je med nedomačim večinoma uporabljano samo eno. Tokratno vprašanje je: Kako se imenuje naselje, v katero spadajo hiše na sliki? Za pravilni odgovor so torej/io-trebna tri imena. Izmed pravilnih odgovorov, ki bodo prišli na naslov Uredništvo Kamniškega občana Glavni trg 24, Sli'240 KAMNIK do 17. februarja /998, bomo izžrebali knjižno nagrado CZbornik Planinskega društva Kamnik). Drobtinice Premislite o tem: • Režiserjeva opomba po prvem poskusnem snemanju Freda Astaira, datirana leta 1933. pravi: »Ne zna igrati. Rahlo plešast. Sploh ne zna plesati.« Astaire je hranil ta zapisnik nad kaminom v svoji hiši na Beverly I bil .n • StarSi opernega pevca Enri-01 ( arusi so koteH, da postane Inženir. Njegova učiteljica je rekla, da sploh nima glasu in da ne zna peli. • Časopisni urednik je odpustil Walla Disncvja zaradi pomanjkanja zamisli. VValt Disnev je tudi večkrat bankrotiral, preden je zgradil Disneyland. • Učitelji Thomasa Edisona so rekli, da je preneumen, da bi se česa naučil. •Albert Einstein do četrgega leta ni govoril, bral pa je Šele pri sedmih. Njegovi učitelji so ga opisali kot »duSevno počasnega, ne-družabnega in večno zbeganega v lastnih neumnih sanjarijah«. Vrgli so ga iz Sole, prvikrat pa tudi ni opravil sprejemnega izpita na Politehniki v Zlirichu. • Henry Ford je bil neuspešen in je petkrat bankrotiral, preden je končno uspel. • Richard Hookjr je sedem let pisal humoristični vojni roman M. A. S. H., ki ga je zavrnilo 21 založb, nato pa se je za izdajo odločila založba Morrow. Postal je takojšnja uspešnica, po kateri so posneli zelo uspeSen film in televizijsko nadaljevanko. Povzeto po knjigi Kurja juhi-ca za duSo (napisala in zbrala Jack Canfield in Mark Victor Hansen). Mladinska knjiga, 1997 Pisma - mnenja - odmevi - Pisma - mnenja - odmevi - Pisma tega za dejavnost: 15,325.000; za bazen: 3,399.640; (ostalo za zaposlene, druge objekte in investicije) 1997: proračunskih sredstev za šport: 35,386.000; od tega za dejavnost: 16,833.000; za bazen: 3.038.000; (ostalo za zaposlene, druge objekte in Investicije) V letu 1998 pa je za šport v občini po osnutku proračuna predvidenih: vseh proračunskih sredstev za šport: 40,056.000 od tega za dejavnost: 30,014.000; za strokovno službo, pogodbena dela in komisijo za šport: 6,042.000. (Ob tem tokrat pustimo ob strani, zakaj bi se moralo popravilo strehe financirati iz sredstev, ki so namenjena za športne programe, je pa to še en dokaz več o nerazumevanju kriterijev MŠS in o nepripravljenosti občine, da iz lastnih izvirnih prihodkov nameni k aj denarja za šport.) In kako bo predvidoma po novem pravilniku Naj posebej poudarim, da sem imel to prijetno čast, da sem sodeloval v posebni komisiji za pripravo kriterijev in normativov za vrednotenje športnih programov v občinah, ki.j« je imenoval OKS-ZSZ, V tej komisiji smo v preteklem letu tudi po posvetovanju s predstavniki ministrstva za šol-MVO in šport pripravili materiale, ki so jih prejeli v vseh slovenskih občinah. Prav nič se ne bom zmotil, če rečem, da je tudi kamniški pravilnik imel za osnovo »naše« kriterije in normative. In verjetno tudi ne bo nič narobe če poudarim, da sem pri oblikovanju kamniškega pravilnika aktivno sodeloval. Toda, M. W., vedeti morale, da smo v občini Kamnik s sprejetjem pravilnika šele na začetku pn-''■ Z njim smo zgolj določili pogoje in postopke za vredno-u'njc športnih pngnmtov, določili, kdo vse ima pravico do sofinanciranja in determinirali izvajalce športnih programov - vse to smo na podoben način že imeli tudi prej pri Športni zvezi. Prav tako smo določili vsebine, ki se bodo sofinancirale iz javnih financ ter župana pooblastili, da Imenuje petčlansko komisijo za šport. Nesmiselno je, M. govorili o obsegu nalog na področju sporta, če komisija za šport še ni imenovana, če še nima svojega poslovnika o delu, če še nI sprejela najbolj bistvenega dokumenta ' to so normativi za vrednotenje športnih programov, če še ni osnovnih usmeritev v zvezi z razvojem športa v ob-emi, če še ni pogodbe o opravljanju strokovnih del, če Se n< sprejetih osnovnih elementov nadzora izvajanja šport-">h programov, če še. ni predloga za javni razjris... Vse ope- rativne zadeve na področju športa so prepuščene ustrezni strokovni službi, odločanje o športnih vprašanjih pa petčlanski komisiji za šport, ki jo bo imenoval župan za dobo štirih let. Sprašujem vas, M. W., kaj je bolj demokratično: ali odločanje o sredstvih za šport v ok viru Športne zveze kjer je po dosedanji praksi odločalo v povprečju 30 ljudi na skupščini Športne zveze ali pa odločanje 0 vseh strateških odločitvah v zvezi s sofinanciranjem športnih programov v petčlanski »županovi« komisiji. In ob koncu še o »monopolu Športne zveze nad športnimi objekti«: Če vam do zdaj še ni jasno, kdo vse sestavlja Športno zvezo, vam moram v prvi vrsti zagotovili, da se motite vsi k i Športno zvezo enačile (personificirate) s spodaj podpisanim. Daleč od tega - sem samo uslužbenec Zveze, ki ima v svojih delovnih nalogah opisano tudi skrb za gospodarno in zakonito poslovanje Zveze in njenih objektov. Vem, da nekaterim posameznim predstavnikom določenih klubov, ki so vas verjetno navdahnili k takšnemu pisanju in razmišljanju, to ni všeč. Toda po zdaj veljavnih zakonih imamo na Športni zvezi v rokah vse dokumente s katerimi lahko dokazujemo lastništvo nad določenimi športnimi objekti. In če je res, kot trdite, da so te objekte »...v preteklosti zgradili z lastnim delom in podporo vseh občanov športni klubi in društva v naši občini«, potem vaše konfuznosti dejansko ne razumem. Namreč samo v okviru Športne zveze ki jo sestavljajo športni klubi in društva naše občine, bodo športni objekti ostali v la-sleh teh društev. Športna zveza sama je že do zdaj s posameznimi društvi sklepala pogodbe o najemu oz. upravljanju določenih športnih objektov in s tem omogočala tem društvom primerno vadbo. Vsekakor pa jc treba vedeli, da obstajajo neki osnovni pogoji najema (pokrivanje stroškov tekočega vzdrževanja objektov, skrb za ustrezna vlaganja v objekte...), saj je verjetno interes vseh športnikov, da so vsi objekti čim bolje vzdrževani. Če bi občina ali država prevzela športne objekte, kot predlagale M. W„ pa bi športniki dejansko izgubili objek -te ki so jih zgradili z lastnim delom. Naj vas samo spomnim na najbolj svež in vroč primer - kamniško kegljišče! Ne rečem, da bi se o ugodnejših razmerah na športnih objektih ne dalo razi>ravljali z občino, toda kaj se sploh lahko pogovarjamo s takšno občino, ki nam najprej pošlje dokument, da v določenem letu ne bo več predvidenih sredstev za vzdrževanje športnih objektov in nam svetuje, naj izračunamo novo ceno najema objek tov, potem k o pa to naredimo in o novi ceni obvestimo tudi največjega uporabnika - šolo - pa gre v zrak vsaj polovica občine in razpravlja o tem, kaj si drznemo. In kako naj se pogovarjamo s takšno občino, ki dejansko v letu 1998 ne predvidim nikakršnih sredstev za vzdrževanje športnih objektov in s tem pokaže glede športnih objektov svoj pravi obraz. Čeprav vem da nisem napisal vsega, kar me teži in ker vem, daje odgovor kar nekoliko dolg, bom končal takole: Gospod M. W, dvomim v dobronamernosl vašega članka! Namreč, če bi resnično želeli dobm kamniškemu športu, bi kljub vašemu odklonilnemu odnosu do Športne zveze že Iz naslova objektivnosti lahko prišli do nas in se pozanimali o drugi plati medalje (v devetdesetih letih ste se na Športni zvezi oglasili le enkrat, ko ste na našem fotokopirnem stroju brezplačno skopirali nekaj plakatov za miklavževanje). Prepričan sem, da bi vi in vaši somclje-niki v občinskem svetu izvedeli marsikaj novega in korist-nega. Zato vam svetujem, da snamete svoje »avreoie« in se odkrito pogovorite z ljudmi, ki športno problematiko obvladamo, se z njo uk varjamo in smo profesionalno zaposleni za njeno reševanje. Samo na takšen način bo vaša strankarska mašinerija dobila pravo sliko in podatke za pravilno odločanje in sc športnikov ne boste spomnili le takrat, ko ste nanje lahko ponosni. Za začetek bi lahko za šport storili nekaj zelo koristnega in seveda demantirali vse moje dvome: Ko boste sprejemali proračun občine Kamnik za leto 1998, s svojimi somišljeniki dosezite, da bo občina Kamnik prvič v lem desetletju iz lastnih izvirnih prihodkov namenila sredstva za šport in sicer za vzdrževanje športnih objektov - recimo v višini 25 MIO SIT, kolikor jc po naših grobih izračunih dovolj za sprotno vzdrževanje najvitalnejšlh športnih objektov v občim. Verjemite, M. W'„ športniki in športni delavci vam bomo hvaležni, saj s tem nc bo treba zaračunavati ekonomske cene, kot nam to za leto 1998 svetuje občina. OLAFGRBEC P. S.: 0 tem, kdo lahko ukinja, razpušča ali prevetrit-je Športno zvezo, pa si preberite v ustreznih členih zako- na o društvih. In še nekaj bi vas prosil: v šport čim manj mešajte katerokoli politiko. Pripis uredništva: Odgovor g. Olafa Grbca Je bil pravočasno posredovan za objavo v prejšnji številki. Kljub temu pa je bila obja va prispevka zaradi dolžine prestavljena v današnjo številko. Urednica M. EKOLOGI - KDO STE? V prvi polovici lanskega decembra, pred snegom, ki je padel v naslednjih dneh, smo občani Kamnika v nabiralnikih dobili letake, ki so pozivali na hvalevredno akcijo zbiranja odpadnega papirja pod geslom »za ohranitev slovenskih gozdov«. Poudarjeno je bilo, da papirja ni treba vezati in da se priporočajo tudi za manjše količine, tudi 5 do 10 časopisov ali revij. Pobudniki akcije navedeni na letakih, so bili M. ekologi. Nemalo občanov je bilo, ki so se obvestilu odzvali in po navodilu na letaku pripravili papir pred vhodnimi vrati ali na ulici. M. ekologov pa ponj, vsaj v nekaterih ulicah ni bilo ne prvi, ne drugi, ne tretji dan in najbrž niti v naslednjih dneh ne. Dan po napovedani zbiralni akciji je začelo snežili. K sreči je padal zelo suh sneg. Nekateri občani so kupe papirja primerno prekrili, ker akcija ni bila omejena le na napovedani dan, 16. 12. 97, temveč dokler ne poberejo vsega. Tako je namreč pisalo. Zaradi poslabšanju vremena so občani na raznih naslovih iskali informacije, kako je z odvozom. Predvsem je telefon zvonil pri zelenih Kamnika, ki pa M. ekologov ne poznajo. Zaradi snega in od-juge takoj zatem so ozaveščeni občani papir pospravili nazaj v stanovanja ali kleti, kar je povzročilo nemalo nejevolje ponekod pa je ostal na ulicah. M. ekologi, ekologiji ste naredili medvedjo uslugo, saj sta sneg in odjuga papir, ki je ostal na ulicah, pripravljen za vaš odvoz, po svoje obdelata. Ker ste ustvarili nezaupanje do takšnih in podobnih akcij, ki jih na letaku napovedujete tudi v prihodnje bi bilo prav, da se predstavite in neuspelo akcijo pojasnite. IVO GAŠPIRK Samotni mlin - (II) Čez mekinjske gmajne Ta varianta je Časovno malo daljša, ker se pot vzpenja in spu-šća in je kot nalašč za tiste, ki neradi hodijo samo po ravnem, a radi hodijo po lepih gozdnih poteh. Potreben čas v eno smer je dobro uro in pol do slabi dve uri zmerne hoje. Če začnemo na avtobusni postaji v Kamniku, je najbolje, da gremo čez Trg prijateljstva in nato po Zebljarski poti in čez Bistrico v Mekinje. Lahko pa gremo tudi po Plečnikovem mostu čez Nevljico in po Cankarjevi cesti. Pri odcepu Prašnikarjevega drevoreda prideta obe varianti skupaj. Tu gremo lahko po Pra-šnikarjevem drevoredu navzgor in severovzhodno od Prašnikar-jeve graščine desno z asfaltirane ceste na gozdno pot, kolovoz. Po tem kolovozu navzgor in nato po dolinici levo. Preden se kolovoz neha, levo navzgor po poli in naprej na drug kolovoz. Po njem levo navzdol do gozdne ceste, kakšnih 40 metrov nad mekinjsko mrliško vežico. Lahko pil nadaljujemo po Cankarjevi cesti vse do križišča pred mekinjskim samostanom. Tu gremo desno navzgor mimo pokopališča in levo za pokopališčem. Pred mrliško vežico se desno odcepi gozdna cesta. Po njej navzgor in na prvem križišču na- ravnost (tu se priključi prejšnja varianta mimo Prašnikarjcve graščine), da pridemo do razširitve ceste in križišča. Spet kar naravnost po cesti, ki vodi po levi strani grebena skozi mladi gozd do sedelca. Po cesti, ki je že bolj kolovoz ali traktorska pot po desni strani grebena do ovinka v levo, kjer so na smreki na levi strani tri rdeče črte in oznaka 2b oziroma se v desno odcepi gozdna pot. Ves čas je kdaj pa kdaj na drevesih napis KROS ali pa kakšna obledela markacija. Po poti do sedelca. kjer z leve strani pride boljši kolovoz, ki se nato nadaljuje po desni strani grebena. Tu levo navzgor (če bi Sli po kolovozu naprej in navzdol - tudi tu so obledele markacije in napisi KROS - bi prišli na zamočvirjen travnik v dolinici OlSevka na pot po orografsko desnem bregu). Prvih nekaj metrov je kar strmo. Po stezi skozi šavje in manjšo poseko. Steza se nadaljuje po grebenčku (smer SV) do vrha. Nadaljevanje jc po grebenu skoraj v smeri sever mimo bukve s štirimi debelejšimi in enim tanjšim deblom in obledelo planinsko markacijo na kolovoz in naprej po njem do sedelca in navzgor do roba velikega travnika. Tu po kolovozu v gozdu na desni strani travnika rahlo navzdol Na KrSiču do makadamske ceste nekaj metrov pod sedlom. Na sedlu jc križišče. Od zahoda pride ceste z. Zduše oziroma Godiča mimo Žabarja oziroma avtomehanične delavnice Cotman. Na sedlu jc odcep ceste proti jugu, vendar samo do travnika. Proti severu je odcep ceste, ki pelje do domačije na KrSiču, desno od nje pa je kolovoz oziroma pozneje steze, ki privede do lovske preže. Mi gremo pa desno navzdol po cesti (tudi tu srečamo Se kakšno obledelo planinsko markacijo in napise KROS) do križišča, ko z desne pride cesta iz OlSevka. Kar naravnost naprej (cesta je od križišča naprej malo slabša). Še okoli tri četrt kilometra in že smo pri Samotnem mlinu. Varianta čez Kršič in Vodice Če pa imamo več časa in veselja do hoje, pa na sedlu, kamor pride cesta iz Godiča, na gremo desno navzdol, ampak nadaljujemo po cesti navzgor. To nam dostop do Samotnega mlina podaljša za dobre četrt do tri četrt ure. Cesta nas pripelje do kmetije na KrSiču. 2e na drevesu nas pozdravi napis »Pozor, hud pes!«, vendar je ta običajno priklenjen, pa tudi prijazni domačini ga, ko vidijo, da nekdo prihaja, umirijo. Če se nam nc da iti mimo kmetije, gremo desno okoli hriba. S sedla krenemo desno navzgor po opuščenem kolovozu, stezi. Ta privede do jase z lovsko prežo. Pred prežo levo navzgor na rob in po njem desno do kolovoza. Po tem kolovozu levo navzgor do opuščene sušilnice za sadje (»paštve«). Pred sušilnico desno po nakazani stezici naravnost po grebenu navzdol na širši kolovoz, ki pride z leve (po njem pridemo, če gremo mimo kmetije) in po njem naprej. Tik pred kmetijo zavijemo desno in nato takoj levo med gospodarsko poslopje in drvarnico. Za drvarnico krenemo takoj desno po kolovozu, gozdni poti in naprej levo navzdol po grebenu. Sem pridemo tudi, če gremo desno okoli hriba. Na prvem križišču, kjer je desno večja, že precej zaraščena poseka, gremo kar naravnost. Tudi tu je najti na posameznih drevesih napis KROS. Gremo tudi mimo smreke na levi strani, na kateri piše 939, na desni strani je pa napis 1/1. Ta kolovoz nas privede do travnika. Ce imamo Se kaj časa in volje, si gremo lahko ogledat dva zelo debela hrasta, ki sta nekaj sto metrov stran, okoli 50 m preden se ta gozdna cesta priključi asfaltirani cesti Brezje. Gremo torej proti levi po cesti okoli 5 do 10 minut in na njenem desnem robu opazimo dve debeli drevesi, ki pa sploh nista posebno visoki. Prvo ima slabe 4 m obsega, drugo pa dobrih 5 m. Zdaj bi lahko Sli naprej na asfaltirano cesto in po njej do Vodic in nato navzdol do Samotnega mlina, vendar se raje vrnemo nazaj. Na križišču gremo nato kar naravnost (z desne strani smo prej prišli) po gozdni cesti, kolovozu. Ta nas pripelje na travnik s kozolcem. Kolovoz oziroma traktorska pot se nadaljuje desno navzdol v gozd, mi pa gremo do vzhodnega roba travnika in nato po njem navzgor do že precej opuščenega kolovoza, po katerem so nekdaj vozili seno domov. Ta kolovoz nas po slabih 100 metrih privede na cesto tik pred novo hišo. < esta pride z leve navzdol od asfaltirane ceste na Brezje. Po makadamski cesti desno navzdol do kapelice, na kateri piše: »Poz-dravlcna bodi o Marija 19 H.M.H. 25«. Cesta vodi do domačije, ki jc lučaj naprej, mi gremo pa navzdol po slabšem kolovozu in mimo kozolca na travnik, ki je bil včasih njiva. Po njegovem robu in kolovozu navzdol in levo (proti JV) do gozda. Tu se začne kolovoz, malo nižje le*t>, v dolinici pa pot. Ce gremo po kolovozu, moramo pri prvem križišču zavili levo navzdol, če pa gremo po poti, moramo poiskati njen začetek pod podrtim drevesom. Pot se po kakšnih 60 metrih združi s kolovozom, ki nas nato privede na travniček pri Samotnem mlinu. BOJAN POLLAK Planinski kotiček GRS Nz\LEPKE Čeprav je bilo sklenjeno, da reševanje tistih, ki so se ponesrečili v hribih zaradi velike malomarnosti, zanje nc bo več zastonj, to še zdaleč nc bo prineslo dovolj denarja za redno delo GRS. Tak sklep je bil sprejet, da bi se zmanjšalo število predvsem listih nesreč, ki nastanejo zaradi neupoštevanja osnovnih pravil varne hoje v hribe, kor npr. da gre nekdo pozimi v hribe brez cepina in derez ali pa da hodi po strminah z derezami na nogah in palicami v rokah, da opreme ne zna uporabljati in podobnega. Ne glede na to bodo slovenski gorski reševalci še vedno najprej pomagali vsakemu, ki bo predvsem v gorah potreben pomoči in šele nato bodo drugi ugotavljali, kako in kaj s stroški in kdo jih bo kril. To pa pomeni, da je še vedno nujno potrebna širša pomoč za GRS oziroma za njeno humanitarno delo. Zato je slovenska GRS tudi letos izdala nalepko v obliki svojega znaka in z dopisom »podpornik«. Njena cena je 500 SIT (toliko kot lani in predlani) in jo lahko dobite pri članih GRS. Denar, ki bo tako zbran, bo šel predvsem za opremo in dejavnost GRS. pa tudi v sklad za ponesrečene gorske reševalce, saj njihov status še ni urejen, pa tudi obseg zavarovanja za primer nesreče gorskega reševalca se je v zadnjem času bistveno zmanjšal. V HRIBE LE PRIMERNO OPREMLJENI IN IZURJENI Pri sestopu z Grintovca, 18. januarja, smo bili spet priča nesreči, ki pa sc na srečo ni končala z najhujšim. Zakonski par sc je v poletnih planinskih čevljih, brez cepina in derez, samo s smučarskimi palicami, odpravil proti Grintovcu v smeri JV grebena. Zaradi neprimerne opreme je ženi čisto na začetku, kakšnih 100 metrov nad potjo, na trdem snegu zdrsnilo in se je nato ustavila v kotanji nekaj deset metrov pod potjo. Posledice zdrsa so bile pretres možganov, odrgnine po obrazu in bolečine v vratu. Sreča v nesreči, poleg razmeroma majhnih poškodb, je bila tudi ta, da je bil na kraju nesreče radioamater in nato še gorski reševalec, ki sta po radijski postaji poklicala pomoč. Tako jc bila ponesrečenka prej kot v eni uri po nesreči že v bolnišnici. Ta nesreča naj bo vnovičen poduk za vse, ki hodijo pozimi v hribe. Ti so drugačni kot poleti in zahtevajo ustrezno opremo, predvsem pa tudi pravilno uporabo. Če jc nevarnost zdrsa, potem moramo imeti na nogah dereze, v rokah pa CEPIN, ne palic! In kjer je nevarnost zdrsa, moramo imeti v rokah samo EN cepin, NE pa v vsaki roki po enega! Z derezami moramo znali pravilno hoditi (noge narazen, po čim več zobeh ali pa po sprednjih zobeh), da nas ne porinejo v prepad. Cepin moramo znati pravilno uporabljati, da se z njim nc poškodujemo in da nam res pomaga pri ustavljanju zdrsa (pri nošnji v rokah okel nazaj, če zdrsnemo, sc obrnemo na trebuh in zaviramo z oklom, pri čemer držimo lopatko z eno roko, z dru- Golob. 17. januarja pa jc minilo dve leti, odkar je kložasti plaz na severni sirani Brane potegnil v smrt Janeza Plcvcla-Puhija, člana kamniškega alpinističnega odseka in kamniškega gorskega reševalca, ki je takrat v okviru reševalne akcije s sotovarisi hitel v pomoč poškodovanemu al- Na vrhu Grintovca - priprave na smučanje go pa spodnji del ratišča). Vendar se moramo teh reči dobro naučiti in to pod strokovnim vodstvom na varnem terenu, še preden gremo v hribe. Pred vsako zimo je to dobro ponoviti. SPOMINSKI POHOD NA GRINTOVEC 19. januarja letos jc minilo žc 7 let, odkar sc jc po smučanju z vrha Grintovca pri poskusu vzpona čez zaledencli slap nad Žagano pečjo smrtno ponesrečil član kamniškega AO Danilo pinislu pod vrhom Brane. V spomin na ta dva nepozabna tovariša, alpinista, jc AO Kamnik tudi letos organiziral skupno turo na Grintovec. Tam jc bilo tega dne več kol 50 ljudi, a samega pohoda se jc zaradi kratkega stika v obveščanju (konkretno obvestilo jc bilo precej pozno, postajo GRS Kamnik so pa pozabili »uradno« obvestiti) udeležilo samo 8 članov AO, ki so se na vrh Grintovca povzpeli v glavnem po JV grebenu, z njega pa so sestopili po različnih smereh. Nekateri so tudi smučali. ^ Obetaven začetek planinskih pohodov V januarju na Dražgoše in Janče Kamniški planinci smo v januarju organizirali žc dva pohoda. V DražgoSe (na vsakoletni spominski pohod, 11. januarja) smo se odpeljali z dvema avtobusoma, bilo nas je 73. V vasi Selce, 15 km naprej od Škofje Loke, smo že začeli hoditi. Le nekaj udeležencev se je odpeljalo proti Železnikom in na DražgoSe, a hoja je bila prijetna. V uri in pol smo bili že na cesti, ki pride iz. Krope, pod Jamnikom na približno 800 m nadmorske višine. Lepo sončno vreme nam jc dajalo veliko spodbude. Dobra polovica naših pohodnikov je krenila proti Bičkovi skali, kjer jc skupina partizanov januarja 1942 z brati Bički dolgo časa uspešno branila dostop nemški vojski. Bičkova skala je pomembna obrambna točka, ki dominira nad dolino. Od tu jc enkraten pogled na bližnje in daljne vrhove. Srečali smo se tudi udeleženci nočnega pohoda s Pasje ravni, med njimi je bilo tudi osem kamniških planincev. Na zbornem mestu pred spomenikom NOB se jc zbrala množica ljudi. Na osrednji proslavi je govoril predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Pohod na Kamniški planinci, bolje rečeno alpinisti se med letom povzpnejo na zahtevnejše vrhove. Tudi Himalaja je njihov cilj. Lani, ko so kamniški alpinisti slavili dd-letnlco svojega uspešnega dela, so organizirali posebno odpravo v Himalajo. O pomembnosti in zahtevnosti te poti, o uspehih in težavah bo vsem ljubiteljem gora govoril Tomaž Humar, dobitnik Zlatega cepina in udeleženec te odprave, v petek, 27. februarja ob 18. uri v prostorih Razstavišča Veronika. Vljudno vabljeni dveh urah prišli na Janče. Poleg rednih pohodnikov je bila tokrat z nami tudi četica osnovnošolcev z Mekinj, ki jih je vodila mentorica in učiteljica Bernarda Rifcl. Otrok je bilo 42, vseh udeležencev pa 81. Ob kar prijetnem vremenu je hoja hitro minevala. Vasica Janče ima le nekaj hiš. Ustavili smo se v planinskem domu. sc okrepčali in sc zatem razgledovali po okolici. Po počitku in opazovanju smo se po drugi sirani začeli spuščali Na poti z Janč so pohodniki tudi zapeli DražgoSe je bil prvi letošnji pohod. leden dni kasneje, 17.januarja, pa smo odšli na Janče, 794 m visoko. Udeležba jc bila še boljša. Do železniške postaje Laze smo sc pripeljali z dvema avtobusoma in nato strmo, včasih nekoliko položncjSc hodili proti cilju. Šli smo mimo Vavš, Andrc-jevca in Hribovca in po skoraj v dolino proti Jevnici pri Liliji. Mladi pohodniki iz Mekinj so si dali duška. Dihko so skakali in sc lovili, kar jc pohodu dajalo še poseben draž. Povedati je treba, da so bili zelo disciplinirani in prijazni družabniki, zato si starejši Sc želimo skupnih pohodov. Polni prijetnih vtisov smo se poslovili od .levnice. STANE SIMŠIČ ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o. DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. stopnja) - začetek v mesecu februarju - trgovska šola (IV. stopnja) - začetek v mesecu februarju - usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program - ekonomsko komercialna šola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni In obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj skladiščnega poslovan|a tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16, ure ali na tel. številki (061) 711-082 In (061) 712-278 Člani Dpiamica uspešni na mednarodnem tekmovanju v katah v Italiji V nedeljo, 14. decembra /997, je Shlnkai karate klub iz Zgonika pri Trstu organiziral mednarodno tekmovanje v katah. Udeležilo se gaje 16 društev iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Trener Shinkai karale kluba Sergio Stoka jc letošnje tekmovanje ocenil kot najkvalitetnejše doslej, saj so bili med tekmovalci državni prvaki in prvakinje iz posameznih drŽav. Naslednje leto bodo med udeleženci tudi nekateri klubi s Češke, Madžarske in iz Avstrije. Tudi sodniške vrste so bile strokovno na najvišjem nivoju - največ je bilo italijanskih zveznih sodnikov, nekaj pa jih jc bilo iz Slovenske Športne zveze za karate in Tradicionalne zveze karateja. V dopoldanskem času so tekmovali mlajši karatcisti. Teh je bilo največ, saj se je v različnih Tekmovalci od leve proti desni: prva vrsta - Harls Odobašič, Go-ran Vuk, Žiga Jelnikar. Zadnja vrsta - Živa Divjak, Gašper Rergant in Kristjan Vidmar. starostnih kategorijah tekmovanja udeležilo 220 karateistov, popoldne pa s«i tekmovali člani in veterani Tekmovalni program je popestril prikaz borilnih vescin kung luj.i. člani Shinkai karate kluba pa so prikazali uporabo obveznih likov v borbi in Z demonstracijo navdušili številno občinstvo. Na.ši tekmovalci so tekmovali med mlajšimi karatcisti v različnih starostnih kategorijah. Kristjan Vidmar, nosilec modrega pasu, je v kategoriji C s ka-lania lleian 2 in Bassai dai dosegel skupno 44,7 točke, kar je najboljši rezultat naših tekmovalcev. Druga jc bila Živa Divjak, nosilka modrega pasu, ki jc v skupini H dobila skupno 43,9 locke. kar je zelo dober rezultat. Žiga Jelnikar je v kategoriji O s samozavestnim nastopom in prikazom dveh kat Heianl in Heian2 dobil 43,7 točke. V kategoriji A so nastopili Tadej OraZem, nosilec zelenega pasu, in si prislužil odličnih 43,6 točke; GaSpcr Bcrgant, ki jc s kato Haianl dobil skupno število točk 43,3; Goran Vuk, učenec 4.b razreda OS Frana Albrehta iz Kamnika, je s kato Heianl dobil skupno oceno 4.3,5 točke in Haris Odobašič, učenec OŠ Toma Brejca iz Kamnika, si je prislužil skupno Število točk 4.3,4. Vsem Čestitamo za brezhibno izvedene, kate, za kar so potrebni: znanje, popolnost gibanja in duševne sposobnosti. Prav to pa so elementi, ki so v svetu dvignili navdušenost za ta šport. VESNA GORJAN Šahovske novice Šahisti so bili konec lanskega leta zelo aktivni. MEMORIAL MILANA OSOIJNA - Tradicionalni dvoboj območne ic prezentanec Domžal in reprezentance občine Kamnik je bil odigran v Domžalah 6. decembra 1997. Dvoboj na 10 deskah po Seveniskem sistemu, tempo 10 minul, so kljub vodstvu Kamnika vseh prvih sedem kol zasluženo dobili Domžalčani z rezultatom 53.5 proti 46,5. Najboljši igralci pri reprezentanci Kamnika so bili; Igor Kragelj X, Marjan Karnar 7. Igor Juhant 5. MEMORIALA IVANAZIKA - Tradicionalni hilropotezni dvoboj na osmih deskah po Seveniskem sistemu med reprezentanco občine Kamnik in reprezentanco območja Domžal, odigran je bil v Kamniku 20. decembra 1997. je z. veliko borbenostjo dobila reprezentanca Kamnika z rezultatom 66:62. Po več letih je reprezentanca Kamnika premagala Domžalčanc. Najboljši igralci pri Kamniku so bili: Anton Ribič II, Marjan Karnar 9,5, Mark Agovič 8.5. POSAMEZNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO IJUBLJANSKE REGIJE ZA FANTE IN DEKLETA DO 1.3 IN DO 15 LET ZA ŠOLSKO LETO 1997/98 Tekmovanje je bilo odigrano v Domžalah 13. in 14. decembra 1997. V skupini dečkov do 15 let smo osvojili: Primož Golob 12. mesto, Jernej Markelj 13. mesto. V skupini deklic do 15 let smo osvojili: "Ijaša Ipavcc I. mesto. Danijela Jurgec 5. mesto. V skupini dečkov do 13 let smo osvojili: Primož Car 9. mesto. Jure Spruk 20. mesto. V skupini dcklcl do 13 let smo osvojili: Manea Markelj 2. mesto, Katja Markelj 8. mesto, Simona Ciros 10. mesto, Joži Rus II. mesto MOŠTVENO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL OBČINE KAMNIK ZA ŠOLSKO LETO 1997/98 jc bilo odigrano v Komendi 18. decembra 1997. V konkurenci šestih ekip je zmagala ekipa osnovne Sole Fran Albreht v postavi: Jernej Markelj, Uroš Štele. Primož Golob. Marko Boneclj. Jasmin Kaj-lazovič, pred osnovno šolo Komenda-Moste - starejši dečki, itd. ODPRTO PRVENSTVO GORENJSKE - Tekmovanje za mlade je potekalo v Kranju 26. in 27. decembra 1997. V konkurenci 22 igralcev je Mark Agovič osvojil 3. mesto, Tadej Smole 7. mesto, 'I jasa Ipavec 8. mesto, itd. BOŽIĆNO-NOVOLETNI TURNIR - Šahovski klub Komenda je tudi letos organiziral tradicionalni turnir. Turnirje bil odigran v Komendi 26. decembra 1997. V konkurenci 22 igralcev in igralk je zmagal Bojan Hribar 8,5. sledijo: Igor Kragelj 7,5, Srečo Sitar. Anton Božič, Marjan Kern, Jožef Zi-darič, Igor Julfent, vsi 5,5 točk. Mark Agovič 5, Albin Štrajhar 5, itd Te kmovalei so prejeli praktične nagrade od sponzorjev: Picerija Mateja Škof-ja Loka, Kcmostik Kamnik, Svilanit Kamnik, Avtohiša REAL Ljubljana, lončarstvo Kremžar, Pekarna Hroval, Zavarovalnica I riglav. NOVOIETNIŠOLSKITURNIR - Tudi šolarji so imeli svoj novoletni turnir v Komendi 29. decembra 1997. Nastopilo je 15 igralcev in igralk. Zmagal jc Primož (iolob 6,5 točk. Sledijo: Jernej Markelj 6, Martin Ravnikar, Jure Spruk, Samo Šmid, Manca Markelj, Igor Tonin, Danijela Jurgee. vsi 4 točke, ni Vsi tekmovalci so prejeli nagrade. KLUBSKI NOVOLETNI TURNIR - ŠK Komenda je pripravil 30. novembra 1997 klubsko novoletno srečanje s hitropoteznim turnirjem, na katerem je zmagal Bojan Hribar 17.5 točk. Sledijo: Igor Juhant 16,5, Petra Ipavec 16, Ciril Križclj 13, Tone Trchušak 12.5, itd. ŠK Komenda je zaključil tudi cikluse letnih turnirjev. Na odprtem klubskem prvenstvu je nastopilo 22 igralcev. Končni vrstni red je bil sledeči: Bojan Hribar 190, Igor Kragelj 120, Srečo Sitar 113. Petra Ipavec 112, Marjan Kern 67, itd. Na odprtem klubskem hilropotcznem prvenstvu je nastopilo 25 igralcev. Končni vrstni red je bil: Bojan Hribar 200, Petra Ipavec 162, Lado Ko-hek 1.31, Marjan Kern 126, Albin Štrajhar 105, itd. FRANC POGLAJEN Kinološke novice Obračun plavalne sezone 1996197 v Plavalnem klubu Kamnik Za nami jc zelo uspešno leto, v katerem smo dosegli lepe rezultate. Da smo do njih prišli, smo vsi trdo delali Večina nosili plavalcev (le najmlajši nc) trenira vsak dan razen nedelje. Treningi od oktobra do maja potekajo v olimpijskem bazenu v Kranju in v tem obdobju za trening in vožnjo porabijo skoraj štiri ure na dan. lako jim poleg potika, ki jc seveda Obvezen, ostane zelo ina lo časa za stvari, ki jih radi počno njihovi vrstniki. Bolje je v poletni sezoni, ko trenirajo na kamniškem bazenu. Žal pa je bazen, ki je že pre-oej star, v tako slabem stanju, da starši plavalcev vsako Ido vložimo ogromno truda in dragocenega časa v pripravo bazena. Preteklo pomlad smo morali bazen temeljito zbrusiti in prebarvati, sicer nc bi bil odprt ne za treniranje plavalcev ne za kopal Ce. Poleg tega je potrebno pokorili sc veliko najrazličnejših stvari; od čiščenja zelenice naprej, da bazen sploh lahko začne normalno obratovati. Na občnem zboru, ki smo ga imeli v začelku decembra, nas Jc vodja strokovnega tirna in glavni trener Plavalnega kluba Kamnik prof Vlado Hanžekovič Presenetil z zgledno pripravljeno analizo plavalne sezone 1996/97. Pripravil jo jc Skupaj s SVOjimi kolegi - trenerji Plaval 'tega kluba Kamnik, ki sestavljajo najstrokovnejši tim trenerjev med slovenskimi plavalnimi klubi. To so poleg zgoraj omenjenega prof. še prof. Rado Ogrin. učiteljica plavanja - absolventka fakultete za šport in maserka Alenka Pire, učiteljica plavanja 111 trenerka Srebra Milenkovič 'n vaditeljica plavanja Renata Bohince in Vlado Vučko. Naši plavalci so dosegali odlične rezultate, prinesli na kupe medalj z raznih tekmovanj, državnih prvenstev, mednarodnih mitingov v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem... Plavalci našega PK dosegajo norme in sc udeležujejo velikih mednarodnih tekmovanj (l.tiroigre mladih in Evropska mladinska prvenstva), lako smo v PK Kamnik izpolnili pred leti zastavljeni cilj - aktivno sodelujemo v vrhu slovenskega plavanja. Plavalni klub Kamnik ima za plavalno sezono 1996/97 mladinska (Petra Gorjup in Vojko Jon-češki) in kadetska (Tanja Maren-tič in Luka Prodnik) državna prvaka ter državno prvakinjo med mlajšimi deklicami (Petra Jcras). Luka Prodnik je lansko leto celo sodeloval na Luroigrah mladih v Lisboni in osvojil 13. mesto na 100 m oz. 16. mesto na 200 m delfin. Nc smemo pa pozabiti, da smo se odično izkazali tudi kot organizatorji treh pomembnih tekmovanj, ki smo jih izpeljali na kamniškem bazenu. To je bilo Mladinsko in kadetsko državno prvenstvo konec julija, v avgustu Odprto absolutno državno prvenstvo Slovenije (Slovcnian open) in v septembru Veteransko prvenstvo Slo- VCIIIIC. Četrto - zadnje tekmovanje, ki smo ga organizirali v letu 1997, pa je bilo Šprintcrsko državno prvenstvo 20. in 21. 12. v Kranju. Tekmovanja sc jc udeležilo 461 plavalcev iz 15 slovenskih klubov. Oba dneva je tekmovanje potekalo v irch stopnjah: I, predtekmovanja, 2. finale po kategorijah in .3. absolutni finale. Doseženih je bilo II državnih rekordov v različnih kategorijah. Plavalni klub Kamnik je nastopil s 34 plavalci. Najuspcsiicj ši je bil Luka Prodnik s prvim mestom na 50 m delfin v kategoriji mladincev in s tretjim me-Stom v absolutni kategoriji v isti disciplini. Medalji sla prispevala Sc Vojko Jončeski z drugim mestom na 50 m prosio v kategoriji mladincev in Tanja Maren-tič z drugim mestom na 50 m hrbtno med mladinkami. V sredini Petra Jeras, najmlajši up ena najperspektivnejših slovenskih Rezultati plavalcev, ki jim je uspela uvrstitev v finale po ka tegorijah: 50 m prosto Mladinci: 2. mesto Vojko Jončeski, 4. mesto Luka Prodnik, 6. mesto Žiga Ogrin. Mladinke: 4. mesto Tanja Marentič. Članice; 5. mesto Petra Gorjup, X. mesto Anja Rnjak. 50 m prsno Članice: 6. mesto Anja Rnjak 100 m mešano Mladinci: 6. mesto Vojko Jon česki. Člani: 5. mesto Sandi Sa-dnikar. Članice: 6. mesto Pclra Gorjup. 50 m hrbtno Mladinci: 6. mesto Vojko Jončeski, 8. meslo Žiga Ogrin. Mladinke: 2. meslo Tanja Marenlič. Člani: 8. mesto Sandi Sadni kar. Članice: 7. mesto Petra Gorjup. 50 m delfin Mladinci: I. meslo Luka Prodnik. 5. mesto Blaž Baje. 7. mesto Žiga Ogrin. Člani: 7. mesto Sandi Sadnikar. Absolutni fi-nak 50 m prosto 4. mesto Vojko Jončeski, 6. mesto Pet ra Gorjup 100 m mešano 4. mesto Vojko Jončeski. 50 m hrbtno 5. mesto Tanja Marentič. 50 m delfin 3. meslo Luka PKK in Prodnik deklic. Štafete 4 x 50 m prosto - moški 4. mesto (Jončeski, Ogrin, Prodnik, Vučko). Ženske - 4. meslo (Gorjup, Marentič, Rnjak, Zupančič). 4 x 50 m mešano - moški -6. mesto (Ogrin, Baje, Prodnik, Jončeski). Ženske 6. mesto (Marentič, Rnjak, Gorjup, Zupančič) PRIPRAVILA: HELENA REJC Jesenski izpiti, sledarske tekme za državno prvenstvo. Dne 8. 11. 97 so na vežbaliSCu KAMNIK potekali izpiti ISP-A.B.C. 1. Jesenski tečaj jc obiskovalo II tečajnikov, izpitov se jih je udeležilo 6. Pri nekaterih je bila kriva višja sila (poškodbe, bolezni), da jih niso mogli opraviti. Toda tečajniki so se »spopadli« s prvimi koraki kinologije, pa čeprav je močno deževalo. Ker pa se izpiti delajo ob vsakem vremenu, se tudi tečajniki niso ustrašili in so vsi uspešno opravili izpite. Ob podelitvi priznanj je sodnik g. Ixijze Perne govoril tečajnikom o samem delu s psi in jim zaželel na nadaljevalnih tečajih Se več uspeha. Pohvala gre predsedniku g. Rajku Pučniku, ki je bil vodja prireditve, hkrati pa je bil tudi inštruktor ter marker. kakor tudi drugim inštruktorjem, ge. Slavi Mihorič. g. Stojanu Matohu. g. Branetu Dolinarju in markerju r. Francu Balantiču ter vsem ostalim agilnim članom kluba. Uspešno se je končala tudi mala Sola in bo znanje, ki so ga pridobili v enem mesecu, prav prišlo spomladi v nadaljevalnem tečaju. 2. Dne 25. 10. 97 sla se člana K D Kamnik g. Franc Balantič s psom Rikom pasme nemški ovčar in g. Milan Iskra s psičko Pepsi pasme airdale udeležila sledarske lekme, ki je štela za državno prvenstvo in regijsko tekmovanje. Tekmovanje je potekalo v okolici Krškega. Celodnevna naporna tekma se je obrestovala; glede na to da sta nastopila prvič na tako kakovostni številčni udeležbi, sta z enakim številom točk delila odlično (6.-7.) mesto. Franc Balantič je nastopil še v programu (poslušnost in obramba), ki se je štelo za regijsko tekmo, in dosegel peto mesto. Z malo sreče in več tekmovalnimi izkušnjami bi lahko posegel v sam vrh. Ker pa sta sc naSa tekmovalca udeležila tekme prav z namenom, da si pridobita čim več izkušenj, je bila ta udeležba izredno uspešna, saj sta spoznala, da ne zaostajamo za drugimi klubi v državi. 3. Dne 22. 11. 97 Grosuplje Tekma je potekala na težavnih terenih v okolici Grosuplja. Zelo številčna udeležba, udeležili so se je vsi najboljši vodniki s psi sledarji. je dala slutiti, da bo tekma zelo raznolika in težka. Tekme se je udeležil tudi naS član g. Milan Iskra s psičko Pepsi, žal pa sc zaradi službenih obveznosti tekme ni mogel udeležiti. Zato smo bili zastopani samo z enim tekmovalcem, s psičko sta se odlično ujela in zasedla odlično osmo mesto z osvojenimi 80 točkami. Z malo več sreče in izkušnjami pa bi lahko posegla po stopnički. Finalna tekma je 21. 3. 1998 in do takral naša tekmovalca z. uspešnimi treningi lahko še marsikaj nadoknadita v panogi sledenja. Tekem za državno prvenstvo so se udeleževali g. Srečo Goručan, g. Franc Balantič in g. Milan Iskra ter uspešno zastopali KD Kamnik na državni ravni. Ti rezultati so kazalo zelo uspešnega in kvalitetnega dela na čelu s predsednikom g. Rajkom Pučnikom in inštruktorji kakor tudi ostalimi člani, ki so pomagali, da gre kamniška kinologija v korak s časom. Upamo, da bo Se kakšen član prebil led in sc udeležil tekem na državni ravni. Vse ljubitelje Stirinožcev obveščamo, da bodo spomladanski tečaji predvidoma v začetku marca. Kinološko društvo Kamnik ob uspešnem izleku leta 1997 želi vsem članom štirinožnih prijateljev, simpatizerjem kluba, sponzorjem ter ostalim Kamničanom srečno 1998! Zapisal I. M ŽELITE ŠOLANEGA PSA? Šolanje psov (začetni in nadaljevalni tečaj) So tri skupine lastnikov psov: 1. tisti, ki sprejmejo izziv in obiskujejo tečaje šojpnja in vzgoje psov 2. tisti, ki občudujejo prve, ki imajo dobro vzgojene in izšolane pse 3. tisti, ki vse vedo in imajo nevzgojenega psa. Izjeme so in bodo. Bodite v prvi skupini in se učite z nami! V tečaje vpisujemo: nedelja, 22. februar, od 10. do 12. ure, sobota, 28. februar, od 16. do 17. ure, nedelja, 1. marec, od 10. do 12. ure. Vpis je na KD Kamnik v Tunjicah za tovarno KIK. Informacije po tel. 825-139 (g. Pučnik) in 811-168 (g. Iskra). Športne novice Razočaranje je bilo preveliko Smučarka tekačica Andreja Malijc glede na rezultate v letošnji sezoni zaslužila odhod na olimpijske igre v Nagano, ki potekajo te dni. Po spletu trgovanja z olimpijskimi dušami in drugih »igric« med Smučarsko zvezo Slovenije in Olimpijskim komitejem Slovenije - Združenjem športnih zvez in njihovim odborom za vrhunski šport je ostala doma. Po drugem zasedanju odbora v nedeljo, 25. januarja, so na pritisk javnosti, (slabe vesti verjetno nimajo, ker nimajo vesli) potrdili odhod še peterice alpskih smučarjev: klasičnega kombinatorca in smučarske tekačice Nataše Lačen, ki norme olimpijskega komiteja niso dosegli, kot tudi nc četverica skakalcev in biatlonci, ki so jih potrdili teden prej. Andreja je imela v primerjavi z rezultati deseterice teh, ki potujejo, zelo primerljive rezultate Z Izjemo ene tekme svetovnega pokala v Rusiji, je imela ludi v primerjavi z Lačnovo veliko boljše rezultate Tudi s 5. mestom v svetovnem ptikalu ni bila v nobeni izmed kombinacij za Japonsko. Zal seje še enkrat pokazalo, kako malo veljajo pravi argumenti pri naših športnih birokratih. Andrejino razočaranje je razumljivo. Tako tudi čez nekaj dni na državnem prvenstvu v tekih v Planici ni zmogla tistega, kar je sposobna. Osvojila je tretje mesto na 15 km v klasični tehniki, na 5 km je bila druga, 4 sekunde za dvakmtno zmagovalko Petro Majdič iz Dola pri Ljubljani. »Zmagoslavje ni v tem, da ti nikoli ne spodrsne, ampak, da se po padcu pobereš na noge;« pravi Andreja pred nadaljevanjem sezone ko obljublja, da bo štiri sekunde zaostanka na l)P v zasledovalnem teku nadoknadila do prvega ovinka. Krumpestar tretji na svetovnem prvenstvu V italijanskem smučarkem centru (ogne v dolini Aoste so pripravili prvo svetovno prvenstvo v smučarskem lokostrelstvu - ski Archeryu, kol so disciplino poimenovali na tujem. Med 50 udeleženci je bilo tudi naše zastopstvo s članom lokostrelskega društva Mamut iz Kamnika Matejem Krumpestarjem. Po dobrega pol leta priprav so slovenski lokostrelci, ki tudi tečejo ne smučeh v tej disciplini, stali že na zmagovalnih stopničkah. Na ekipni - štajelni tekmi so Matej Krumpestar ter Mariborčan Peter Koprivnikar in Iztok Prelog osvojili tretje meslo za Italijani in Francozi. Na posamični tekmi je bil Matej Krumpestar 14. Za zmagovalcem Italijanom Albertom Peracinoje Tunjčan zaostal slabih osem minut, potem ko šlirik ral svoje puščice z lokom ni poslal v tarčo. V smučarskem teku je bil zelo hiter. Od Slovencev je bil najhitrejši in najnatančnejši njegov kolega iz olimpijske reprezentance iz Atlante Koprivnikar, ki jc bil deseti METOD MOtNlh 60 LET OD ODKRITJA MAMUTA V NEVUAH Zmaj iz Neveljskega jezera (1. del) Ali veste, kaj se je pomembnega zgodilo 14. marca 1938? V odgovoru na to vprašanje bi verjetno na prvo mesto postavili nasilno priključitev Avstrije k Nemčiji. Ni dvoma, da je bil to pomemben dogodek, saj je ta Hitlerjev korak imel usodne posledice za vse kasnejše dogodke, ki so pripeljali do 2. svetovne vojne. Avstrija je bila soseda naših tedanjih meja in prihod nemške vojske na Karavanke je moCno vznemiril slovensko javnost. Ne preseneča, da so bile prve časopisne strani v ponedeljek, 14. marca 1938, naslovljene z veliki napisi: »Priključitev k Nemčiji je izvedena«. »Predsednik Avstrije Mi-klos odstopil«. »Hitler pride na Dunaj«. Zaradi teh dogodkov so bile domače novice manj odmevne. Kdo bi npr. ob negotovosti, ki se je s severa bližala našim mejam. Se prav zavzeto razmišljal o sprejemanju državnega proračuna v Beogradu. Toda življenje gre svojo pot in politično vroča tema Hitlerjevega vkorakanja v Avstrijo ni ustavila toka drobnih vsakdanjih dogodkov, ki imajo svojo logiko in potek. V občini Kamnik je takrat potekalo veliko javno delo - regulacija potoka Nevljice pod istoimensko vasjo. Na travniku pod ncvcljsko cerkvijo se še danes vidi sled okljuka stare struge Nevljice. Ob večjih pretokih je Nevljica v okljuku nevarno spodjedati brežino in s tem ogrožala pokopališče in cerkev. Tudi odvodnjavanje na tistem delu struge ni bilo dobro, kar je povzročalo stalne poplave. Kamniški župan Nande Novak je pritiskal na kr. bansko upravo v Ljubljani in dosegel, da so v januarju 1938. stekla regulacijska dela na potoku Nevljica. Dela je vodil Kamničan inž. K. Kumar, delo in zaslužek pa je našel pre-nekateri domačin, še posebej ugodno je bilo to. ker so dela pote-kakr v zimskem času, ko je kmečko delo na poljih in travnikih počivalo. Z regulacijo se je struga Nevljice premaknila bolj proti severu in oddaljila od cerkve in pokopališča. Nova struga je premočrtno presekala okljuk v smeri SV-JZ in s tem je bilo doseženo boljše odvodnjavanje proti Kamniški Bistrici, Bregove nove struge je bilo treba povezati z mostom. V mesecu marcu so potekala pospešena dela na izkopu temeljev za nov most. Denar za gradnjo mostu je v glavnem zbrala občina Kamnik. Zupan Nande Novak se je zato pogosto pojavljal na gradbišču in preverjal, kako delo napreduje. Tako je prišel na gradbišče tudi v ponedeljek popoldne. 18. 3. 1938. Povprašal je delavce, kako kaj delo in ti niso imeli posebnih pripomb, le malo so se hudovali na »Store«, ki so se nepredvido-ma pojavili v jašku levega podpornika. Radoveden, kot je bil, je Zupan splezal v ja- šek in v »štorih« prepoznal kosti. Takoj jc ukazal ustavitev vseh del in žc izkopani fosil odnesel k veterinarskemu nadzorniku J. N. Sadnikarju v Kamnik. Ta je točno ugotovil, da gre verjetno za kost že izumrle živali - mamuta. Z mamutovimi kostmi je imel g. J. N. Sadnikar te nekaj izkušenj, saj je golenico prednje desne mamutove noge hranil v svoji domaČi zbirki Kost je našel leta 1910 ob strugi Kamniške Bistrice pod Mokrico. tor, njegov sin Niko Sadnikar in akad. slikar Stane Cudcrman. Slednja sta v jašku iz gline izkopala mamutovo rebro in meter dolgo kost prednje noge. V okolici je od izkopavanj delavcev ležalo Se več drugih delov, med katerimi sta prepoznala vrhnjo epi-fizo golenice, dvoje metakarpal-nih kosti in vretence. Bila pa sta presenečena nad kakovostjo najdenih fosilov. Na podlagi teh ugotovitev je župan Nande Novak novico o odkritju posredoval kr. banski upravi in Narodnemu muzeju v Ljubljani. Nova struga Nevljice, zgrajena leta 1938, je izboljšala odvodnjavanje in preprečila izpodjedanje breiin pod pokopališčem in cerkvijo v Ne-vljah. Ogromni kupi gramoza kažejo, za kako obsežno delo je pri regulaciji šlo. (Foto: ga. V. Božič-Bemot) Takrat je natančno preiskal okolico najdišča ob Kamniški Bistrici, toda drugih ostankov ni našel. Mamutova kost je bila na breg prinesena od drugod. Morda iz Mokriške jame. V svoji zbirki je imel še eno mamutovo kost s Perovega. Prihod župana s fosilno kostjo iz Ncvelj je J. N. Sadnika je spomnil na podobnost s kostjo, ki jo je imel v svoji zbirki. Županu je predlagal nekoliko bolj natančno preiskavo jaška z namenom, da se ugotovi, ali gre za posamično najdbo ali pa morda za obsežnejše najdišče. Sele s tako pridobljenimi podatki naj sc potem obvesti pristojne institucije v Ljubljani. Po pogovoru so v Nevlje odšli: župan. g. veterinarski inšpek- Iz slik, kijih je po jamskih stenah narisal paleolitski (kamenodobni) človek, se da ugotoviti, da je mamuta varovala v hladnem podnebju dolga dlaka. Iz istega vzroka je imel majhna ušesa. V višino je meril 3,5 metra, na/bolj nenavadni na njem pa so bili okli, ki so bili dolgi do 4 metre in zaradi slabe rabe so se vse bolj zavijali Kasneje so nekateri S. Cudcr-manu in N. Sadnikarju očitali samovoljni poseg v arheološki prostor in jima celo podtaknili škodo, ki naj bi domnevno nastala ob njunem obisku v odkopanem jašku. Na te očitke je S. Cudcrman odgovoril v javnem pismu. Kakorkoli. Naslednji dan, 15. 3. je prišel v Kamnik preparator g. Viktor Hcrlort s Prirodoslov-nega oddelka Narodnega muzeja iz. Ljubljane. Ob ogledu jame je tudi on zaključil, da gre v resnici za kosti zelo velike živali. Z novico se jc vrnil v Ljubljano in na posredovanje direktorja Narodnega muzeja jc ban dr. M. Natlačen odobril odkop kosti in plačilo dela. ki ga bodo strokovnjakom Narodnega muzeja nudili delavci z gradbišča. Student medicine /VuVo Sadnikar z mamutovim rebrom na odkopu v Nevljah 14. 3. 1938. (Foto: ga. V. Botič-Bernot) Z odkritjem mamutovih kosti je ustno Izročilo o Nevelj-skem jezeru dobilo novo spodbudo in polet Poročilo o tem jezeru, ki gaje ovekovečil J. V. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, je bilo med krajani Nevelj takrat bolj živo, kot je danes. Nič ni čudnega, da seje oh prvi novici o najdenih kosteh med domačini razširila govorica, da odkrite kosti pripadajo zmaju iz Neveljskega jezera. Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, Domžale vpisuje v verificirane programe izobraževanja odraslih - strojni tehnik - ekonomsko komercialni tehnik - trgovski (živilski) poslovodja Pogoj za vpis je ustrezna triletna šola. Začetek 2. marca. Informacije o izobraževanju dobite po telefonu 061 773-592 vsak dan med 14. in 22. uro. CONTINUA je zasebni zavod, ki deluje na področju verificiranega izobraževanja odraslih od marca 1993. Od kopa vanje jc prevzel in vodil dr. Fran Kos, ki jc prišel v Nevlje 16. 3. Zelo se je čudil, da je g. veterinarski inšpektor tako odločno zagovarjal mnenja, da najdeni ostanki pripadajo mamutu - enemu največjih izumrlih kopenskih sesalcev. Beseda mamut jc bila privzeta v ruščino (rus. mamont) iz jakutskega jezika. Z njo še danes označujemo izumrle slonu podobne trohčarje. Mamuti so se pojavili v zadnjem medledenem obdobju, dosegli svoj razvojni višek v zadnji ledeni dobi in potem počasi izumrli Iz dela kamniške policijske postaje v lanskem letu Prevelika hitrost največji krivec nesreč V pogovoru s komandirjem policijske postaje Kamnik .(ožetom Ivkovičem smo povzeli nekaj podatkov o delu kamniških policistov v lanskem letu. Njihovo delovanje sc odraža na treh področjih: na področju prometa, javnega reda in miru ter odkrivanja in obravnavanja kaznivih dejanj. Področje prometa in prometne varnosti zahteva od policistov kar veliko aktivnosti. Lani se je namreč na cestah na območju naSc občine zgodila 501 prometna nesreča. V petih nesrečah z najtežjimi posledicami je umrlo Sest ljudi, 22 ljudi pa je bilo hudo poškodovanih. Med vzroki za te nesreče jc bila na prvem mestu s 191 primeri prevelika hitrost, sledi ji izsiljevanje prednosti (94 nesreč) in nepravilna stran in smer vožnje (85 nesreč). Da regionalna cesta skozi Tuhinjsko dolino zaradi vedno bolj gostega prometa postaja prizorišče mnogih nesreč, kaže podatek, da se je lani več kot polovica vseh prometnih nesreč (258) zgodila prav na cesti Kamnik-Molnik-I.o-čica. Na tej cesti sta umrla dva človeka, devet pa je bilo težko poškodovanih. Nič kaj razveseljiv tudi ni podatek, da je lani 30 povzročiteljev prometnih nesreč pobegnilo s kraja nesreče, vendar so policisti vse. razen dveh. kmalu izsledili. Policisti so vložili veliko dela tudi v prometno preventivno dejavnost. Samo pri ugotavljanju hitrosti so lani izvedli 1559 ukrepov, pri preverjanju vinjenosti voznikov pa 746 ukrepov itd. Vsekakor veliko pove podatek, da odpade na eno prometno nesrečo skoraj II policijskih preventivnih in drugih ukrepov. Kršitve javnega reda in miru ter zakona o tujcih in zakona o orožju so kamniški policisti lani zabeležili v 870 primerih, 785 kršiteljev pa so predlagali v postopek sodniku za prekrške, kar jc za dobro petino več kot leto poprej. Največ kršitev je bilo na javnih mestih (270). na ulicah in v lokalih (prelepi, razbijanje, hrup itd.), v zasebnih prostorih pa 223. Največ razgrajanj in drugih srboritosti so policisti obravnavali spomladi (aprila) ter poleti (junija in avgusta). Podatek, da je bilo lani med kršitelji za okrog 6% manj mladoletnikov, nc pomeni, da so se policistom znani razgrajači umirili, pač pa, da so prestopili prag mladolelnosli in veselo razgrajajo naprej. Zaradi kršitev javnega reda in miru so policisti morali pridržati 55 kršilcev. 15 kršiteljev zakona o orožju so prijavili sodniku za prekrške, ugotovili pa so tudi deset primerov posedovanja in posredovanja mamil. Lani so policisti sodelovali tudi v 15 reševalnih akcijah kamniške postaje GRS v kamniških planinah. Kot smo žc večkrat poročali, jc območje naše občine neke vrste baza za ilegalne prehode tujcev prek meje v Avstrijo ali Italijo. Lani so policisti zajeli 54 tujcev, ki so v organiziranih skupinah nameravali nadaljevati nezakonito pot v obljubljene zahodne dežele. Tudi v številu kaznivih dejanj kar dobro napredujemo, Lani sc je njihovo število povečalo za skoraj 16%, saj so policisti našteli kar 535 ropov, tatvin, vlomov in drugih vrst poseganja v tujo lastnino in drugih oblik nasilja. Materialna Skoda, ki so jo povzročili tatovi raznih vrst. je zna sala blizu sto milijonov tolarjev. Različne goljufije so se lani povečale kar za polovico, ludi kriminal »belih ovratnikov« na področju gospodarstva nas s 47 odkritimi primeri poslovnih goljufij in ponarejanja listin kar visoko uvršča na slovensko lestvico. Za več kot četrtino so sc lani povečale velike tatvine, kamor sodijo vlomi v stanovanja, vlomi v avtomobile. To kaže, da moramo različnim oblikam varovanja našega premoženja posvetiti več skrbi in pozornosti. Tudi ukrepom za preprečevanje takih dejanj na nenadzorovanih in neosvetljenih parkiriščih, na kar občani iz. nekaterih predelov naše občine že nekaj časa opozarjajo. F. S. Tribuna jeznih občanov (Se nadaljuje) BENJAMIN in DANIJE BEZEK Iniciativni odbor za ohranitev človekovih pravic in družbenih vednot jc sklical javno tribuno, ki jc bila v drugi polovici januarja. Zanimanje je bilo izredno veliko, kar je potrdila udeležba v sejni dvorani, zbralo se je ca. 50 občanov. Posebej so bili vab-jeni občinski funkcionarji, poslanec in župan. Njihova udeležba je bila potrebna, da bi ljudje iz prve roke dobili odgovor na vprašanja, ki jih teže. Tega »samoniklega« sestanka so se na povabilo udeležili tudi predstavniki civilne iniciative iz. Kranja in Ljubljane. Nekateri občinski referenti in ljudje iz upravne enote so udeležbo ignorirali. Razvnela se je obširna razprava o perečih problemih naše (nckJcmokracijc. Resnici na ljubo, preveč je družbenih problemov in družinskih stisk. Ljudje iščejo pravno varstvo pred nasiljem drugih in države, toda pol do pravice je trnova in vezana na velike stroške. Ostrina razprave jc bila usmerjena tudi na upravno enoto in občinske referente, to jc na Vodnika, Križ-nikovo, lloslnika in Novaka. Občinskim funkcionarjem ni bilo po volji, da so bili potegnjeni za rokav na ta sestanek. Župan jc celo zahteval, da bo moral sklicatelj plačevati najemnino za sejno sobo. Na to zahtevo je slišal odgovor od navzočih, da SO vendar davkoplačevalci tisti, ki vzdržujejo občinsko stavbo. Sklicevanje javnih zborovanj občanov pa je ustavna pravica slovenskih državljanov. Možje, ki vodijo državo in občino, bi se morali zavedati, da so izvoljeni na politične in pravne funkcije po volji ljudstva. Torej je pomembno opravilo, kot npr. navzočnost na kraju naravne nesreče ali udeležbe na ljudskem zborovanju, nujno, če ljudje tO zahtevajo. Čc oblastniki nc vedo. do kdaj traja ljudsko potrpljenje, naj vprašajo gospoda Kmetica, predsednika Neodvisnih sindikatov. Namen organizatorjev javnih tribun (čc sc bodo utrdile) jc, da preraste v vsesplošno gibanje brez strankarskih vplivov s pritiskom javnega mnenja na organe oblasti za hitrejše reševanje vsesplošnih družbenih problemov. Zakon naj sc bere vsem enako. Nihče sc noče pogovarjati z občani iz baze, vsem se nekam mudi. lako jc povedala tudi občanka iz Most županu, namreč da jih jc na sestanku pred volitvami nagovarjal, naj mu dajo glas. zdaj pa, ko ga ona potrebuje, nima zanjo časa, niti za druge volivce. Občani niso in nc bodo zadovoljni z občinsko upravo, državnimi upravnimi enotami in z, delom sodišč, dokler nc bodo videli otipljivih rezultatov dela. Tem poklicem in ustanovam je na račun davkoplačevalcev zagotovljen družbenoekonomski položaj, medtem ko četrtina Slovencev živi pod minimumom življenjske ravni. V Magu, št. 15/ 96, jc zapisano: »Z odvetniško tarifo Ur. list 7/95 so odvetnikom in notarjem brez. kakršne koli utemeljene razlage dvignili honorarje do 500 odstotkov.« Odvetniško tarifo uporabljajo tudi notarji in jim jc omogočeno, da za svoje storitve dobivajo nerealno visoke dohodke. Pred uvedbo notariata je občan plačal za overitev 300 tolarjev, zdaj pa jih mora za enako storitev odšteti 5000 (pettisoč). Honorarji so tako visoki, da v enem dnevu lahko zaslužijo poslansko plačo. Koliko je pri oblastnikih vreden delovni človek, komentar v leni primeru ni potreben. Kdo bo ljudstvo razbremenil leh bremen? Samo si mora iskali izhod lako. da zalhcva spremembo zakonodaje in ustave, ki ni naravnana po meri večine Slovencev. Iniciativni odbor znova vabi občane na javno tribuno, ki bo 12. februarja 1998 ob 17. uri v sejni sobi občine. ALOJZIJ KONDA Kronika V januarju so umrli: - OSFNAR Anton, upokojenec iz Kamnika, Ul. Jakoba Zupana 9, star 68 let - PREPADNIK Anton, prodajalec iz ( irkuš v Tuhinju l?b. star 45 let - JI.RMAN Stanislav, upokojenec iz Šmarec. Kamniška cesta 33, star 74 let - POI.AK Marija, upokojenka iz Kamnika. Samostanska ul. 5. stara 78 let - JANI-.ŽK' Marija, upokojenka iz. Kamnika, Rozmanova ul. II, stara 63 let - JF.RMOl. Albert, upokojenec iz Ljubljane, Tivolska 38, star 94 let - Cil K/J l.l Ivana, upokojenka iz Kamnika, Jakopičeva 21, stara 65 let - SlNK Anion, upokojenec iz Kamnika. Kovinarska cesta 10 a, star 75 let - KI.LMLNt' Janez, inženir gozdarstva iz. Diniš 10 a, star 31 let - RODI, Pavla. druž. upokojenka iz. Kamnika, Žide 9, stara 86 let - POTOČNIK Ivan, upokojence iz. Mekinj. Ncveljska pot 6. star 72 let - VI-SlJGAJ Angela, upokojenka iz Kamnika, Zaprice 6, stara 91 let - URANKAR Koza. upokojenka z Markovega, stara 80 let - KOTNIK Angela, upokojenka iz Tiroscka II, stara 84 let - SUHOVF.RSNIK Roberl, delavec iz. Kamnika. Klavčičeva 1.3, star 21 let - AlII.IN Albin, upokojenec iz Most 74, stoi 60 let -DRI.SAR Mariana, km. upokojenka iz. Komende. Glavarjeva cesta 42, stara 96 let - ZABRIZOVNIK Julijana, druž. upokojenka iz. Oševka 4, stara 9! lel - KEMPERL Peter, upokojenec z Županjih Njiv 23, star 69 lel - golob Jožefa, upokojenka iz Ljubljane, ('esta 24. junija 72. stara 89 let V januarju sta se poročila: IVANOV Blagoj, soboslikar z Duplice, in HRISTOVA Bistra, šivilja iz Kamnika. Kamniški OBČAN OD TU IN TAM I2.frl>riiarja 1998 13 O VKNJIŽBI ETAŽNE LASTNINE Družim SILVEST d. o. o. Kamnik organizira ter pripravlja vknjižbo etažne lastnine. Prav je, da se etažni lastniki seznanijo z različnimi ponudbami, da se lahko odloČijo, komu bodo zaupali ureditev vpisa lastninske pravice na posamezni stanovanjski ali poslovni enoti določene stanovanjske zgradbe. Za vknjižbo etažne lastnine pripravimo oz. organiziramo pripravo sledečih listin: 1. Izdelava etažnega načrta za stanovanjski objekt. Vtem načrtu je vsaka stanovanjska oz. poslovna enota posebej označena, enako skupni deli in naprave ter kleti. 2. Sestava dodatka k posamezni kupoprodajni pogodbi ali priprava druge ustrezne listine, kije usklajena z etažnim načrtom in na podlagi katere je mogoče vknjtžiti posameznega etažnega lastnika tako na stanovanjski oz. poslovni enoti {etažni deli), kot na skupnih delih in napravah oz. celotni zgradbi ter funkcionalnem zemljišču. (Vsak etažni lastnik ima sicer podpisano kupoprodajno pogodbo za stanovanje, vendar je treba sestaviti Se dodatek oz. drugo pravnove-(javno listino, ker nobena od teb pogod h ni sestavljena tako, da bi bila možna vknjižba etažne lastnine. Manjka označba stanovanja, največkrat je zapisana napačna parcelna Številka, kjer stoji stanovanjski blok, ni zapisa o funkcionalnem zemljišču, večina pogodb pa ima Se druge pravne pomanjkljivosti, ker so pač zapisane kol »komercialne pogOdbet) 3. Pridobitev odločbe o funkcionalnem zemljišču k stanovanjski zgradbi. 4. Priprava predloga za razdelitev stanovanjskega objekta /«> posameznih etažnih delih ter vknjižba lc-tega, skupaj s funkcionalnim zemljiščem v nov zemljiškoknjižni vložek in podvložke za vsako etažno enoto v zemljiški knjigi 5. Vknjižba etažne lastnine za vsakega lastnika oz. solastnika r pripadajoči potlvlozck v zemljiško knjigo. Pri tej proceduri je treba izvesti še druge naloge ki so vezane na vknjižbo etaž-•c lastnine, zlasti pa: - organizacija za overitev listin, - naročanje evciiluidinh izmer za stanovanjski objekt in lunkcionalno zemljišče, - druge nepredvidene naloge. Etažni načrt neposredno izdela naša družba S1LVEST, medtem ko sestavi pravnoveljavne listine za vknjižbo etažne lastnine ter vloži predlog za vknjižbo pooblaščena odvetniška družba. Za izvedbo vseli naštetih nalog, katere cilj je vknjižba lastninske pravice na ime posameznega lastnika alt solastnika stanovanjske enote, vključno z vsemi odvetniškimi stroški, zaračunavamo 290 DEM v tolarski protivrednosti na posamezno etažno enoto - vključen je prometni davek, ne glede na to, ali gre za garsonjero ali večsobno stanovanje. Seveda velja ta ponuđena cena le pod pogojem, da sodeluje v tem projektu več kot 80% vseh lastnikov v stanovanjskem objektu. Ce je v stanovanjski zgradbi več kol 20 etažnih enot, ceno še po dogo-vont znižamo. Vsaka stranka posebej plača sorazmerni del stroškov za eventualno odmero funkcionalnega zemljišča (eventualno ludi stanovanjske zgradbe, če tega ne stori ali noče plačali teb stroškov izdelovalec oz. prodajalec stanovanjskega bloka za Irg), overitev podpisa ter eventualno takso za vknjižbo etažne lastnine. Seveda lahko namesto vknjižbe etažne lastnine pripravimo listine in organiziramo vknjižbo lastninske pravice za posameznega solastnika etažne enote oz. poslovne enote, vendar po idealnih deležih glede na celoto objekta. V tem primeru je naša ponudba samo 200 DEM v tolarski protivrednosti za etažno enoto (o tej varianti je potreben dodaten razgovor, da se osvetli značilnost in pravna narava tovrstne vknjižbe). Svoje delo opravljamo profesionalno ter v dogovorjenem roku. Plačilni pogoji pa so sledeči: 50% cene, koje pripravljen etažni elaborat in ga potrdi ludi pooblaščeni predstavnik stanovalcev oz. etažnih lastnikov, preostanek pa, ko odvetniška družba na osnovi vseli lisliii vloži zemljiškoknjižni predlog. V primeru, da se lastniki etažne enote v vaši stanovanjski zgradbi odločijo za našo družbo, Je potrebno, da vsak lastnik etažne enote podpiše odvetniško pooblastilo, s pooblaščeno osebo vašega stanovanjskega objekta pa sklenemo šc pogodbo o izvedbi prevzele naloge. Družba SILVEST organizira tudi vknjižbo garažnih boksov v tako imenovani »Trlpleks garažni hiši« ob Kranjski cesti Cena je 100 DEM v tolarski protivrednosti za posamezno enoto. Pričakujemo, da nas pokličete v SILVEST po telefonu 813-391 ali pa naj se vaš predstavnik osebno zglasi v naših poslovnih prostorih na ljubljanski 45 - poslovna stavba Stol, soba 215, ga. Učakar. Kateri račun se vam bolj izide, če prevozite 100 000 km v 5 letih? neosvinčen bencin povprečna poraba 10 1/100 km cena (danes) 102,00 sit/l diesel povprečna poraba 6 1/100 km cena (danes) 86,20 sit/l račun 10 000 1 goriva x 102,00 sit = 944 000 sit 6 000 1 goriva x 86,20 sit = 517 200 sit NA VOLJO SO VAM NASLEDNJI AVTOMOBILI: AUDI A3 1,9 TDI A4 1,9 TDI A6 1,9 TDI A6 2,5 TDI 5,2 1/100 km 5.4 1/100 km 5,7 1/100 km 6.5 1/100 km VW Polo 1,9 D Golf 1,9 SDI Passat 1,9 TDI Sharan 1 9 TDI 4,5 1/100 km 4,9 1/100 km 5,3 1/100 km 6,2 I/l00 km AS DOMŽALE informacije: Ljubljanska 1, 1230 Domžale tel.:(06l) 719 450, 716 185, 715 059, fax: (061) 716 183 In memoriam Tone Osenar 1926-1998 5. januarja smo se na kamniških Žalah poslovili od Toneta Osenarja - dolgoletnega predsednika Društva invalidov Kamnik. Rodil se je 20. maja 1926 na \ rhpolju pri Kamniku. Po obveznem šolanju seje I tovarni lil I V izučil za ključavničarja. Tam Je bil zaposlen 00 okupacije. l'o končani vojni se je znova zaposlil v že imenovanem podjetju, kjer je bil pred upokojitvijo tehnolog za vzdrževanje v obratu za vzdrževanje. V TITANU je sodeloval v industrijski gasilski enoti. Bil je zelo aktiven in postal gasilski častnik, hkrati pa državni sodnik na le-kmovanjih industrijskih in prostovoljnih gasilskih enot. Za zasluge na področju gasilstva je prejel več priznanj, med njimi tudi največje ■ značko veterana. Zbolel je in prestal težjo opraci-jo, zaradi česar je bil invalidsko upokojen. Takoj se je vključil v Društvo invalidov občine Kamnik, kjer Je bil zaradi dobrega poznavanju problematike invalidov in svoje aktivnosti izvoljen za predsednika društva. Od tedaj je vse svoje znanje in sposobnosti posvetil invalidom. Odločno seje boril za ohra- njanje njihovih pridobljenih pravic. Vsakomur, ki je prišel v društveno pisarno po nasvete je rad pomagal in mu svetoval, kako naj ravna, da mu bo uspelo rešiti nastalo težavo. Aktiven Je bil tudi v orgunih Zveze društev invalidov Slovenije in organih Društva invalidov ILUO. Velika udeležba na njegovi poslednji polije prikaz hvaležnosti za njegovo uspešno delovanje v dobro nas vseh. Društvo invalidov Kamnik Bezovškova zlatoporočenca 50 let je dolga doba, pa vendarle kratka, slu nam ob obisku dejala slavljen-ca, ko sta pred nedavnim praznovala svoj častitljivi jubilej. Poročila sta se 22. novembra 1941 leta. Njuna življenjska pot je podobna mnogim drugim, a v marsičem tudi drugačna. Povojne razmere za mladoporočence niso bile najbolj ugodne. Slavljenka Marija je bila rojena 22. 4. 1922 v Mostah v družini s 14 otroki. Ze kol 7-letna deklica je zalo morala od hiše k leti v mengeško Ijoko. Delala je pri njej na kmetiji do 15 leta, ko je našla zaposlitev v tovurni Induplati. ljeta 1941 se je poročila in z možem Francetom dobila dva otroka. Ze leta 1944 Je Irance kol partizan padel na 1'ohorju. Zakonca BezovSek pred cerkvijo, kjer sta spet rekla »da« Jože je bil rojen 31. 1. 1924 v kmečki družini 7 otrok v Gornjem Gradu. Mati mu je umrla, ko je bil star 8 let, oče pa se je smrtno ponesrečil ob njegovi Izletnici. Sel se je učit za usnjarja, leta 1942 je bil mobiliziran v nemško vojsko in 18. 3. 1944 pobegnil v partizane. Domov se je vrnil 1941. leta in našel zaposlitev v usnjami Šoštanj, leta 1948 pa je dobil delo v kumniški usnjarni. lit je delal vse do upokojitve 1982. Po poroki, 22. novembra 1941, sla si zgradila hišo na Podgorski cesti v Kamniku, kjer še zdaj prebivala. V zakonu sla dobila dva otroka, eden živi z njima in ima svojo družino. Med seboj si družno pomagajo, da življenj^■ ni pretežko. Le z eno samo pokojnino življenje ni najlažje. Marija včasih še napravi kakšen izdelek, da lažje pokrivajo manjko v družinskem proračunu. Povedala sta nam, da imata že 8 vnukov in 6 pravnukov. Vedno sla vesela njihovih obiskov. Svojo polslolelno zvezo so skupaj proslavili kol se za luk jubilej spodobi. Kili so pri Kovaču na Količevem. Prišli so vsi člani družine in jima izrekli čestitke in želje za dolgo življenje v prijateljstvu in ljubezni. Predstavnik i društva upok ojencev Kamini, to Jima ob tem obisk u izročili skromno darilce in »potrdilo« o njuni 50-letni zakonski zvezi. Shranila ga bosta kol dok iimcnt, sta dejala oh našem slovesu, STANE SIMSlC MATEJA MARKET Kovinarska 3/a, Kamnik tel. 812-608 UGODNA PUSTNA PONUDBA! puranja šunka, 1 kg pizza šunka, 1 kg toast šunka, 1 kg sir gauda, 1 kg čokolada mlečna, 100 g moka tip 400, Žito, 1 kg barcaffe, 100 g sok pomarančni, 1 I sok pomarančni Pfanner, Ariel, 3,6 kg 2 I 701 srr 690 srr 836 srr 890 srr 85 SIT 79 SIT 184 SIT 106 SIT 238 srr 950 srr UGODNE PUSTNE CENE SINKOV IN KRAČ! Pripravljamo narezke po vaših željah! Ic^crici NE SPREGLEJTE VSI, ZA KATERE JE POST NAJLEPŠI PRAZNIK V LETU! V MODNI HIŠI NA MEDVEDOVI (831-404) IMAMO ŽE NA ZALOGI PUSTNA OBLAČILA: _ PIKA NOGAVIČKA, PRINCESKA, PRINC ROBIN HOOD, GUSARJI, MUŠKETIRJI, NIN J A KLOVN, MIKI MIŠKA. MUCE... CENE SO ZELO UGODNE - MED 2.047 IN 4.778 SIT! DRUGI PUSTIMI DODATKI: - TIP TOP na Glavnem trgu (831-423) - DISKONT na Perovem (812-580) - KNJIGARNA na Ljubljanski cesti (815-295) KRINKE MASKE od 99,00 SIT dalje LASULJE od 590,00 SIT dalje PUSTNE OBLEKE od 1.800,00 SIT dalje BARVE ZA OBRAZ, ZOBJE, BRKI, OČALA.. TITAN MERKUR, Ljubljanska 1/a, « 812-552 AKCIJA! AKCIJA! AKCIJA! AKCIJA! AKCIJA! AKCIJA! RP POSODA 5-DELNA GARNITURA S ČAJNIKOM -12.990 SITI Pohitite, zaloge so omejene! AKCIJA FEBRUAR V VSEH ŽIVILSKIH PRODAJALNAH IN DISKONTU! SUPER PONUDBA - SUPER CENA! JUPI, 1,51, PVC 207,70- 148,90 KAVA LOKA MLETA, 100g 135,10 SOK GUARANA COOL, 4x11 240,90 MAJONEZA HELLMANS, 630 g 734,00- 446,30 PRAŠEK OMO, 3 kg 933t8CT 798,30 Dežurstvo v FEBRUARJU: LAŠKI RIZLING, 11 239,00 ČOKOLEŠNIK,200g 176,80 SOK ČRNI RIBEZ, 11, Fructal 204,20 KEKSI RESANA 139,60 SOK POMARANČNI, 4x11 619,60 KEKSI LUCIJA 1 kg 305,00 RUM DOMAČI, 0,51, Fructal 780,20 ČOKOLADA Fontana, 100 g 107,20 SIRUP pomaranča, borovnica, 1,51 395,80 JUHA goveja kocka, 132 g 289,00 MARMELADA MEŠANA, 840 g 277,80 PAPRIKA FILETI, 650 g 312,50 MARMELADA MARELICA 870 g 422,50 AJVAR, 330 g 254,80 ZOBNA PASTA Aguafresh, 75 ml 244,30 Ob sobotah od 7. do 18. in ob nedeljah od 8. do II .30 je odprta trgovina MAR-KET KRANJSKA (814-916). VSE NEDELJE OD 8. DO 11.30 so odprte: MARKET BAKOVNIK (811-500), MARKET NEVLJE (831-675), METKA (831-424), DUPLICA (815-310), ŠMARCA (816-087), KOMENDA (841-139), MOSTE (841-138), STRANJE (825-422), MOTNIK (848-102), LAZE (847-012) in SREDNJA VAS (832-908). SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! CVETLIČARNA FREZIJA na Bakovniku. tel. 813-559 Samo šopek, pa toliko ljubezni! 14. februar - VALENTINOVO -dan zaljubljenih. Odprto od 7" do 19\ tudi na Valentinovo soboto! S Se priporočamo. KANGOO EXPRES NOVI MASTE R —" Dobava takoj! PRESA d.o.o. Cerklje tel.: (064) 428 000, 428 00 11 RFNAlil.T S414 d.o.o. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, DOMŽALE TEL 061/716-454 FAKS: 061/713-288 Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD TEL 063/702-250 FAKS: 063/702-251 Franšizing: Slporex-SAM SAK Č.O.O., KISOVEC TEL: 0601/71-182 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! UGODNE CENE V FEBRUARJU!!! Nudimo vam: •strešnik BRAMAC • opeko MODULARNI BLOK in ostale opečne izdelke • IZOLACIJSKI material •APNO, CEMENT • zidarsko ORODJE in drugo, potrebno za gradnjo in obnovo • mešalce, cevne odre, podpornike... • stavbno pohištvo, okna, vrata, stresna okna VELUX, parket, program JUB-a... • Nudimo možnost DOSTA VE Z A VTOU VI GA LOM V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Instrukcije osnovnošolcem pri vseh predmetih in srednješolcem pri angleškem jeziku. V veselje mi bo, ko boste uspeli. Tel.: 812-356, Nataša. Redno zaposlimo računovodjo za polni delovni čas. PAX, d.o.o., Kamnik tel.: 832-339. AV SERVIS RTV in Vrhpolje 41, Kamnik TRGOVINA KONCILIA H gasilskem domu) tel.: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. gorenji Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 V mesecu februarju vam nudimo: * 10% gotovinski popust na gospodinjske aparate Gorenje * 15% gotovinski popust na BTV, glasbene stolpe in male gospodinjske aparate pri nakupu nad 20.000 SIT ali * plačilo na 10 enakih obrokov brez popusta in brez obresti. Na zalogi celoten program Gorenja. Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. hI j** SamOPavlič na t/® s.p. mtel: 0 0609 626 061 mL m i □ VSE O DIMNIKIH ZASTOPANJE, MONTAŽA^^IVI^tZidlDIMNIKOV. NOVOGRADNJA, SANACIJA DIMNIKOV IN TUDI SAMO SVETOVANJE J VRTANJE DIMNIKOV IN VSTAVLJANJE TUUAV IZ NERJAVEČE PLOČEVINE. VRTNARSTVOM GAŠPERLIN Moste 99 pri Komendi tel.: 061/641-471 Raznobarvne PRI M U LE (trobentice), aranžirane v skledah, koritih ali posamezno. Ugodne cene! Odprto od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 712-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 73h-7 9h torek, petek 8h-72h ZAHVALA V 78. letu starosti nas je nepričakovano zapustil mož, oče, dedek, pradedek in stric RAJKO KOLESA Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem Solidarnosti, dr. Ahlinu in sestri Darji, sorodnikom, znancem, sosedom na Cankarjevi cesti in Poti na Jeranovo. Posebna zahvala velja družinama Fmicnc in Kajha. Žalujoči: žena Vera, sinova ljubo in Rajko z družinama in drugo sorodstvo januar 1998 Oj, kje sle mali ilala. kako se lozi mi po vas! č)j, ko bi se odprla vrata in se prikazal Mi obraz! C/. Slrilur) ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila nasa dragi mama. sestra, teta, taica, babica in prababica FRANČIŠKA MARTINJAK roj. KUHAR z Ambroža pod Krvavcem Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem /a izrečena so/alja. podarjeno cvetje, sveče in darove za svcii- mase. Prisrčna hvala sestri Marinki in njenemu možu Tinelu za večletno nesebično skrb in nego med njeno boleznijo. Hvala g. župniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala velja tudi FrariCU Jeriču in nosačem krste. Hvala vsem. ki ste nato mamo pospremili v njen poslednji dom. Žalujoči vsi njeni januar 199« Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bole/en je bila močnejša od Življenja. ZAHVALA Po težki in neozdravljivi bolezni nas ji- v 52 letu življenja mnogo prezgodaj zapustil nas dragi mož, oči, ata, bral, tast in stric SLAVKO LUKANC i. Duplice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, Znancem in vsem. ki stC |> v lako velikem Številu pospremili na njegovo zadnjo pot, mu podarili cvetje in svece. darovali /a svete Inase, nam pa Izrazili ustna in pisna so/alja. Posebej se zahvaljujemo dr. Plavčcvi iz ZD Kamnik, dr. Marčunu z Golnika, kolektivoma Hclios ") J osama, oktetu TOSAMA za lepo zapete žaloslinkc. izvajalcu Tišine "i govorniku za poslovilne hisede ob grobu. Iskrena hvala gospodu |upniku Janezu (icrčnrju za ganljive besede in lep pogrebni obred. Se enkrat hvala vsem. ki sle nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Njegovi najdražji februar 1998 KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE TRGOVINA VODICE Kamniška 8 Tel.: 824-011 in 823-095 VAM NUDI: - vse vrste semen (vrtna, travna, cvetna) - semenski krompir - folijo za zastiranje posevkov - mineralna gnojila (NPK, KAN, UREA) - lončke in korita za presajanje lončnic - zemljo vseh vrst - vrtno orodje - sredstva za varstvo rastlin - krmila in mineralno-vitaminske dodatke za govedo, kokoši, piščance, kunce, prašiče - hrano in opremo za male živali - zaščitna delovna sredstva V MESECU FEBRUARJU POSEBNA PONUDBA ZEMLJE PO AKCIJSKIH CENAH - 20 LITROV ZA SAMO 300 SIT, LONČKI-OBEŠANKE PO 200 SIT, STARCAT HRANA ZA MUCE - 400 g SAMO 109 SIT TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN DO 17 URE, OB SOBOTAH DO 12. URE. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O UGODNI IN KVALITETNI PONUDBI. A danje crn moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan. TeZko je bilo se ločiti, a vse solze ves Jok zaman. ZAHVALA Nenadoma nas je v 55. letu življenja zapustil naš, dragi in dobri mož, ali in stari ata STAjNE SKRJAjNEC z Duplice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga imeli radi ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi kolektivu tovarne Titan, patru Marku Novaku, pevcem iz Mekinj in trobentaču. Vsem Se enkrat iskrena hvala, da stenam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi njegovi februar 1998 Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopile. Pomislile, k ak o trpel sem in večni mir mi zaZelile. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat in stric PAVEL KOŽELJ Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste sc poklonili v njegov spomin, ga pospremili na zadnjo pot, mu darovali cvetje in sveCe. Zahvaljujemo sc zdravnikom ZD Kamnik, še posebej dr. lx)garju za pomoć pri lajšanju boleCin v njegovih težkih trenutkih, in patronažni službi za nego in skrb. Hvala g. župniku, pevcem za lepo zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi januar 1998 ■m ZAHVALA V 96. letu starosti je za vedno spokojno zaspala naša mama, babica, prababica, teta in tašča MARIJANA DRES AR roj. LAVRIČ iz Komende Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki sle jo pospremili na njeno zadnjo pot, ji podarili cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Hvala dekanu g. Nikolaju Pavlicu in kapiteljskemu proštu g. Jožetu Lapu za opravljen pogrebni obred, g. Jeriču za pogrebne storitve in pevcem za ganljivo petje. Osebju Doma starejših občanov v Kamniku se zahvaljujemo za vso skrb in nego, še posebej dr. Majdi Ambrož-Mihclčič, dr. Brumnu in glavni medicinski sestri Mariji Mali za zdravniško pomoč ter g. Vladu Rutarju, ki je skrbel za njen dušni blagor. Vsi njeni Komenda, Kamnik, Lahovčc. Zg. Stranje, januar 1998 Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel: 738-662. VMotniku prodamo ali damo v najem delavnico in starejšo hiso. Informacije po telefonu: 065-27-350 ali 061-13-13-269. Sadvonjak in parcelo, primerno za vrtitkarje, oddam v najem za daljše obdobje. Tel: 817-071. MALI OGLASI: Aku stimulator - pripomoček za zdravljenje prodam. Tel: 8/7-096. Tapetniške storitve: garniture, fotelji, kuhinjski stoli-kotL Tel.: 842-390. Na računalniku tipkam in oblikujem (tudi tabele in grafe) diplomske, seminarske naloge, razne dokumente, pogodbe itd. Tel.: 841-467. fcfiVTT STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7" do 15" sreda od 7" do 17h Velika izbira barvnih stekel in ogledal, Izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okraeniml letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... Življenje naSeje kol knjiga, za listom lisi, za dnevom dan... Nihče ne ve, kdaj bo roman, kdaj bo končana zadnja stran. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena. mama, babica, prababica in teta JULKA ČIMZAR (1911-1998) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem. ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje, sveče, svete maše. za ustna in pisna sožalja. Prisrčna hvala zdravnici dr. Pfajfarjcvi in patronažni sestri Jani ter osebju Doma starejših občanov v Kamniku, ki ste ji pomagali v času bolezni. Iskrena hvala župnikoma Pavletu Juhantu in Štefanu Steletu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Tunjiškega okteta za zapete pesmi, Valentinu Zabavniku za poslovilne besede in vsem drugim za pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči vsi njeni Tunjiška mlaka. Rodica, februar 1998 I.cycl je popotnik v travo sredi polja Širnega. (Kette) ZAHVALA Padlo je Se zadnje drevo Laniškove družine. Umrl je FRANC CEVKA iz Sp. Stranj 19, roj. 24. 10. 1931 Cas je, da se poslovi in odide, je določil Nekdo za njega. Vi, prijatelji, pojdete v življenje, on v smrt. Kateri gre na boljše, ne ve nihče. Zahvala gospodu kaplanu iz. Stranj, gasilcem, pevcem, vam vaščanom, sorodnikom in znancem za vse ob slovesu v njegov zadnji dom. Ko je srčna bolečina prevelika, se tudi solza posuši. Žalujoči vsi njegovi Stranje, Domžale, Ljubljana, februar 1998 Kdor v mislih svojih dragih Živi - ni umrl, umrl je sumo tisti, kdor je pozabljen! (S. Kosovel) ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža. očeta, starega očeta, brata in strica PETRA KEMPERLA z Županjih Njiv se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno ustno in pisno sožalje. podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala ZD Kamnik. Se posebej dr. Ambroževi in patronažni sestri Miji, g. župniku Tonetu Berčanu za lep pogrebni obred, pevskemu zboru iz Stranj za ganljivo petje, gasilcem OD Kamniška Bistrica, praporščakom, g. Kregarju za občutene besede slovesa in g Krtu za zaigrano Tišino. Vsem. ki ste našega ata v času bolezni obiskovali, iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi januar 1998 SKUHAJ PREŽENjMg NAPREDEK V soboto 21. februarja ob 9.45 pred blagovnico Vele v Domžalah gostujejo kurenti z Drćiv$lc©cj