Poštnina plačana v gotovini.
Cena številki i Din.
1 ^1 <r777n c j t //.o	t sss- i r t ^) r-w > <■ av > > > r
Tiskarn« Balkanyi - D. Lendava
MARIJIN LIST
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin pe-desetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala 1. 1904., dec. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom duhovnih vaj, posvečen sv. Družini v Slovenskoj krajini, kak i sirotišnico Deteta Marijike v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Marijikin Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo z jakost-mi Marijine mladosti.
Cena: na skupni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din. letno.
Kalendar Srca Jezušovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo l. 1937 tudi naročnik. Naročnina se plačilje konči vsaki mesec naprej.
Diihovne dobrote. Za naročnike Marijinoga lista se služijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih i dnevne v Linzi v „Seraphinskom dobrodelnom društvi", štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš služiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. Črensovci, Slov. krajina
D a r i.
Na podporo Mar. Lista so daruvali v Din.: KerecMihal, Kruplivnik, iz Francije, 35, Verban Jožef iz Francije, 50, isti za Marijikin Ograček 25 Din. Marija povrni vsaki dar v obitnosti.
Na dom sv. Frančiška v Črensovcih so daruvali v Din. sledeči: Žižek Verona, Črensovci, iz Francije, prosi za duševno i telovno zdravje, 10, Suklč Rozalija, D. Slaveči, iz Francije 10, Maršič Ivan, Čentiba, iz Francije 34-25, Raj Števan, G. Bistrica, 7, Salaj Ana, Trdkova, prosi za Marijin blagoslov, 20, Plej Kata i Žižek Kata nabrali na senji v Črensovcih 37 50, Ber-den Ludvik, Buenos Aires, Argentina, prosi za zdravje deteta i druge dobrote od Boga, 40, Ferenčak Verona, Odranci, za hvalodavanje, 3, N. Lipovci, 10, Haklin Veronika, Žižki, iz Francije 9, Supi Angela iz Francije 37, Križan Marija, Krog, iz Francije 35, za krmo 200, Dr. Mole Rudolfa gospa, Ljubljana, prosi za zdravje, 50, Žunič Marija, Trnje, iz Francije 10, N. Črensoyci po obliibi 20, Ritlop Martin, Širine, prosi po Jezušekovoj Treziki i sy, Ivani Boski za zdravje, 10, Cigan Treza, Črensovci, iz Kanade, 55, Donko Bara, Gor, Bistrica, iz Kanade, 35, N. Trnje, 5 Dol. = 230, Gostan Kata, Smej Marija, Škafar Marija, Jerebic Kata, Horvat Jelena, Kociper Ana, Zakojč Ana, Dtih
Marijinim častilcom, dragim naročnikom!
V 32. leto stopi Marijin List, vaš list, dragi Marijini častilci. Naznanja vam pri toj priliki, da ostane to, ka pove njegov naslov: Marijin List. Navuke iz Marijinoga Srca bo prinašao vam, njenoj dečici. Njeno, materno živlenje bo nadaluvao. Širo bo kralestvo bože v diišaj. Rešavao bo mladino. Zato bo izhajao v lanskoj velikosti, s platnicami vred na 28 straneh. Cena njemi ostane, kak je bila lani, v državi 16 Din. na leto na skupni naslov i 20 Din. na posameznoga, v inozemstvo pa 40 Din. letno. Za to ceno dobi vsaki naročnik brezplačno Kalendar Srca Jezušovoga za I. 1937. na konci leta, če bo 1. 1937. tudi naročnik, za letos je pa že itak dobo brezplačen kalendar. Ki prvo številko sprejme, postane naročnik za celo leto i more celoletno naročnino plačati. Naročnina se mora naprej plačati. Ki majo na skupni naslov M. List, smejo etak plačati naročnino: januara,februar a, marca i aprila dva dinara, ove mesece pa en dinar.
Zato, ka prezvišeni gospod knezoškof želejo, da bi Marijin List prišo v vsako slovensko hišo v Slov. Krajini pa bi se ešče prek njenih mej širio v ostaloj škofiji, potrkamo v Marijinomi imeni na vrata vsake slovenske hiše i prosimo: Sprejmite nas, Marija s svojim maternim blagoslovom vas šče obiskali i v obil-nosti povrnoti naročnino, ka njej na čast darujete.
Črensovci, 1936. jan. 1.
KLEKL JOŽEF,
duhovnik, urednik Marijinoga Lista.
Sv. DrUžina, usmili se nas!
Nečistosti greh je mladi naš svet Zarobo... Starši, pa krivi ste vi, Deco na grehe ste včili sami, Zgledom,jezikom.Zato je preklet.
Ne edno, sto duš, vaš sin vam oda, Kupico vina če što njemi da, Ešče človeka, hajd, spravi s sveta, Za penez, i to brez ysega zlata...
Ne edno, sto diiš,vam hčerka oda, Zagizdavobleč,zadečkovensmeh Nedužnost ceni, kak vodeni meh, Je prazna Boga i puna sveta.
Jezuš, Marija, Jožef prečisti, Sveta Družina usmili se nas! Svojega duha obilno vlej v nas Naše družine greha očisti!
Sn.
Človeča duša i tisk.
Vse, ka se na s^eti dogaja, nazadnje ne drugo, kak borba med dvema kralestvoma: med božim kralestvom i peklenskim kralestvom. Politika, gospodarstvo, prosveta, vera, to so pola, fronte, gde se bijeta dva večniva neprijatela: Kristuš i šatan. Ide se pa za naše duše. Človeča duša je najvažnejša i telko vredna, da vse druge stvari na zemli v primeri ž njov prav za prav nikaj ne pomenijo. Ar je vse drugo minlivo, za kajkoli se trudiš na zemli. Če si še tak lepo posestvo spraviš, še tak lepo hišo spovaš, če še tak lepo živino vzgojiš, če še tak lepo službo najdeš — nikaj ti ne ostane za večnost, samo edino duša tvoja ostane. Da to rešiš, zveličaš, — je prva i zadnja — najvekša tvoja dužnost.
Zveličanje duše je tak velka stvar, da se samomi Bogi ne videlo za malo, da je prišeo na zemlo, postao človek i 33 let sliižo kak hlapec vsem liidem, nazadnje pa šče strašne smrti na križi vmro. Da bi rešo naše duše, pa če ščeš — da bi rešo samo edno dušo, pravimo ravno tvojo, je prišeo iz nebes.
Kristuš ne prišeo na zemlo, da bi postano kakši ministerski predsednik, ki bi zdriižo vse države sveta i jim kraliivao — pa bi lehko, — ne prišeo, da bi postano vučiteo na kakšoj šoli i bi včio, kak se napravi železnica, ali zrakoplov, ali kak se napravi auto. Tudi ne prišeo včit, kak se telofonira, kak se pridobi elektrika, kak se dela radio. Vsega toga v Kristušovom časi ešče neso meli, čeravno so te reči silno važne i hasnovite za človeči rod, pa niednok Kristuš nikomi niti reči ne povedao od toga. Pa
Sv. Družina, usmili se nas! Jočič te prosi, milo zdihava Grešna človeča k Tebi narava: Usmili se nas, pogledni na nas!
Zakonske vezi se nam rahlajo, Vernost umira, liibav vgašuje, Zakon prelamla vsikdar se huje, Hitro razido, ki se dnes zdajo.
Deca se kole ešče pred rojstvom, V slabo zapela, če se rodila, Tebe ne pozna, Mati Marija, Nešče družiti s svojim se Bogom.
Vživanje išče naša mladina, Strast jo vkovala v tela verige, Mrtveci živi so dečki, dekline, Večkrat ni deca ne je več živa.
so je te tudi potrebiivali. Ka mogoče Kristuš ne znao, kak se napravi motor, ali telefon ali elektrika? Kak da ne. Vej je bioBog i je znao vse i šče dosta več kak vsi inženiri i vsi vučenjaki, ki so kda kaj znajšli. Pa denok niti reči nikomi ne povedao od toga.
Zakaj?
Zato, ar je On kak Bog živlenje vse inači gledao kak mi liidje i je znao, da so vse železnice, vsi automobili, vsi zrakoplovi, vse iznajdbe sveta brez vrednosti v primeri s človečov diišov. Edno samo dušo rešiti je več kak vse drugo.
Niščevne more trditi, da Kristuš ne šteo pomagati člove-čemi rodi. Če nas je pa tak liibo, da je tam nahao svojega ne-beskoga Očo i neskončno lepoto nebeško i prišeo se med nas v to skuzno dolino i tii pomagao, tolažo, ozdravlao, mrtve budio. I denok ne povedao, kak se ozdravi rak ali jetika, ki pokosi telko v najlepšem cveti mladih živlenj, vzeme telikim malim ne-dužnim nad vse potrebne matere, očeve. Ešče dnes si zdravniki belijo glave, kak bi najšli vrastvo proti jetiki ali proti raki i bi s tem milijonom i milijonom rešili živlenje, pa ga ne morejo najti. Kakšo dobroto bi Jezuš včino človečemi rodi, če bi nam to povedao, pa ne povedao.
Ka ne znao On sam za takše vrastvo?
Kak ne bi znao, če je pa celo brez vrastva ozdravo hro-moga, ki ga vsi zdravniki ne bi mogli ozdraviti. Pa če je celo mrtvoga obiido k živlenji, kak da ne bi mogeo ozdraviti jetič-noga betežnika, dokeč je šče te živ?
Nego Jezuš je znao, da vse te reči, štere liidje občudujejo i^ mislijo, da se ves svet okoli njih vrti, za pravo neso važne. Človeča duša je telko vredna, da pred njov otemnijo vse druge stvari. Kak se vse zvezde skrijejo, gda pride sunce i se za nje niti ne zmenimo, čeravno znamo, da so, tak se Kristuš niti zmeno ne za druge reči, gda je vido v pred sebov človečo dušo, čeravno je za vse druge reči tudi znao. Človečo dušo rešiti za večnost, to je Kristuš držao za najvekše delo na zemli. Za to i edino za to je preživo na zemli vsakši hip svojega živlenja dugih 33 let.
Mi liidje v svojoj zasleplenosti toga ne spoznamo. So vnogi, ki jim je duša zadnja briga. Sploj so si šče ne na jasnom, ali ma človek dušo ali je pa nema i cela leta preživijo brez vsakše brige za dušo.
No, hudi duh je v tom pogledi dosta bole pameten. On dosta bole pozna, kelko je vredna edna sama duša. Vej znamo, kak je skiišavao Kristuša: „Pokazao njemi je vsa kralestva sveta, i njemi pravo: „Tebi dam vso oblast i njih slavo, zato ka je meni zročena i jo dam, komi ščem. Če teda spadneš pred mene i me moliš, bo vse tvoje". Poglejte, vso oblast, ki jo maLucifer na zemli, bi dao Jezuši, če bi te samo za hip poklekno pred njega i ga molo, pa bi s tem svojo dušo odao luciferi. Da pa ne šteo to včiniti niti za oblast i slavo na čelom sveti.
I če bi Bog luciferi dao na ponudbo vso zemlo, vse zvezde, ves svet i človečo dušo, naj si zvoli ka šče, bi lucifer raj
vzeo edno samo dušo, kak ves svet. Ka de s svetom, te se zruši i de njemi konec, duša bi pa vekomaj bila njegova.
Samo iz teh par misli nam je nato bole jasno, kelko je vredna edna sama duša, ki jo vsakši človek ma. Oh, če bi človek to šteo razmeti, ne bi izpostavlao svoje duše grešnim prilikam, ne bi je odavao peklenščeki za nikšo ceno na sveti, ne za pe-neze, ne za pijačo, ne za nečistost, ne za čast i službo, za nikoj ne, kak je Kristuš ne šteo odati.
Zdaj nam je razumlivo, ka smo v začetki omenili, da je vse, ka se na sveti dogaja, nazadnje samo borba za človečo dušo med dvema kralestvoma: božim i peklenskim kralestvom. Šteri bo človečoj duši kraluvao: Kristuš ali šatan? Za to se ide.
Dete Jezuš, začetek i konec vsega.
Se zna, da je Kristuš močnejši kak lucifer, vej je On vsemogočen. Nego ide se za človeka, ki ma slobodno volo i se sam odloča za Kristuša ali lucifera. Kristuš bi lehko človeka prisilo, da bi delao vsikdar samo dobro, nego potom bi bio človek prisiljeni, i več ne bi meo slobodne vole. Te pa človeki Bog nešče vzeti, ar bi njemi te vzeo najvekši dar, ki ga je človeki dao. Zato se Kristuš bori za človeka s svojov miloščov, da ga nagible k dobromi i ga odvrača od hiidoga. Enako pa dela tudi peklenšček, ki človeka vsikdar zasleduje i pri vsakšoj priliki skušavle k slabomi. Odloča se pa človek sam, ki se zavolo svoje pokvarjene nature dostakrat raj odloči za slabo kak za dobro.
I da je človek slab, se da vplivati. Ka sam dostakrat nikak ne bi včino, to včini, če ga što nagučavle, ali z rečjov, ali z pismom. Zgovorjena reč nin toti vekšo moč za hip, kak pisana, ali pisana reč — kniga, časopis — ma pa vekšo moč zato, ka ta ostane, i jo kdakoii Lbko poslušamo. Govornika samo ednok lehko čiijemo, ravno gda govori, knigo, časopis pa vsikdar i vseširom. Teva ideta na vse kraje, i človeka nagibleta k dobrotni ali k slabomi, kakši je pač časopis. Časopis ide i predga v oštarijaj, v kavarnaj, na vlaki, na vulici, doma v hiši, v kuhinji, na poli, na travniki. Kama lehko stopi človeča noga, ta ide tudi časopis, ki ga človek nese s sebov.
Tak je tisk dnesden najbolša šker, s šterov se tudi lehko pridobi za dobro ali slabo, za bože kralestvo ali za peklensko, za zveličanje ali pogiiblanje. Brez pretiravanja lehko pravimo, da se boj med božim i peklenskim kralestvom javno najbole bije ravno s pomočjov časopisa ali tiska sploj. Gde je razširjeni dober katoliški tisk, tam so ludje dobri, tam Kristuš kraliije njuvim dušam. Gde pa je jako razširjeni slab, brezverski ali celo protiverski časopis, tam tudi vere nega i zato tudi živlenja po veri ne, tam kraliije lucifer.
Znano je, da telko časopisov, kak je dnesden, ne bilo šče nikdar na sveti. I teliko liidi šče tudi venda ne čtelo eden ali drugi časopis, kak dnesden. Že šolska deca, ki se komaj navči čteti, sega po časopisi, da zvedi, ka je novoga. Če je časopis dober, sreča za liidi, ar misijonari, če pa je slab, pohiijšliv, jaj deteti, ki to čte. Pohujšalo se bo, pokvarilo i svojo dušo postavilo v nevarnost za večno pogubo.
Od vseh teh številnih časopisov pa, ki izhajajo po širnom sveti, je vnogo več slabih kak dobrih. Statistika nam kaže, da je od 100 časopisov samo 5 katoliških, drugi so pa če že ne protiverski pa so brezverski. To je ravno tak, kak da bi od sto pred-garov 5 govorilo v našem krščanskom diihi, 95 pa proti. Iz toga lehko vidimo, kama to pela.
Sad toga se že dnes dobro vidi po neštern h krajih. Poglejmo Rusijo: gde 160 miljonov nekda vernih kristjanov ne sme niti v cerkev, gde so cerkve spremenili v magazine ali so jih pa spodrli, duhovnike spregnali, vničili; gde se deca v šoli včijo Boga preklinjati. Enako je v Mehiki. I vnogo je k tomi pomagao slab, protiverski tisk. Te pa se ne širi samo v Rusiji i Mehiki, nego po čelom sveti. Samo da je v Rusiji i Mehiki že najbole prišlo do vidnih sadov.
Tisk, šteri ne omenja Boga, šteri ne zagovarja sv. Cerkve, napada njene navuke, pač pa pri vsakšoj priliki namigavle na napake duhovnikov i se spotika nad ednov ali driigov cerkvenov zapovedjov, je že protiverski, je v službi peklenskoga kralestva.
I što si takši časopis naroči, ali ga da drugim čteti ali ga širi, te podpira peklensko delo za pogiiblenje duš, tudi če nema toga namena. Te sam v svojoj duši seja seme proti veri, proti
cerkvi, da niti ne ve kak i tak svojo duša zastrupla i odavle luciferi.
Denešnji daleč vidni sv. oča Pij XI., ki z vrha Petrove cerkve vidijo po čelom sveti, kelko pomeni tisk, pravijo, da je cerkve i samostane zidati ne tak velko delo dnesden kak pa širiti krščanski tisk.
Kaj je teda naša dužnost do tiska? Da idemo v boj proti nekrščanskomi tiski i to tak, da si ga ne naročimo, i če bi ga što drugi tneo naročenoga, da ga pregovorimo, naj ga odpove. Obdrugim pa, da si naročimo i čtemo vsi samo katoliški tisk. Proti puški se braniš s puškov, proti topi (štiiki) s topom, proti slabomi tiski pa z dobrim tiskom.
Kakša bodo naša deca, kakši bo bodoči rod, je vnogo odvisno od toga, kakše čtenje bodo meli. Zato je sveta dužnost vsakšega katoličana denešnjega časa, da širi i čte dober katoliški tisk, da nas neprijateo ne premaga i nam ne vzeme mladine. Ne zadosta, da nemam naročenoga slaboga časopisa. Do-broga si moram naročiti. Če ne zmorem sam, pa z sosedom vkup naročiva. En dinar na mesec pa že zmorem za dobro čtenje tudi v denešnjoj siikešini.
Zato naj bo naša skrb v tom časi, gda mamo telko časa: v vsakšo katoličansko hišo kat. tisk i to najprle našega domačega, ki nas je dozdaj rešavao, Marijin List i Novine. Če što zmore, si naj naroči šče druge. Naj ne bo družine, gde ne bi čteli našega dobroga tiska, Vej s tem pomagamo Kristuši pri rešavanji duše, ki je neizmerne vrednosti, kak smo v začetki videli.
Bože kralestvo širiti v dušaj svojih i drugih s pomočjov dobroga tiska je dnes najbole apoštolsko delo.
Živlenje Blažene Device Marije, Matere Bože,
Naše Kralice.
(Po nazveščenji same nebeške Kralice napisala castitliva boža službenica:
Marija z Agrede.)
Tretja kniga.
6. Vsevišnji odkriva Mariji poleg drugih skrivnosti tudi stva-rjanje šestoga dneva.
Sesti den je bila Marija podignjena v novo videnje i je vztrajala v tom poleg navadnih molitev devet viir. Okoli tretje viire je ne več gledala Boga, a mela je drugo videnje, ki je bilo vekše kak videnja drugih svetih i pravičnih. V tom videnji je gledala stvarjanje šestoga dneva. Spoznala je stvarjanje drugih živali. Ločila je njiiva svojstva, jakost i službo, ki jo morajo opravlati. Vsem je Marija mela gospoduvati, a živalim je bilo zapovedano, da jo morajo poslušati. Tak je mogla brez nevarnosti hoditi med pozoji i kačami ali po miloj voli zapovedavati
stvaram. One so večkrat prihajale k njenim nogam pa jo poslušale. Tak se je zgodilo, da sta v Betlehemi pri jaslicaj ležala junec i somar i sta na zapoved Marijino božansko dete s svojov sapov segrevala.
Marija je nadale spoznala, kak je po stvarjanji živali odločilo presveto Trojstvo, da stvori človeka na svojo sliko i podobo, i kak je po tom zakliički bio stvorjeni iz zemle prvi človek kak začetek vseh liidi. Vidila je, kak so sestavleni deli člo-večega tela i kak je diiša spojena s telom. Nadale, kak so zložene kosti, žile, živci; spoznala je, kak je s hranov, kretanjom tela itd. Gledala je, kak se v teli razvijajo bolezni, če se v njem pokvari skladnost, pa kak se boleznim pomaga.
Jasno videnje je mela Marija od sreče prve nedužnosti i prvotne pravičnosti prastarišov v raji. Bilo njoj je odkrito, kak so praroditelje bili napadani, kak jih je kača napelala v greh i kakše so posledice greha. Sebe je pa spoznala kak potomko teh roditelov i vejico prirode, ki je nezahvalna Stvoriteli. Spoznavajoč sebe pred navzočim Bogom, se je ponizila. Objokayala je prvi greh kak če bi ga sama včinila. Človek bi lejko prišao v skušnjavo pa bi greh praroditelov zvao za srečnoga, ar je za-sliižo, da ga objokavajo skuze, ki so bile tak dragocene pri Bogi. Marija je ponovno obečala Bogi večno poslušnost, ki so njemi jo praroditelje odpovedali. Ta vdanost Marijina je bila božim očem tak po voli, da je Bog — po človečem povedano — bio pripravleni, še tisti den ispuniti pred nebeškimi četami do-živlaj krala Ahasvera, ki njemi je bio praslika. Ahasverova žena, nepokorna kralica Basti, je bila vržena s prestola, a na njeno mesto povzdignjena ponižna Estera. Vse te skrivnosti so bile v divnoj skladnosti. Najvišji krao je šteo pokazati veličino svoje slave i bogastvo svoje božanske vsemogočnosti. On, stvorivši svet, kak da je priredo velko gostiivanje. Gda je bio sto bogato okrašeni z vsemi stvorjenji, te je Gospod pozvao človeči rod v osebi prastarišov. Basti, naša mati Eva, pa je bila nepukorna. Med hvalospevi angelov je zapovedao pravi Ahasver, naj bo ponižna Estera, presveta, milošče puna Devica Marija, odebrana med vsemi hčerkami Eve, povišana za posrednico i mater Vse-višnjega i na čast Kralice vsega stvorjenoga. Da se spuni skrivnost, vlije Bog v srce Marijino novo sovraštvo proti šatani, kak jo je Estera mela proti Amani. Tak se je zgodilo, da ga je ona vrgla s prestola sveta, z šterim si je on dozdaj dovolo vladati, da je strla glavo njegove gizdosti i ga zdignola na vislice križa, na šterih je on šteo vmoriti i nadvladati v telovleno Reč. Kak so namesto gizdavoga Amana poštiivali vernoga Mardoheja, tak je tudi bio najčistejši i najvernejši Jožef odebrani, da postane čuvar nebeške Estere pa da jo neprestano sili, da se moli za slobodo svojega naroda.
*
Palau Gabriel, D. I.
Po Kristušovoj poti.
Varen način, da se pobolšamo i smo koristni.
1.	Vnogo se moraš še včiti, moj sin, če ščeš postati takši, kakši moraš biti.
2.	Te zveš, ka je veselje, če prle znaš, ka so skuze.
3.	Te spoznaš, ka so dobre knige, če sprevidiš, kak velika hudobija je, štero si včino.
4.	Te spoznaš, kak velika je tvoja hudobija, če znaš za tisto dobro, štero sem čakao od tebe.
5.	Te spoznaš, kakše dobro sem čakao od tebe, če znaš, što te je stvoro na te svet i zakaj ti je dao živlenje?
6.	O, če bi to večkrat premišlavao, kak bi naprediivao v šoli popolnosti.
7.	Povej mi, ka ti to hasni, da si samo po irneni krščenik i si samo na videz pošten človek?
8.	Vnogi naglašujejo svojo dostojnost i poštenost, i ne premislijo, ka do njihove reči samo na sodnji den istinske.
9.	O, keliko gizde i jalnosti se skriva pod zviinešnjostjov jakosti!
10.	Misli na svoje falinge, i se ne boš bojao zatajiivanja.
11.	Misli na moje trplenje, i ne boš rob svoje strasti.
12.	Vnogo premišlavaj i dosta delaj, pa ti razum i srce ne bo nerodovitna puščava.
13.	Včasi se ti ponudi prilika, ka lejko kaj včiniš na mojo čast; a bojiš se, da slabo včiniš i tak zagrešiš:
14.	Zato dela ne opusti; ar če bi z dobrim namenom na-punjen ravno grešio, ka bi pa prišlo, če bi se prepiisto manjosti?
15.	Bodi ponižen i pameten i nazadnje zmagao boš.
16.	Če sam nikaj ne moreš napraviti i nikaj neposredno, včini kaj s svojim vplivom i s svojov miloščinov.
17.	Če ne veš pisati, pa znaš gučati; pa če ne veš gučati, pa znaš moliti.
18.	Če ne veš naloge dati, vsikdar pa moreš dober zgled dati.
19.	Tak delaj kak smrt, štero nikaj ne more zadržati, ka ne bi tela vmorila; tudi tebe naj nikaj ne zavira, ka ne bi vmoro greha.
20.	Nega na toni sveti blaženejšega živlenja, kak tistoga krščenika, ki si z dobrimi deli zagotovi svoje zveličanje.
21.	Včasi te groza obide, če se zmisliš na pekeo; zato si pa spravi stan posvečujoče milošče i ostani v njem; sodeluj z miloščov i bodi njeni apoštol; i te ne doleti vseh nesreč nesreča.
22.	Te muči dvojnost: da li so mi grehi odpuščeni? Delaj za mojo čast i se dvojnosti znebiš: nikdar ne odpovem zveliča-nja onim, ki odkritosrčno iščejo moje poti, niti mirii tistim, ki za mene delajo.
Zakaj liibim svojo Cerkev?
II. Cerkev nam davle istino.
Duša mi je globica, ki se skriva med skalovjem, da ne bila plen bi sveti; — po istini žeja moja vera, moje duše hrepenenje.
V bojni proti Perziji si je nakopao Aleksander Veliki v ledenih valovaj reke nevaren beteg. Beteg je presegao zdravnikovo znanje i prišeo je do svojega viška Kralov telovni zdravnik, Filip, poskuša slednje zdraviio. Med tem pa je Aleksander dobo pismo: Ne veri Filipi, on te šče zastrupiti. — Telovni zdravnik pride i ponudi težko betežnomi krali pijačo. Aleksander prime z ednov rokov za kupico i jo mirno izprazni, a z driigov rokov ponudi Filipi pismo. I njegovo zaviipanje ga je rešilo: pali je ozdravo.
Tudi mi smo betežniki. Duh i srce je betežno od različnih ran. A k našoj betežniškoj posteli stopi velika, nebeška žena — sveta Cerkev, štera pravi: Vzemi i tvoja duša ozdravi, vedrina i svetlost bo v tvojoj duši i najšeo boš pravo pot v domovino. O, izpij do dna, izpij nebeško pijačo istine.
Istina je iivlensko vodilo duha. „Za kem teži človek bole nego za istinov?" pita sv. Avguštin. — Nedavno sam šo po sa-motnom temnom logi i naednok sam prišeo do vozke čistine. Gledajoči nizko grmovje, rastline i gozdnato cvetje, jagode i anemone, zapazo sam, kak se vse to zdigavle iz svojega senčnoga prostora proti dragomi sunčeci. — Kak me je zabolela duša, kda sam na konci aprila vido na rimskom trgi gomilo mrtvih prepelic, kde jih odavlejo. Siromaške popotnice, gotovo so prišle iz Afrike prek širokoga morja i z najvekšim hrepenenjom zaželele za svojimi žitnimi poli, kde so med blagoslovlenimi vlatmi preživele dni svoje mladosti. — Ka je prepelici prebivanje v njenoj domovini, ka je poniznomi gozdnomi cvetji sunčni žarek, to je človečemi diihi istina.
Duša mi je golobica, ki se skriva med skalovjom, da ne bila plen bi sveti; — po istini žeja moja vera, moje duše hrepenenje.
Po istini tak žeja moja duša. Kda me što pita: Odked si? Kama ideš? Zakaj živiš na toj siromaškoj zemli? Pa kda se zagrne zagrinjalo toga živlenja, ka bo te? Ali je na driigom sveti pravično plačilo? Je srečna večnost za edne, nesrečna za druge? Moja duša močno išče — odgovor na vsa ta temna pitanja, šče te vganke rešiti — ona žeja po istini.
Ali je svet pred Kristušom mogeo na to odgovoriti? Ne, Eden izmed najvekših poganskih modrijanov, Aristotel, pravijo; da je ob smrti zazvao: „V dvomaj sam živo, v strahi vmiram. kama idem — ne vem. O ti, ki si nad vsem, smiluj se mi!" Ali da denešnji svet brez Kristuša, ali dajo brezverski profestorje razjasnitev najvekših pitanj, ki vznemirjajo človeče srce? Ne. Oni v svojoj brezvernosti odkimavlejo i pravijo: Ignoramus — ne vemo. Nego k žednoj duši pristopi zvišena, nadzemelska žena, ponudi njoj zlato kupico i pravi. Pij iz nje, betežno dete, i ozdravi tvoja duša, — to je nebeška vretina istine.
Ar prišlo nam je nazveščavanje z viist Deteta i blagoslav-lajoč je šo po zemli, šteri je mogeo praviti: „Jaz sem istina". Jezuš Kristuš nam je prineseo istino iz nebes, ar je bio Sin boži. »Nikdar je nieden človek ne gučao tak, kak On. (Jan. 7, 46). Prle, kak je zapiisto te svet, je nastavo zdravilišče, Cerkev, i zročo njoj vso blagost božanske istine.
Ali njoj se godi šče dosta hujše, kak Filipi, telovnomi zdravniki Aleksandra, ar stotine i jezere prihajajo, pa nas odvračajo od nje i pravijo: Ne veri njoj — ne veri njoj, njeni navuk ne je istinski.
A s kem razlagajo svojo tožbo? Pravijo: kak Cerkev Je-zuša Kristusa i tak tiidi popolna istina se na sveti nemre najti.
Strašna reč! Če bi to bila istina, te bi Bog bio zatiralec, ki bi nas pusto, da blodimo semtam v živlenji brez poti i svetlosti. — On je pravo: „Što ne verje, bo sojeni". (Mark. 16, 16), a kak bi mogeo pod kaštigov večnoga preklestva naložiti ludem, da iščejo istino, štera se niti najti ne bi mogla? Ne, takše miš-lenje je nespametno i se protivi božoj dobroti i smilenosti.
Drugi pravijo: Edna vera je kak druga; vse vere, vse veroizpovedi so ednako dobre.
Nerazumliva reč! Sv. Paveo pravi ravno naopak: Eden Bog, edna vera, eden krst. (Efež. 4, 5). Če so vse vere ednako dobre, te morajo biti tiidi vse prave. To pa nemre biti, ar vodi v nasprotje. Ka edna vči, druga zametavle, ka ma edna za istino, to druga za laž. Mi verjemo, da je Jezuš Kristuš Sin boži, a drugi „krščeniki" so zavrgli to vero i se zavzemajo za „slobodno krščanstvo". Mi verjemo, da je spoved Bog zapovedao, drugi pravijo, da so jo duhovniki izmislili. Mi molimo Zveličitela Jezuša Kristuša v Oltarskom Svestvi, drugi to zovejo nespamet. Ne morejo biti zato vse vere istinske, prave, ar istina je vsikdar izkliično samo edna. Po „Londonskih ilustriranih cerkvenih novinah" je samo na Angleškom 310 protestantskih ločin, teliko jih je tiidi v Ameriki, a vseh vkup jih je po statistiki 700. Mnogo se ločijo po glavnih navukaj svoje vere i poleg toga šče „majo" — kak pravi Edgar Quinet — mnogo jezer dveric, pri šterih se človek more krščanstvi zognoti . .. „Niti za hip vas ne odvračam od toga, da bi postali katoličan" je pravo nekši odlični protestanski predgar v Parizi baroni Liittwitzi, „mi mamo telko ločin, da več
neverno, pri kom smo, — mirne duše postanite katoličan. („Das Hemd des Gl". S. 75 - 78).
Če tak samo ednacerkev more biti prava Kristušova Cerkev, štera je te ta Cerkev? Čiijmo, ka odgovarja Luther na to pitanje. Edenajst let po tom, kda je odpadno od katoličanske Cerkve, piše: „Priznavamo, da je v papinstvi pravo sveto Pismo, pravi krst, pravo Oltarsko Svestvo, pravi kliič za odpuščanje grehov, pravo predganje, pravi katekizem. Velim, da je pod papom pravo krščanstvo, pravo jedro krščanstva i vnogi, pobožni, velki sveči..." Deset let sledkar 1. 1538., to je ednajsti let po svojem izstopi iz katoličanske Cerkve, piše: „Istina je: v papinstvi je prava reč boža ... i če mi ne bi sveto Pismo, krst, Svestvo i predganco od njih prevzeli, — kak bi inači kaj od toga znali? Zato mora biti tudi vera, krščanska Cerkev i Duh sveti pri njih. (Op. II. 169 b).
Če zato katoličanska Cerkev pride k tebi, zemelska duša, ki žejaš po istini, pa ti ponudi nebeško kupico i ti pravi: Pij, dete moje, to je nebeška vretina istine!... zaviipaj njoj, i tvoje zavupanje bo poplačeno, kak je bilo zavupanje betežnoga krala Aleksandra. — Ar samo tista Cerkev more od tebe želeti, da njoj verješ, ki jo je pred 1900 leti osnovao Jezuš Kristuš, i štera od tistimao šče zdaj stoji. To pa je katoličanska Cerkev. „Vsa druga verska združenja so sprijala svojo vero od katoličanske," pravi sam Luther (Muck: Das grosste Wunder, S. 147). Če bi što šteo trditi, da so kristjani prvoga stoletja bili metodisti ali zvinglijanci ali evangeličanci, bi se morao človek na ves glas zasmejati. Katoličanska Cerkev more praviti vsem drugira veram to, ka je Tertuljan v 3. stoletji zezvao odpadnikom: „Ite, pokažite nam začetek vaše cerkve, po vrsti nam naštejte vaše škofe", (Praesc. c. 32.) i more vsem oponesti: prekesno ste prišle, pre-kesno ste nastanole!
Začenši s Petrom i apoštoli se nadele vrstijo papa za papom, škof za škofom, lanc ne je pretrgani — niedna veriga ne menka. Pij XI. je 261. papa. Ime i čas vladanja ysakoga pape sta napisaniva v cerkvenoj zgodovini... „Ka me vleče k kato-ličanskoj Cerkvi", je pisao že sv. Avguštin, „to je nepretrgana vrsta škofov vse do zdajšnjega papo." Vučitelska služba, ki jo je Kristuš preneseo na Petra i ostale apoštole, se nadaliije v rimskom papi i škofaj vse do denešnjega dneva.
Če zato katoličanska Cerkev žele od tebe, da njoj verješ, kda ti pravi: Pij, pij žedna duša, davlem ti dragoceno pijačo prave istine, njoj smeš i moraš vervati. Cerkev sama ti more potrditi, ka je zakonita čuvarica i vučitelica istine. — Kak pa?
1. Njoj je pravo Gospod: „Glejte, jaz ostanem z vami vse dni do konca sveta" (Mat. 28, 20). S tem je vučitelstvi Cerkve obečao stalno pomoč; jaz ščem ostati z vami, ščem biti vaš neviden vučiteo, neščem vas zapustiti. Če bi pa Cerkev mogla mene voditi v laž i če mi v svojoj božanskoj reči ne bi nudila Čisto vretino istine, te Kristuš več ne bi bio ž njov.
2.	Pri zadnjoj večerji je Gospod tolažo okoli sebe zbrane apoštole: „Jaz bom proso Očo i dao vam bo driigoga Tolaž-nika, da ostane pri vas na veke, Duha istine, ki ga svet nemre prejeti." (Jan. 14, 16, 17). — Dele pa: „Tolažnik sveti Duh pa, ki ga bo poslao Oča v mojem imeni, vas bo včio vsega i vas spomno vsega, ka sem vam povedao." (Jan. 14, 26). Što pa tudi dnesden vodi Cerkev božo? Što njoj pomaga i nevidno drži za njeno roko, kda mi ponuja vretino istine? — To je sveti Duh. —
3.	Sin boži je dao Cerkvi tolažlivo obečanje: »Peklenska vrata je ne bodo premagala (Mat. 16, 18.) A, če bi se Cerkev v kakšem verskom navuki zmotila, če bi me ona mogla tudi zdaj zvoditi na stranpoti i verske blodnje, te bi jo nadvladao duh laži, peklenska vrata bi jo premagala i Gospodovo obliiba bi bila vničena. — Za to pa zove apoštol Paveo Cerkev „steber i fundsment istine." (1 Tim 3, 15).
O velika, popolna i edina sreča katoličanov: Cerkev nam davle pravo istino — mi pijemo iz vretine istine.
Naša dužnost pa je, da istino ponižno i zahvalno sprimemo.
Ali lejko ne? Sunce je edino prava i istinska viira za celi svet. Že jezeroletja pa se šče ne za hip zmotilo, zato vse viire na zemli naravnavamo po sunci. Če bi zdaj nikak trdio, da je njegova žepna viira prava viira, štera se nikdar ne zmeša, pa bi zahtevao, naj se sunce ravna po njegovoj žepnoj viiri, a ne njegova žepna viira po sunci, bi nam bilo včasi jasno, da so pri tom človeki ne vredi vsi potačeki v glavi. Tak vnogi mislijo, da so pametnejši od 1900 letne Cerkve bože, štero vodi sv. Duh. Pravijo: Jaz verjem to i to, jaz sam najmre mislim tak, jaz sam čteo v novinaj to i to itd.... O, kak srečno je dete s katekizmom v roki, „ono najde v njem rešitev vseh velikih živlenj-skih pitanj," pravi svobodomiselni profesor Jonfroy v Parizi. — Kak je vendar srečen verni katoličan pri predganči, kda duhovnik glasi reč božo, kda pripovedavle od Jezušovih, čud, tolmači zapovedi bože ali opisuje delovanje milosti sv. svestv. — Kak je srečen betežnik v časi, kda s svojimi trepetajočimi očmi, pomirjeni z verov, gleda jutrašnjo zarjo večnosti, ki se njemi bliža. Duhovnik njemi govori od vrednosti trplenja, od nebeške radosti, ki se njemi bliža, od vstanenja i blaženoga videnja! O srečni mi katoličani: Cerkev nam nazveščavle reč božo, davle nam istino.
P. Quadrupani:
Kažipot za pobožne duše.
II. Skiišavanja.
10. K smrtnomi grehi je troje potrebno: a) veliko, važno dugovanje, b) popolno spoznanje, c) popolna privolitev. Ta miseo te naj pomiri, če ti dvojnosti napunjavajo dušo. Da v pobožnoj duši se redkogda najde to troje zahtev. A popolen mir pa zraste samo iz pokorščine.
il. Pri skiišnjavaj proti veri ino čistosti si ne zbujaj nasprotne jakosti, nego rajši vrzi liibeznipun pogled na dob-roga Boga, naj domišlijo skušnjav ne povekšaš. Zaposli se z navadnimi opravili, i če si pri deli, delaj mirno naprej brez toga, ka bi skiišavci najmenši odgovor dao, kak da skušavanja niti ne bi meo. Na te način občiivaš mir svoje duše, vraga pa zmešaš.
„Ščeš znati — piše sal. sv. Frančišek v knigi od prave pobožnosti — kak postopa Bog v tom pogledi? Dovoli, naj nam hudi duh ponudi svoje blago, mi pa naj je zavržemo.i s tem posvedočimo, da Boga i boža dela visoko cenimo. Bi se zayoIo toga vznemirjali, draga duša? Ali bi dovolili, da nas skiišvanje preplaši? One,dober Bog, ne! Vrag neprestano voše ponašoj duši pa išče, če so ne gde vrata odprta. — Pa bi se zavolo toga vznemirjali, draga duša? Naj se ydari v zid, ti pa mej skrbno vsa vrata zaprta, nazadnje bo popiisto ali ga Bog prisilo, ka s skiišavanjom gorhenja".
Zlato klasje.
Nieden kmet je ne tak nespameten, ka bi njemi bilo žao za čas pa trud, pri sejanji na njivi, čiravno to delo trpi več dni, ar zna, ka de žetva telko obilnejša, kelko duže seja. Ravnotak se tudi nam ne sme viditi preveliko i predugo trplenje toga živ-lenja. To je čas setve. Kem več bomo nasejali, tem obilnejše bomo nabrali.
*
Trojno je stanje, v šterom se zna človek najti v smrtnoj viiri. Ali je brezi vsakšega zamazka, takši ide naravnoč v nebesa; ali ma kakše odpiistlive grehe, te ide v purgatorium se čistit; ali pa je v smrtnom grehi, i tomi nega druge pomoči, te mora iti v pekeo.
*
Skušnjava je kak človek, ki pride k sosedovim dveram pa klonka. Rad bi šo notri. So liidje, šteri majo dveri svojega srca zmerom na stežaj odprete. So, ki je majo samo priprte. Edni je majo zaprete, nikdar pa zaklenjene. Drugi je včasih zaklenejo (po spovedi), pa njim je hitro žao. Je dosta takših, ki je zaklenejo z odločnim sklepom, nikdar je več odpreti skušnjavi, pa se navolijo njenoga klonkanja, zato večkrat malo odklenejo. So pa tudi takši, ki nikdar neščejo, niti za hip odpreti, kakšte skii-šnjavec razbija. Znajo, ka sam od svoje moči nikak ne vdere notri. — K šterim spadaš ti?
*
Živlenje nam je dano zato, da živemo, milost boža zato, da živemo lepo, nebesa pa zato, ka smo lepo živeli." (Sv. Ant.)
„Človek, ki z vsem srcom liibi Boga, si prizadeva Ga ešče
bole liibi ti, gda vidi, ka so drugi tak mlačni.
*
Krščenik je obdan od križov, kak riba od vode. Je pa to za njega velika sreča, ar je ravno v tom najbole spodoben Kri-stuši. Kak lehka bo njegova smrt! Ve je križ most od zemle v nebesa.
»Blaženi je človek — pravi prorok Jeremija — ki se zanaša na Gospoda i šteroga viipanje je Gospod. Ar bo kak drevo, posajeno kre vode; po mokrih tleh poganja svoje korenine i se ne boji, gda pride vročina, nego zeleno je njegovo listje pa či pride stila, je ne v skrbeh".
*
Bogi moremo biti zahvalni za prijete dobrote ne zato, ka bi to Njemi trbelo, nego zato, ar je to nam samim na hasek,
da najmre s tem postanemo vredni novih dobrot.
*
Bog šče, da se zveličamo, toga pa odraščeni človek nemre dosegnoti brezi molitvi.
Sv. Sebeštjan vojak, mučenik. S strlicami so ga pre-strelali i v gnojno jamo vrgli, a je oživo i casari Diokleciani na oči vrgo njegovo krutost, ki ga je na to dao do smrti šibati. Njegov god se obhaja 20. jan.
Bog šče, da držimo njegove zapovedi, a pri tom nam je potrebna njegova milost, štero pa nam da samo te, či molimo.
Bog šče, da napredujemo v krščanskoj popolnosti, to pa je brezi molitvi ne mogoče.
Zveličani do samo tisti, ki do konca vstrajajo v dobrom. Pa tudi to je brezi molitvi ne mogoče.
Ali boš viipao ešče misliti, ka je molitev ne potrebna?
*
Tisti, ki dela greh, ravna tak proti Bogi, kak či bi se mala mravlica postavila pred oboroženoga kapitana pa njemi pravila: Stoj! Niti za korak naprej! Tu sam jaz!
Bog je dao vsakšemi človeki angela čuvara. On je tvoj naj-vekši prijateo. On te k dobromi nagible, od božnoga pa te odvrača, nego ne s silov. On poštiije tvojo svobodno volo. Či ga odbijaš,
boš pogubleni, ar on nikoga ne vodi v pekeo.
*
Zidar zozida hižo, potem jo pusti. Ona zdaj sama stoji črstvo i njoj ne trbe zidara.
Z nami je pa ne tak. Gda smo že stvorjeni, te ravnotak potrebujemo Boga, kak smo ga potrebiivali, da nam je dao živlenje.
*
Zdravnik reže v živo, da jako boli, pa itak se človek podvrže operaciji, samo da ozdravi. Duše v purgatoriumi merno i vdano trpijo. Druge žele nemajo, kak da zadostijo božoj pravici i spunijo volo božo.	R. J.
Sv. Ivana Autida Thouret. (Turet).
(1765—1826)
V maloj vesici Saucey-Le-Long severojužno od Bezansona na Francuskom se je rodila leta 1765. sv. Ivana Autida Thouret. V 16 leti je ostala brez matere, pa se je posvetila Nebeskoj Materi Mariji i njoj obliibila večno devištvo: „Mam samo ed-noga zvoljenca." Stopila je v klošter vsmilenk v Parizi. Gda je nastala revolucija, so klošfre razpustili, redovnice rastirali. Ivana se peški povrne domo ali je nej prenehala živeti redovniško živlenje. Odprla je brezplačno školo za zapuščeno deco, štero je včila šteti i na krščanski navuk. Gda je pretpodnevom končala svoje delo, je pohajala betežnike, šteri so bili v domačoj fari, a popodnevi je pa pohajala betežnike zviina domače faia, do-stakrat tudi več kilometrov deleč. Prišla je k betežnikom na večer, poskrbela je za nje kak je znala i mogla. Dve do tri viire je počivalo ponoči, nato pa se je paščila, da prle pride domo, kak pridejo školska deca. Poleti i po zimi v vročini i dežji, v snegi i v vetri, se je paščila prek bregov i dolin, pa vse to samo iz liibezni do Boga i bližnjega, Čeravno je delala samo dobro, so jo pozvali pred sod. „Jez idem kak na slovesnost", je pravila, gda je šla na sod. „Je Boža stvar, zato jo bo znao On tudi obraniti". Sodniki je govorila z nevstrašenostjov prvih krščanskih mantrnikov: „Po milosti božoj sam krščenica, zdrža-vlen navuk i zapovedi Jezuša Kristuša pa sam pripravlena tudi vmreti za svojo vero." Pustili so jo, ona pa je hrabro nadalu-vala svoje delovanje. Vseedno pa je mogla bežati pred francu-skimi četami proti Švicarskoj. Prišla je tudi do Marijinoga svetišča Einsiedeln, gda je čiila notrašnji glas, ki njoj je pravo: „Ne boj se hčerka, jaz te nikdar ne bom zapiisto."
Ojunačena se povrne domo, gde zahtevlejo od nje, da položi krivoversko prisego na proticerkveno ustavo. Pa kak sv. Andrej Fournet župnik — njeni vrstnik, se je tudi ona toga izo-gnola pa naskrivaj vršila dobra dela.
Viher se je vtišao. Ivana zbere okoli sebe nikelko prijatelje i ustanovi družbo Vsmiljenk. Za redovnice seslavi pravila, škof v Bezansoni pa je potrdi. Družba se je naskori razširila tudi po Švicarskoj. Ustanovitelica je osebno šla s sestrami v Neapul i po Taljanskom nastavlala kloštre. Da pa zagotovi Družbi kak najlepši napredek, je šla v Rim i je od pape Pija VII., prosila, da njoj potrdijo pravila. Poleg malih sprememb je to tudi dobila. Škofi v Bezansoni je ne bilo ravno po voli, da je ustanovitelica nosila pravila v Rim za potrditev. Zgodovinari pravijo, da je te škof bio vučeni i pobožen človek, a da je živo v časi, kda je na Francuskom vladao duh, takzvani galikanizem. Galikanci so včili, da naj išiša oblast v cerkvi pripada škofom vkiiper s Papom, sam Papa so vrhovni vladar samo telko, da njim škofje prekdajo to vrhovno oblast, ar se oni nemrejo gda-šteč zbrati. Oni so ešče včili, da Papa majo oblast samo v čista duhovnih slvarej, v Francoskoj pa, da tudi toga nemajo, ar Fran-cuska cerkev ma stare sloboščine i se more ravnati samo po predpisaj i odredbaj starih škofovskih zborov. Vnogi so tisto-krat to mišlenje zastopali pa se je zato sam škof v Bezansoni protivo tomi, da je svetnica pravila svoje družbe nosila Papi na podpis. Zato je odtrgao od celote oni del Družbe, šteri je bio v njegovoj škofiji in je sestram zapovedao, da niti za eden den nesmejo v nieden klošter sprijeti ustanovitelice Ivane Autide Thouret. Ona pa je sama prišla pred škofa, pokleknola pred njim in njemi štela razložiti stvar, pa on je ne šteo poslušati. Vnogo je trpela, vso stvar je priporočila Bogi i je šla naprej. „Sestre moje, jaz sam hčerka sv. Cerkvi, hodite z menov tudi ve," je večkrat pravila svojim redovnicam.
Red se je sledkar razširo po Belgijskom, Angleškom, v Egipti, Siriji itd. Ivana Autida je vmrla 24. aug. 1826. leta v Neapoli. Lela 1895 so se začnole pravde za svetniški proglas, leta 1900 v Rimi. Za blaženo je proglašena leta 1926. 14. jan. L. 1934. pa je bila proglašena za svetnico. V svojoj predgi po Evangeliji so sv. oča Papa posebno povdarili svetničino vdanost i lubezen do sv. Cerkve i do vrhovnoga poglavara sv. Cerkvi, Pape. Opisali so tudi moč duha ino nevstrašenost sv. Ivane Autide, ki je pravila, da z Božov pomočjov more vse včiniti, kajšteč spozna, da Bog zapovedavle, pa če bi tudi trbelo iti na kraj sveta.
N a v u k. Lubezen i vdanost svetoj Cerkvi i Papi, njenomi vrhovnomi poglavari, more dičiti vsakoga pravoga katoličana. Ka je brodar na ladji, ka je vrhovni zapovednik v boji, ka je pastir pri čredi, to so Papa katoličanskoj Cerkvi. Papeštvo je funda-ment, na šterom trdno ino stalno stoji cela zidina Cerkvi, po onih Jezušovih rečaj: Jaz ti pravim, ti si Peter, to je pečina i na to pečino bom zozidao svojo Cerkev i peklenska vrata je ne bodo premagala." (Mat. 16, 18). To dobro znajo neprijatelje Cerkvi i zato z vsov silov napadajo papeštvo. Oni so osvedočeni, da če razrušijo fundament, lehko poderejo tudi celo zgradbo t. j. katoličansko Cerkev.
Marija, vse iz Odranec, vsaka 10, Plej Kata in Žižek Kata, nabrali v Čren-sovcih na senji, 42, Jerebic Marija, Beltinci, iz Francije prosi za sebe i brata pomoč, 10, Žalig Janoš, Črensovci, v zahvalo za ozdravljenje deteta, 30, Žalig Janoš. Črensovci, v zahvalo za ozdravljenje deteta, 30, Žalig Kata, Črensovci, prosi za stanovitno zdravje deteta, 20, Ropoša Jožef, Grad, 10, Gyorek Vilma, Dol. Bistrica, iz Francije, 10, N. Hotiza, na čast s\. Antoni v zahvalo, 10, Horvat Alojz i žena, Kruplivnik, iz Francije, 15, Sobočan Verona, V. Polana, iz Francije, 10, listje v šumi 407, Ritlop Jožef. Črensovci, iz Francije, 10, Krampač Marija, G. Bistrica, naj se počasti sv. Anton, 50, Plej Kata, i Hanc Roza nabrali v Črensovcih, Nerat Ivan, iz Črensovec pa pripelao: 70 kg. ku-korice, 17 50 kg. hajdine, 50 kg. prosa, 100 kg. krumplov, Tkalec Daniel, Trnje, v zahvalo na čast sv. Antoni, da delo dobo v Canadi, 10, Lackovič Terezija, Hotiza, iz Francije, 7'50, Hanc Lujza, Črensovci, iz Francije, 20, Petekar Marjeta, Beltinci, iz Francije, 10, Ritlop Treza, Črensovci, iz Francije, 10, Škafar Ivan, Žižki, 5, Prša Marija, Trnje, iz Francije, na čast Sv. Frančiški za stanovitnost v zvoljenbj družbi, 50, Bedernjak Janoš, 40 kg, kukorice za sedež v cerkvi, 12 kg. kukorice odali 10 80, Žalig Lena, Gančani, 5, Čurič Treza, Trnje, v zahvalo za dobro odajo, 4, Lepoša Ana i Sobočan Ana, Francija, 17-25, Ritlop Štefan, Črensovci, iz Francije, 10, Kerec Mihal, iz Francije, 35, Smrtnik Jože, Luzovica, 100, Žižek Verona, Črensovci, iz Francije, 4, Cilika Ziško nabrala v Franciji 265. Dariivali so v frankih: grofica Plessise, 15, gdč. Parmentier, 5, ZiškO Cilika, 10, Andrejek Ana, 10, Barbir Anica, 10, Rogan Albina, 10, Kožar Julija, 5, Šimon Lina, 5, Šebjanič Lina, 5, Kožar Lovrenc, 5, Viner Marija, 5, Guillebon, sladkorna fabrika, 281'60 vsi iz Bo-istrancourta, Sukič Marija, Martinje, 10, N. Ljubljana, v zahvalo sv. Antoni za prejete dare i prošnja po sv. Frančiški za povrnenje nekega roda, 100 Din. — Izdali smo med tem časom za odplačilo hiše v Soboti, 7000, dače, 5'25, dače, 58, sestram na pomoč 307, za licitacijo listja 10, dača od šum 267, občinske doklade od šum 145, stroški čekovnega urada 275 Din. — Oča sirot povrni vsem obilno! Odbor.
Palacios:
Tam .. I Tam
Tam... Tam... Jezuš, odpri mil Moja dobra, Hiba mati, kda so spat me spravlali, pravli so mi, ka si sam vu Cerkvi. Ka ponoči, kda vse drugo spi, tebi sveti samo eden lampaš, sveti, s tebov nikdar ne zaspi.
Čiij me! Jaz sam prvič dnes te sprijao, se šče li spominjaš? Rad te mam tak jako, ka sam skočo s postele (ne me nišče vido),
in sam prišeo k tvojemi oltari, in zdaj tii stojim, pred tebov.
Odpri, odpri, mali Bog,
rad bi vso noč bio pri tebil...
Ali ti ne čiiješ... Joj, kak miježmetnol
Liki ne...! Ja ka pa dveri ? Kak si odpro, Jezuš mili, ka si tii pri meni?"
Glej, ka vidiš tam vu Cerkvi — dve deteti se obimleta, božata se eden driigoga,
„Ka si včino, mali moj prijateo, vej najbouša družba, tvoja mi je čistost in nedužnost! Idi spat, viš kak je mrzlo, kakša tmica je povsedi! Tvoja mati jočejo za tebov, ka te nindri nemro najti. Vej sam jaz povsedi s tebov: Dobre, krotke in nedužne dtiše, te so moj oltar in moja hiša."
»te pa zbogom, sladki moj prljateo)1'
Dva polliba sta se v gluho noč začtila; dverca sama so se dol zaprla; svetila se bela zarja, kda je deto šlo domoU.
Z razpuščenimi ylasmi; v morji žalosti ga najde mati. „Što te vkradno, mali moj zaklad ?
Kak prišeo paii k meni 1 Ne sam čUla tvojega stopaja, ne sam vidla nlkoga vu hiši 1" „Oh odpustiti mi, mati 1 Vujšeo sam vu Cerkev." „V cerkvi? Telko časa; v noči, v zimi?" „Zato ar me mali Jezuš čakao, Odpro mi je dverca. Liki mati! Vej pa dule ne sam bio kak dve minoti I"
Pošta.
Zahvala. Vsem se toplo zahvalimo, ki so nam poslali božične i novoletne pozdrave. — Vsem. Ki kalendara za 1. 1936 ne bi dobili ali velikoga Mar. Lista od^sept. do dec. lanskoga leta, naj se taki javijo na vredništvi v Crensovcih. Točno pa naj napišejo, ka ne so sprejeli. — Lanske duinike opominamo, naj staro naročnino taki poravnajo, ki je ne so ešče, • — Pololnice po&lemo s tov številkov vsem, prosimo Vas, da je spunite i nam kem več nove naročnine pošlete. — Važno za vse naročnike. Ki prvo številko Mar. Lista sprejme, stem postane celoletni naročnik, je dužen zato prvo številko taki vrnoti, ki nešče biti naročnik.
Vganke.
i.
Jezuš je šo z Marijov i sv. Jožefom v cerkev. Gda sta njiva domo šla i že eden den hoda napravila, te sta v pamet vzela, ka Jezušeka nega.
Pitanje nastane
1.	Sta njeva kriviva, ka se je Dete zgubilo? I če nesta kriviva, zakaj sta ne kriviva?
2.	Gda i gde sta najšla Jezušeka?
3.	Ka njima je pravo, gda sta ga najšla? Ka pomenijo njegove reči?
4.	Ka je včino potem, ka sta ga najšla?
II.
Ka pomeni te napis: Ma dragevole viist si i njeni rad, ki Marijo list odtrgne od si njeni.
Ki obe vganke pravilno reši do 15. febr., dobi za dar pisemski papir.