"V Mašne bukvice za vse pravoverne kristjane, zlasti za Obsegajo še posebno nauk od sv. roženkranca, od¬ pustkov, pogostne spovedi in sv. obhajila, stezico v pobožno življenje itd. X dovoljenjem visokočaslitljiviga Ljubljunskitja /k Ut) Drugi pomnoženi natis. v • .k 1 A A ■»> r, i i !\t I. ŽS > f. t. f Ljubljani I8M. Prodaja založnik Matija Gerber* bukvovez, i Vsa dežela bo pusta in prazna, ker nobeden v svojim sercu ne premišljuje. Jer. 12, 11. Blagor človeku, kteri sc raduje postave Go¬ spodove, in jo premišljuje noč in dan. Ps. 1, 1. 2. Kjer sta dva, ali kjer so trije zbrani v mojim imenu, tam sim Jest v sredi med njimi. Mat. 18, 2 O. Kdor zna prav moliti, zna tudi prav živeti. Sv. Avguštin. Molite neprenehama. 1. 'Ves. 5, 17. Natisnil J. R. Milic v Ljubljani. ! N' o l 'hfžf k drugimu natisu. •|* splošna inolifev, ktcro je sama Mati kat. Cerkev vpeljala, in vsem vernim posebno priporočila. Od leta 1261 do zdaj je skoz 600 let 26 Papežev sv. roženkranc z od¬ pustki razširjalo. Ta koristna, močna in tola- živna molitev je očitno spoznovanje naše sv. ka¬ toliške vere, ki presveto Trojico moli, in prečisto Devico in Mater Božjo, Marijo časti; nar bolj pa sv. skrivnosti in verske resnice premišljuje, in našiga Zveličarja .Jezusa Kristusa poveličuje, ker je iz ljubezni do nas terpel in umeri in zdaj na desnici Očetovi kraljuje. Sčasama so bile bratovšine sv. roženkranca vpeljane, po kterili je Bog veliko dobrot ljudem dodelil. Kdor hoče pobožno živeti, ne sme med drugim znotrajne molitve ali premišljevanja nik¬ dar opustiti; drugači se pozabljivost na Boga in vživanje posvetnih slasti širi in uterduje, in to je dandanašnji naj veei nesreča za ljudi. Le 1 * 4 zato ste prava keršanska pobožnost in bogabo¬ ječnost zginile, ker ljudje le z ust mi, le po verhu molijo, in zraven kakšne zunajnosti oprav¬ ljajo j vere pa, ki bi bila živa v lepih čedno¬ stih in rodovitna v pridnim premišljevanju več¬ nih resnic, nimajo v sebi. Zatoraj je Živi roženkranc še posebno v naših časih v živo priporočevati, ker si za notranjo molitev in premišljevanje prizadeva, in za sad tega pre¬ mišljevanja lepe djanske čednosti pri vsaki roženkranski skrivnosti tirja. Družba Živiga roženkranca zasluži med naj lepši in naj koristniši bratovšine šteta biti; ona nima samo naj žlahtnejšiga namena, nam¬ reč spreobernjenje grešnikov in posvečevanje svojih udov, ampak zamore tudi s svojimi le¬ pimi pomočki: z združenim moljenjem sv. rožen¬ kranca in s premišljevanjem naj imenitniših resnic in skrivnost katoliške vere, ta svoj na¬ men gotovo doseči. Zavoljo tega so tudi sv. Oče Papež Gregor XVI. to Družbo pohvalili, poterdili in pred toliko drugimi bratovsinami z odpustki obogatili; zato so jo naj učenejši možje močno priporočevali, jo precej od začetka na več krajih po Francoskim in Nemškim cer¬ kveno vpeljali, in se še zdaj tudi po Slovenskih deželah veselo razširja. Desiravno je že več tacih Družb na Kranjskim, nabrala si je samo že ta naša Družba pri sv. Jakopu v Ljubljani v 8 letih več kot deset tisučev bratov in se¬ ster vseh stanov in vsake starosti iz petdeset 5 duhovni j, ter šteje (»66 Marijnih rožic, t. j. DO Marijnih germov ali 4 Marijne verte. In kako bi pa moglo to drugači biti; saj mora vender molitev, ktera je Jezusu in Marii tako dopadljiva, in taka pobožnost, ki v požlah- njenje človeka meri, povsod dober sad obroditi in očitno koristiti. De bi se ta lepi namen še ložej doseči zamogel, so lete bukvice vdrugič natisnjene in skoraj za polovico pomnožene. Molitev že sploh dosti ne tekne, ako se (je v en dan opravlja, tako tudi pri moljenju sv. roženkranca ni dovolj, če se skrivnosti le izgovarjajo, brez premislika kaj de v sebi imajo: in tii se živo občuti potreba k temu premišljevanju priprav¬ nih bukvic. Ako se toraj, bogoljubna duša! kot brat in sestra Ziviga roženkranca teh bu¬ kev z dušnim pridam poslužiti hočeš, takole ravnaj. Pervi dan mesca, ki svojo skrivnost z naslednjo premeniš, beri sama premišljevanje k svoji novi skrivnosti, ali pa poslušaj, ko ga bo kdo drugi bral; zamerkaj si resnice, ktere so te v ujem zadele, in ti k sercu šle; pre¬ mišljuj jih čez teden, ali kadar boš tisti mesec več časa imela, ponovi premišljevanje posebno ob nedeljah in praznikih popoldne. Ce si oče ali mati v tej Družbi, reci kterimu izmed otrok pri domači službi božji, ko od nauka iz cerkve domu pridete, de naj ti premišljevanje od tvoje skrivnosti ali verstice prebere, in radi bodo 6 sčasama tudi dobri sosedje poslušat hodili. O ko bi se pač nekdanja lepa keršanska navada zopet oživila, de bi se nainest opravljanja, na- mest nerodnih igrač, pijančevanja in pregrešnima vasovanja, le lepi pogovori od pridig, keršan- skih naukov in od premišljevanja roženkranskih skrivnost poslušali, ktere vender ljudje večidel še ob nedeljah in praznikih zvečer molijo; o kako bi kmalo vse drugači in boljši bilo v ker- šanskih družinah. Bogu posvečenih dni bi ne obračali še bolj kot delavnikov v grehe, zavolj kterih nam pravični Bog pa tudi žalostne čase pošiljati mora! — Bogoljubne duše! ker smo se le edino za čast božjo, za svoje in svojiga bližnjiga zveličanje v to Bratovšino združili, prizadevajmo si na vso moč, de s podučevanjcm in svarje¬ njem, posebno z molitvijo in lepim zgledam v sebi in v družili versko mlačnost zalaremo, in gorečnost do lepih čednost zopet obudimo in vnamemo. Usmiljeni in večni Bog nam to do¬ deli po prošnjah prečiste Marije Device in roženkranske Kraljice! Družba Živiga roženkranca. e, ker je pri tej molitevski gotovo znamnje Božjiga usmilje- ii j a sv. Dominiku podelila. Slehern ud Ziviga roženkranca moli in premišljuje po versti vsaki mesec drugo veselo, žalostno ali častitljivo skrivnost sv. ro¬ ženkranca. Enako dišečim rožam v vencu se pobožne serca v ta namen v družbo „ Združbi petnajst oseb po podobi ^Itistiga rožniga venca zbranih , ki |?ga je prečista Devica Marija kot livi roženkranc se zato živ ime- 8 zedinijo, de bi po izrekovanih in pre- mišljevanih roženkranskih skrivnostih zopet oživela naj pred. v sercu vseh udov in vseh pravovernih kristjanov, kakor tudi v sercih grešnikov, ker za njih spreober- njenje si ta bratovšina neprenehauia pri¬ zadeva. De bi se ta tako zaželjeni namen dosegel, mora vsak ud te Družbe 1 ,,06e naš“ — 10 ,,Češena si Marij" — in „Čast bodi Očetu, Sinu in sve- timu Duhu*' — za ohranjenje sv. vere v katoliških deželah, za njeno razširja¬ nje po vesoljnim svetu moliti, in skriv¬ nosti sv. Roženkranca premišljevati, ka¬ kor je spodej rečeno. Naprava Ziviga roženkranca je prav lahka, in primerjena podobi rože, rožniga germa in rožniga verta. Pet¬ najst združenih oseb ali peršon, izmed kterih je ena prednik ali prednica, stori eno rožo Živiga roženkranca. 9 Enajst takih rož, kterini je ena oseba svetovavec ali svetovavka pred¬ postavljena, stori’ en cveteč rožni germ, 165 oseb; in petnajst tacili cvetočih rožnih geimov zopet združenih napra¬ vijo en Mariin rožni vert, z 2475 ose¬ bami. Marii nebeški kraljici tisto čast skazati, ktero si je Živi roženkranc namenil, pa ni treba precej celiga rož- niga verta ali cvetečiga rožniga gernia, tudi ena sama rožica, iz petnajst ske¬ sanih in ponižnih sere sestavljena, za¬ mere usmiljeno Mater giniti in veliko gnad prejeti. Prednik ali prednica, ki mora pri sleherni živi rožici posebej biti, ima dolžnost, na svoje podložne gledati, jih v potrebnih rečeh podučiti, z bratovsko ljubeznijo in krotkostjo posvariti in tako vladati, de cela rožica svoj sveti namen doseči zamere. Tako ima svetovavec ali sveto¬ vavka rožniga germa dolžnost, nad predniki in prednicami posameznih rožic čuti, se z njimi pogovarjati in posveto¬ vati, kar je v prid cele Družbe, kakor 1 ** 10 tudi po smerti ali prostovoljnim odstopu kaciga uda skerb imeti, de kdo drugi nastopi, de tako vsaka rožica vedno cela in živa ostane. Prednik ali pred¬ nica vsake rožice prevzame tudi skerb, gledati, de vsaki ud njemu ali nji izro¬ čene rožice vsak mesec drugo ro¬ žen kransko skrivnost moliti in premišljevati dobi, ktero potem celi me¬ sec vsak dan moli in premišljuje, de je tako slednji dan cel roženkranc zmoljen in premišljevan. To pa se zamore tako zgoditi: Prednik ali prednica odloči na dan za¬ pisa v to Bratovšino slednjimu iz med petnajst udov ene rožice, ki so v za¬ pisniku po versli zaznamvani, eno rožen- kransko skrivnost, kakor nasledvajo, ktero skrivnost po tem tisti ud, ki mu je odločena, skozi celi mesec moli in premišljuje, tako de kteri ud je ta me¬ sec pervo roženkransko skrivnost mo¬ lil, moli drugi mesec drugo, kteri je drugo molil, prevzame drugi mesec tretjo i. t. d. do zadnje, in kteri je zadnjo molil, moli prihodnji mesec 11 j) er v o, tako de sleherni ud ene rožice vsaki mesec drugo skrivnost moli, vsi skupej pa petnajst. H koncu vsakiga mesca pove prednik ali prednica svojim podložnim sondam, ktero skrivnost ho vsakteri prihodnji mesec molil, in jih opomni čednosti, v kterih se jim je pri¬ hodnji mesec posebno vaditi, postavim: resnične ponižnosti, ljubezni do bližnjiga, uboštva v duhu, pokoršiue, skerbniga posnemanja Jezusovih izgledov, kesanja, spokornosti, zatiranja lastne ljubezni, voljne poterpežljivosti v težavah svojiga stanu, ljubezni do Jezusa in njegove prečiste matere Marije, resničniga po- boljšanja, svetih želja po nebesih, či¬ stosti namena, gnade srečne smerti, za¬ upanja v prečisto Devico i. t. d., in ako bi bilo potrebno, jih opominja k stanovitnosti v tej pobožni vaji. — Odpustke zadobiti, ktere so sv. Oče Papež Gregor XVI. z dopisani 27 . prosenca 183:2 družbi Ziviga ro- ženkranca dovolili, je treba: 1. de je petnajst oseb ali peršon združenih ; 12 2. de je vsaka teh oseb v zapis¬ nik prednika ali prednice teh petnajst udov zapisana; 3. de vsak ud en mesec vsak dan eno zmed petnajstih skrivnost rožen- kranca premišljuje in tej skrivnosti v čast 1 „Oee naš" — 10 Češena si Marija" — in „Čast bodi Bogu Očetu, Sinu in sv. Duhu" na popred imeno¬ vani namen moli. Na tako vižo moli teh petnajst oseb vsak dan celi rožen- kranc. @ dl «i s t k t» kteri so udam Živiga roženkranca podeljeni, so: 1. Popolnama odpustek pervi praz¬ nični dan po njih pristopu v Družbo. 2. Vsi odpustki, kteri so bili do zdaj sv. roženkrancu podeljeni po raz¬ pisu Papeža Inocenca XI. 3. Sto dni odpustka za vsakrat, kadar se odmerjeni del ob delavnikih moli. 4. 7 let in 280 dni ob nedeljah 13 in praznikih celiga leta, tudi vsak dan v osminah naslednjih praznikov: Bo¬ žiča, velike noči, vnebohoda, binkošti, sv. rešnjiga Telesa, in praznikov roj¬ stva in čistiga spočetja Marije pre- čiste Device. 5. Popolnama odpustki ob tih le velikih praznikih: Božiča, noviga leta, sv. treh kraljev, velike noči, vnebo¬ hoda, binkošti, sv. Trojice, sv. reš¬ njiga Telesa, sv. Petra in Pavla in vsih svetnikov. Pa tudi ob vsili večih in manjših praznikih prečiste Device in vsako tretjo nedeljo mesca. Popolnama odpustki se tudi zamo- rejo dušam v vicah oberniti. Jih pridobiti je treba: se spovedati, ob imenovanih dnevih k sv. obhajilu perstopiti in v eni cerkvi navadne mo¬ litve za odpustke: Za mir in edinost keršanskih oblastnikov, za zatiranje ne¬ vere in krivoverstva in za povikšanje matere katoliške cerkve opraviti. Bolniki se zamorejo tudi imenova¬ nih odpustkov vdeležiti, če tiste molitve 14 in dela, ktere jim je njih spovednik s tem namenam naložil, opravijo. Ge kteri zmed petnajst udov svojo skrivnost moliti opusti, ne zgubijo zato nikakor drugi udje, ki pridno in zvesto svojo skrivnost molijo, [če tudi sami s pravičnim zaderžkam, post.: boleznijo, zaderžani niso] odpustkov Ziviga rožen- kranca. Pap. Gregor XY4. 1. nov. 1835. 1. V zadobljenje vseh odpustkov sploh je treba, de je katoliški kristjan v starin milosti Božje vsaj tačas, ko še zadnje za odpustke zapovedano dobro delo opravljaj zakaj nobena časna ka¬ zen ni odpušena, dokler je še dolg greha in večna kazen t. j. zasluženo pogubljenje ali pekel na človeški duši. Za tega voljo je naj boljši s spovedjo začeti, kdor hoče popdlnama ali nepo- polnama odpustke zadobili. 52. Pogodbe odpustkov se morajo na tanko, po čerki tudi, ne samo po duhu 15 popolnama dopolniti; vediti je treba, kdaj, kje in kako se zadobijo. 3. Precej zjutraj je dobro namen storiti, de bo kdo tiste sv. odpustke zase ali za duše v vicah obernil, kteri so z opravljenim dobrim delam čez dan podeljeni. 4. Tudi pri spovedi, obhajilu in pri obiskovanju cerkve naj se ta namen ponovi. 5. Kdor ni tega namena že zju¬ traj storil, mora vsaj pred spolnjenim zadnjim zapovedanim dobrim delam do¬ ločiti, ali ga hoče zase ali za duše v vicah oberniti, ker drugač gre zaslu- ženje zadobljenih odpustkov v cerkveni zaklad dobrih del; je kakor pri inašniku, kadar za nobeniga posebniga sv. maše ne bere. 6. Nikakoršen odpustek ne more za žive zadobljen ali darovan biti; le samo odpustkova molitev sama na sebi, t. j. milost zadobivna in zadostivna moč molitve zna živim darovana biti. 7 . Zase zarnore kristjan le en sam popolnama odpustek na en dan za- 16 dobiti, ako pa od več bratovšin na tisti dan odpustki snidejo, naj se vsi drugi vernim dušam v vicah obernejo. Samo pri Porcjunkelskih odpustkih se tudi po naj novejših odlokah od 8. julija 1855 tolikokrat odpustek zadobi, kolikorkrat se po prejetih sv. zakramentih 2 . dan avgusta cerkev sv. Frančiška Serafina obiše in tam v papežev namen moli. 8. Na take dni je ena spoved in sv. Obhajilo zadosti za vse odpustke čez dan; molitve in obiskovanje cerkve itd. se pa morajo od vseh opraviti. 9. Papež Klemen XIII. so dovo¬ lili , de kdor ima hvalevredno navado, vsaki teden k spovedi iti, ako ni zader- žan, zamore vse odpustke, ki v teden pridejo, zadobiti, se ve, ako je brez smertniga greha, če tudi več odpustkov zase spoved tirja. Tedniška spoved mu tedaj zaleže, kakor de bi jo vsak¬ dan opravil. O koliko dobriga vender pogostna spoved obrodi! Odpustki sve- tiga leta pa vselej zase spoved, obha¬ jilo , molitve in obiskovanje cerkve tirjajo. 17 10. Papež Pij VII. 12. junija 1822 so dovolili, de se zamoreje od¬ pustki še zadobiti, če je tudi spoved 8 dni pred opravljena bila; pri taki spovedi je pa mogel namen sv. od¬ pustke zadobiti že storjen biti; ni tudi treba, de bi bila odveza ravno v namen, odpustkov se vdeležiti, podeljena. 11. Kar pa sv. Obhajilo zadene, ako ga odpustki tirjajo, se ne more za naprej prejeti, ampak na dan odpustkov, ako je sv. Obhajilo od dušniga vodnika dovoljeno bilo. 12. Le o tacih praznikih, kjer se odpustki že pred ta večer — od pervih večernic — zadobiti žarno- rejo, je tudi sv. Obhajilo že dopol¬ dne pred praznikam za odpustke ve¬ ljavno. 13. Odpustki sv. roženkranca na enim kraju podeljeni, veljajo za vse cerkveno vpeljane roženkranske bratov- šine in sicer za vselej, 14. Vsi odpustki sv. roženkranca se smejo po priprošnji tudi za verne duše v vicah darovati. 18 !) Uti (isti) 31. julija 1679 „Nuper pro pa rt e “ poterjen od Papežev Benedikta XIII., Pija VII. in zdaujiga Papeža Pija IX. 2. avgusta 1851 podeluje vsem Bratovšinam sv. roženkranca lete imenit¬ niki odpustke kakor je bilo stran 12 spodej štev. 2 v misel vzeto. 1. Popolnama odpustke dobijo roženkranski udje, če tudi drugje spo¬ vedani in obhajani tretjo nedeljo v mescu bratovski altar obišejo in za od¬ pustke molijo. 2 . Popolnama odpustek zadobijo udje sv. roženkranca, če od sabote po¬ poldne pred roženkransko nedeljo do solnčniga zahoda druge nedelje, tora j v celi osmini vsaki dan, bratovski altar ali drugo cerkev obišejo in na Papežev namen molijo; spoved in obhajilo pa zamorejo že saboto dopoldne opraviti. 3. Vsim vernim kristjanam, č e tudi niso udje, so od sabote popol¬ dne pred roženkransko nedeljo do solnč- 19 niga zahoda roženkranske nedelje po- polnama odpustki podeljeni, če se med tem čašam, ali pa tudi saboto dopoldne spovejo in obhajajo. Navadne molitve: 7 očenašev i. t. d. za razširjenje svete vere, za spreobernjenje krivovercov in grešnikov in pa za mir morajo od sa- bote popoldne v taki cerkvi opravljene biti, kjer je cerkev z Bratovšino sv. roženkranca. Lepo priložnost tedaj vsim katoliškim kristjanam sv. odpustke zadobiti, kteri hočejo roženkransko ne¬ deljo in prešnjo saboto k takim cerkvam kakor na božjo pot se podati. 4. Popolnama odpustek imajo tudi vsi udje in n e udje v praznik presv. rešnjiga Telesa in v praznik cerkveniga patfona, kjer so bratovski altarji, v Ljubljani tedaj in Loki o sv. Jakopu aposteljnu 25. julija — ako se rečene dni kdo spove, obhaja, bratovski altar obiše, in navadne molitve pobožno o- pravi. 5. Udje, kteri en del sv. rožen¬ kranca s skrivnostmi pobožno molijo, in če pri tem naj svetejši imeni Jezus 20 in Marija vselej s posebno častjo izre¬ čejo, zadobijo nepopolnama odpustek od 264 let in 245 dni po dovoljenju Pap. Inocenca VIII. in še več drugih. 6. Kolikorkrat na dan udje po skesani spovedi en del sv. roženkranca odmolijo, zadobijo zraven poprešnjih še 60 let in 240 nepopolnama odpustkov, tudi pri roženkrancu, ki ga po navadi zvečer z drugimi molijo. Kdor ima pa navado, vsaki teden k spovedi iti, in v smertnim grehu ni, je vsaki dan od¬ pustka lahko deležen, če le samo en del moli. 7. Ravno zdaj imenovane odpustke zamorejo po dovoljenju Pap. Klemena XIII. od 9. grudna 1763 vsi tudi neudje zadobiti, če vsaki teden Za¬ krament sv. Pokore prejmejo, kar se v samostanih naj ložej zgoditi zamore. 8. Papež Inocenci VIII. so dali v razpisu 27. sveč. 1488 udam 15 dni manj kot 111 let od naloženih pokoril, če so resnično spokorniga duha, in če iz časti do presv. Device Matere Ma¬ rije roženkranc pri sebi nosijo. Noben 21 ud naj vender ne zanemarja, rožen- kranc od 15 ali vsaj od 5 skrivnost vedno pri sebi imeti, ker se tudi ti od¬ pustki s tako lahkoto pridobijo in dušam v vicah v v njih ohlajenje oberniti zamo- rejo. Se boljši je, de je roženkranc blagoslovljen. 1). Ob zadnji uri so udam popol- nama odpustki podeljeni, če so skesano pri spovedi in obhajilu. 10. Ravno tako, če sladko ime Jezus izreko, in ce ga z ustmi več ne morejo, pa vender v sercu to store ali sicer kakšno znamnje praviga kesanja iz ljubezni do Boga na sebi pokažejo. 11. T isti umirajoči, ki po oprav¬ ljeni spovedi in obhajilu apostoljsko vero in Češena bodi kraljica pobožno odmolijo, in se varstvu matere Božje priporočijo, imajo popolnama odpustke. 12 . Papež Benedikt so dovolili v razpisu „Sanctissimus“ od 13. aprila 1726 tudi vsi m vernim neudam, kteri en del sv. roženkranca molijo, za vsaki Očenaš in Cešeno Marijo 100 dni odpustka. 22 13. Papež Pij IX. so vsem ver¬ nim tudi neudam odpustek od 10 let in 400 dni dodelili, kadar ga s kom dru¬ gim skupaj molijo. 14. Kdor je v tej ali v kaki drugi bratovšini zapisan, in svoje dolžne molitve ne opravi, nima še majhniga greha ne, in se mu še tega spovedati ni treba, ako noče, ker vse bratovšine ne vežejo pod greham, vežejo le pod kaznijo, ktera v tem obstoji, de tako dolgo duhovnih dobrot ne dobi, dokler ponje ne pride, t. j. dokler prostovoljno prevzetih dobrih del ne opravi. Le kdor iz zaničevanja ne opravi, se pre¬ greši. J 5. Sv. roženkranc se sme pov¬ sod, v cerkvi in doma, grede, stoje, sede, tudi leže opraviti, naj boljši je pa, ga kleče pred podobo Matere Bo¬ žje moliti. 16. Bolniki, slabotni in z vzro- kam zaderžani dobijo odpustke, de le 1 očenaš in češena Marijo vsaki dan zmolijo, ali če kdo drugi namesto njih, ali če tudi nobeden ne moli. Že več kot tri sto let je navada, de Papeži v ta namen, de bi verniki bolj v živo verovali, Boga molili, in Mater Božjo častili, manjši sv. podobe, križe, križce, svetinje in roženkrance sami blagoslovljajo ali druge pooblastu- jejo in z odpustki obdarujejo. De se pa verni teh odpustkov, ki so z blagoslovljeno stvarjo sklenjeni, vdeležiti morejo, je treba p er vi č, de tako stvar pri sebi nosijo ali pa vsaj v svojim stanovanju hranijo. Drugič je treba, de v zadoblje- nje odpustkov napovedane molitve opravijo, tako de blagoslovljeno stvar pri sebi imajo ali pa v svojim stanovanju pred njo molijo. Tretjič, podob na papirju ni blagoslavljati, ker se lahko spridijo; križci in svetinjce ne smejo iz cina ali svinca ali iz druge lahko zdrobljive in mehke robe biti, železne smejo biti. 24 (5 e ter tič, zrezljane ali vlite po¬ dobe morajo od tacili svetnikov biti, ki jih je Cerkev očitno za svete spoznala, ali pa ki se vsaj v rimskih bukvah mu- čencov znajdejo. Petič, blagoslovljenim križcam itd. dodeljeni odpustki veljajo le tistim, za ktere so križci in druge reči blago¬ slovljene, in pervim v last dane. ( 3 e kdo tako reč zgubi, je ne more z drugo neblagoslovljeno nadomestiti. Blago¬ slovljene reči z odpustki se ne smejo posojevati ali v rabo prepustiti s tem namenam jih odpustkov deležnih storiti, ker drugači blagoslov in odpustki zgi- nejo. v Šestič, blagoslovljene reči se ne smejo nikakor zamenjevati ali prodajati tudi za svoj kup ne 5 zatega voljo je treba jih pred dobiti in potlej zase bla¬ gosloviti dati. Po smerti zgine bla¬ goslov. Kdor vsaj enkrat v tednu trojni roženkranc s petnajstimi, ali le en del s petimi skrivnostmi odmoli, kdor duhovske dnevne molitve, ali od 25 Matere Božje, ali za mertve, ali sedem psalmov pokore ali stopnjiske psalme opravi, kdor v keršanskim nauku pod- učuje, kdor jetnike in bolnike v bolniš¬ nicah obiskuje, kdor vbogajme daje, kdor k sv. maši v delavnik gre, in du¬ hovni, ki jo bere, zadobi popolnama odpustek, ako je resnično pri spovedi skesan in ob zdolaj naznanjenih dnevih sv. Obhajilo prejme, in pobožno za za- trenje krivih ver in razkolništva, za razširjenje katoliške cerkve, za mir in edinost keršanskih vladarjev in za druge cerkvene potrebe Boga prosi. Taki dnevi so: Božič, sv. 3 kralji, velika¬ nov, vnebohod, binkošti, sv. Trojica, sv. Telo, spočetje, rojstvo, oznanjenje, očiševanje in vnebovzetje prečiste De¬ vice Marije, sv. Janez kerstnik, vseh 12 aposteljnov, sv. Jožef, ženin Marije Device in vsi svetniki. Kdor imenovane dobre dela na. druge praznike Gospodove in Matere Božje opravlja, dobi tisti dan odpustek od 7 let in 7 kvadragen, ob nedeljah in praznikih čez leto 5 let in 5 kva- Živi roženkrftiu-. 2 26 dragen in vsaki drugi dan v letu 100 dni odpustka s tistimi pogojami. Kdor ob smertni uri svojo dušo pobožno Bogu priporoči, in je priprav¬ ljen smert z vdanostjo z Gospodove roke sprejeti, in po resnično skesani spovedi in obhajilu, ali če to več mo¬ goče ni, le skesano presladko ime Je¬ zus v sercu zreče, ako z ustmi več ne more, zadobi popolnama odpustek. Kdor ob „ave Marija 44 zvonjenju zjutraj, opoldne in zvečer Angel Go¬ spodov, ali če tega ne more, en Oče- naš in češena si Marija moli, ali kadar za duše v vicah zvoni, -.psalm: Tz globočine vpijem k tebi, o Gospod! itd. ali če tega ne zna, Očenaš, češena si Marija odmoli, zadobi, če ni v smert- nim grehu, 100 dni odpustka. Kdor se o petkih Kristusoviga terpljenja in smerti pobožno spomni, in 3 Očenaše in toliko češena si Marij zmoli, dobi 100 dni odpustka. Kdor pobožno za verne kristjane moli, posebno za umirajoče, in vsaj en Očenaš s češena si Marija opravi, dobi 100 dni odpustka. Vsi leti od¬ pustki se zamorejo tudi dušam v vicah oberniti. bratovšine Živiga roženkrauca. 1. Molitve in premišljevanja, ktere Bratovšina svojim udam naklada, ne ve¬ žejo tako, de bi grešil, kdor jih opusti. Kdor priporočene pobožnosti spolni, se vdeleži gnad Bratovšine; kdor jih iz zanikernosti opusti, jih ni deležen; če jih pa brez zadolženja, ali pa ob pra¬ vim času zavoljo resnieniga zaderžka kdo ne more spolniti, zamore pozneje doinestiti in tudi gnade zadobiti. 2. Ob dnevih, ko so popolnama odpustki, se prejmeta zakramenta svete pokore in presvetiga rešnjiga Telesa, in se moli v papežev namen, kadar *) Ves ta spis o. Kteri je za nas kervavi p6t potil. S kakšno gorečnostjo, kako iz serca si molil, o moj Jezus! vselej, posebno pa zdaj, ko se je tvoje terpljenje začelo. — Daj Živi roženkranc. 4 74 tudi meni duha prave serčne, go¬ reče molitve, de bom vselej z zbranim duham in sercam molil, in tako dosegel, kar potrebujem. O Jezus! ti si pokleknil, na svoj sveti obraz padel, in se tako pred svojim nebeškim O četam po¬ nižal. Učiš me, Jezus! de moram tudi jest per molitvi tudi po telesu ponižnost kazati, de moram na kolenih dušo in telo ponižati, in kakor roke tako serce k nebeš- kimu Očetu povzdigovati. Trikrat si molil k svojimu Očetu, o moj Zveličar! de bi šel kelih terpljenja, ako bi mogoče bilo, merno tebe $ pa vender si se popolnama vdal v voljo Očetovo. O daj mi, moj Jezus! de bom tudi jest svojo voljo z voljo nebeškiga Očeta sklenil, de bom v velicih križih, ktere mi 75 njegova modrost in dobrota naloži, prosil, de bi mi jih moj Oče od¬ vzel; pa bom vender vselej per- stavil: Oče! ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi. Svoje učence opominjaš, o ljubeznjivi Zveličar! de naj čujejo in molijo, ker je duh sicer voljan, ali meso pa slabo. — O opomi¬ njaj tudi mene k molitvi, o Jezus! govori v moje serce, posebno ta¬ krat, kadar se velike skušnjave in nevarnosti za mojo dušo bli¬ žajo, kterih jest sam slab in za¬ span ne vidim; uči me posebno v brhkostih in v terpljenji z mo¬ litvijo per nebeškim Očetu pomoči in tolažbe iskati. Oh s kakšno britko žalostjo tvoja duša, o Jezus! zavoljo gre¬ hov vsega sveta in zavoljo mojih grehov k Očetu nebeškimu zdi- 4 * 76 huje! O moj Jezus, moj zavoljo mene s kervavim potam obliti Zveličar! daj mi gnado, de se bom greha vselej skerbno varo¬ val, kteri je tebi tako britkost in žalost perpravil, s kterim, koli¬ kokrat ga ponovim, tudi tvoje terpljenje ponavljam. Strašno čutiš, o Jezus! težo in hudobo greha, de kervavi pot stoji po tvojim obrazu. — O daj tudi meni spoznati in saj nekoliko čutiti, kako je vsak greh božji svetosti zopern, in kakšno kazen pravica Božja zanj tirja. Daj mi, de ne bom zanikerniga razločka med majhnimi in velikimi grehi delal; daj mi spoznati, de tudi nar manjši greh, s kterim tvojo svetost in ljubezen, o Jezus, raz¬ žalim, je vreden, de bi kervave solze nad njim točil. 77 V svoji britkosti na vertu Getzemani si rekel, o Jezus ! moja duša je žalostna do smerti. — O kako bi se mogel jest grešnik na svetu nespametno veseliti, ker ti, moj Zveličar! žaluješ? Daj mi, de zaničujem vse posvetno neči¬ mrnim razveseljevanje, in svoje grehe objokujem notri do zadnje ure svojiga življenja. Svet roženkranC terpljenja! Naj vsak grešiti jenja! De b’ grešnik pogubljen no bil, Je Jezus pot kervav potil. O roženkranc terpljenja! ?. Kteri je za uas gajžlan bil. Sin božji se je pustil do na- ziga sleči in hudo tepsti. Oh, tistiga slečejo, kteri rože in lim- barje na polji in vse svoje stvari neizrečeno lepo oblači! — O ne- 78 skončno Božje ponižanje! O ne¬ skončna človeška hudobija! O solnce! zakaj ne otemniš, de bi slečeniga Jezusa nobene oči ne vidile Do naziga slečen, o Jezus! neusmiljeno tepenje z ojstrimi biči in šibami terpiš ; to terpiš za grehe nesramnosti in gerdobije človeških otrok. O Jezus! zateri v meni nesramno poželjenje! po¬ gasi ogenj prešeštva in neči¬ stosti. O moj Zveličar! ti si slečen, tepen in zasramovan; uči me za¬ ničevati nečimurnost in prazen napuh v obleki in noši, uči me skerbeti bolj za belo oblačilo ne¬ dolžnosti svoje duše, kakor za zapeljivo in pohujšljivo lišpanje svojiga života. O Jezus! kako strašno boleče 79 tepenje si prestal v bičanji! Oh! kolikokrat sim te jest, nehvaležni grešnik, po tvojim svetim telesu s šibo greha udaril! Toliko pre¬ grešnih misel, toliko pregrešnih besed, toliko pregrešnih del je bilo toliko šib, s kterimi sim te jest nesrečna stvar, tebe svojiga stvarnika, svojiga Zveličarja, svo¬ jiga nar večiga dobrotnika, svo¬ jiga Očeta tepel. Oh! odpusti mi, usmili se me. Na celim svojim svetim telesu si bil, o preljubeznjivi Zveličar! hudo raztepen in razbičan zavoljo mojih grehov. Zavoljo tega te- penja te prosim, daj mi gnado, daj mi moč in resnično voljo, de bom svoje spačeno, na vse hudo nagnjeno meso tepel in pokoril, ga po tvojim nauku sovražil in 80 moril, in tako dušo in telo več- niga pogubljenja obvaroval. Svoje meso moriti in križati, naj bo vselej moja resnična volja. Če je pa vender ta moja volja kdaj preslaba, mi daj, o razbičani Jezus! to gnado in moč, de svo- jimu telesu in njegovimu pože- ljenju saj nikoli ne bom stregel, in mu z nespametno postrežbo še veči moči čez dušo dajal. Svet roženkranc terpljenja! Naj vsak grešiti jenja! Za greh mesnih želja storjen Je Jezus bičan, raztepen. O roženkranc terpljenja! 8. Kteri je za nas s ternjem kronan bil. S ternjevo krono so neusmi¬ ljeni rabeljni novo bolečino zmi- slili in tebi napravili, o ljubeznivi 81 Jezus! de so z njo tvojo sveto glavo ranili in okervavili. — Moje vsakdanje težave in zoper- nosti, ktere mi Bog pošlje, naj mi bodo toliko ternov, kteri naj v ternjevo krono spleteni moje serce kronajo in zbadajo, de za vsakdanje grehe pokoro storim. Ternjeva krona ti, o ljubi Zveličar! ni le bolečine delala, te- muč je bila namenjena od neusmi¬ ljenih Judov posebno za tvoje zasramovanje. S ternjevo krono je kronan Kralj nebes in zemlje, zapljuvan njegov obraz, kteriga svetlobe se Angelji ne morejo nagledati. — Lepotici se, člo¬ veška stvar, z nečimurnostjo; hre¬ peni, poganjaj se po časti in imenitnosti tega sveta*, povikšuj se čez vse ljudi, svoje brate, in če moreš, tudi čez Boga samiga: 4 82 — zasramuj kervavo, zapljuvano, s ternjem kronano glavo svojiga Odrešenika: pa kaj imaš od tega? kaj ti pernese napuh? Napuli te pelje v pogubljenje! — O moj Jezus! ne perpusti, de bi me na¬ puh posedel. Tebe, o večna modrost, moj Jezus! so slepi služabniki terdo- vratnib Judov kakor neumniga kralja pozdravljali, pred teboj po- klekovali, te v obraz bili in tvoje sveto obličje zapljuvali. Ob, kak¬ šno zasramovanje! kakšne neizre¬ čene bolečine na duši in na te¬ lesu ! — Pa vender vse voljno terpiš, mili Jezus! in ne odpreš svojih ust. Uči tudi mene vse zasramovanje in zaničevanje, ktero bi me vtegnilo zavoljo tebe za¬ deti, voljno in še z veseljem pre- terpeti, de bom s teboj zavoljo 88 pravice zaničevan, in s teboj in per tebi nebeško, večno čast do¬ sežem. V tvojim zaničevanji in za¬ sramovanji , s ternjem kronani Kralj večne časti! te častim in molim svojiga vsigamogočniga, dobrotljiviga Boga in Zveličarja; per tebi želim ostati, tebe se der- žati. Ne perpusti, de bi se jest tebe sramoval, in daj mi to veliko gnado doseči, de boš tudi ti mene spoznal zvestiga učenca pred svo¬ jim nebeškim OČetam. Sam si rekel, moj Zveličar! de bogastvo in nezmerno hrepe- njenje po blagu tega sveta je enako ternju, ktčro vsako kal do- briga sadu zaduši, in dušo člove¬ kovo kervavo rani. —=• Pregreha lakomnosti, kteri toliko posvetnih ljudi služi, je ranila tudi tvojo 84 glavo, o Jezus! z bodečim ter- njem. O ne perpusti, de bi mojo dušo lakomno poželjenje zlata in srebra, kakor ojstro ternje raz- bodlo. Svet reženkranc terpljenja! Naj vsak grešiti jenja! Za lakomnost časti, blaga Je s ternjem kronan Kralj sveta. O roženkranc terpljenja! 9. lit eri je za nas težki križ nesel. Poglej, o človek, kako tvoj Jezus radovoljno, kakor jagnje, ki ga v smert peljejo, svoj težki križ vleče in kliče: Kdor hoče moj učenec biti, naj zataji samiga sebe, naj zadene svoj križ in naj hodi za menoj. — Ali ne slišiš njegoviga klicanja? Ali boš še zmiraj za veseljem in za kratko¬ časi hodil? 85 Potem, ko si bil že toliko kervi prelil, so ti sovražniki te¬ žak križ na globoko ranjene rame naložili, in voljno in poterpežljivo ga vlečeš na Golgato. — O, kaj so vsi moji križi proti tvoji mn ? Pa vender se jih branim, jih od sebe paham! Jezus! daj mi moč, de bom s svojim križem serčno za teboj hodil. Simon Cirenejc je persiljen tebi pomagal tvoj križ nositi; oh, kako srečen bi bil, ko bi ga iz ljubezni do tebe rad in z vese¬ ljem nosil! — Tudi meni nebeški Oče križ naloži, kteriga nosim zato, ker se ga ne moren ubra¬ niti. Daj mi to veliko gnado, o moj Zveličar! de bom saj tiste križe voljno nosil, kterim ne mo¬ rem oditi v ti dolini solz. Upam 86 de si bom tudi s takimi križi per tebi veliko zasluženja nabral. Oslabljen na telesu si večkrat padel pod težo svoji ga križa, kte- riga so ti grehi sveta naložili. Le božja moč ti je pomagala, de si spet vstal, in križ na kraj mertvaških glav pernesel. — Oh! velikokrat tudi jest padem pod težo svojih grehov; ti Gospod vsigamogočni! mi daj moč, de tudi vselej vstanem in nikoli v svojih grehih ne obležim. O Jezus! ko si v grenko smert šel, so bogaboječe Jeru¬ zalemske žene za teboj šle in nad teboj jokale. Oh omeči in vžgi tudi moje serce, de bom terpljenje v živo čutil, in solze točil; pa veuder ne nad teboj, ker si nedolžen radovoljno terpel, ampak nad svojimi grehi, nad 87 kterimi ti hočeš, de jokam. Daj mi, o Jezus! solze soterpljenja, hvaležnosti in ljubezni do tebe; daj mi solze prave pokore; daj mi, kakor Petru, de svoj greh spoznam, grem in milo jokam. Svet roženkranc terpljenja! Vaj vsak grešiti jenja! Mehkužen, o kristjan, živiš, Lej, Jezus nese težki križ! O roženkranc terpljenja! 10. Kteri je za nas križan bil. O Jezus! zavoljo mene na križ razpet in perbit, v tvoje svete petere rane se izročim, med tvoje razpete roke, ktere iz lju¬ bezni proti meni raztezaš, se ver- žem in te prosim: okleni se me, in nikdar me ne, pusti od sebe. Tri ure si visel in neizre¬ čene telesne in dušne bolečine 88 terpel na križi, na kterim si bil med dvema razbojnikama, kakor naj veči med njima povzdignjen. To tvoje britko terpljenje naj mi moč da, in mojo voljo vname, de bom poželjivost mesa ukrotil, za- nikarnost zapustil, de bom vse posvetno zaničeval, in le to lju¬ bil, kar mi ti, o Jezus! zapoveš ljubiti. Ti veš, o Jezus! de nisim z zlatarn ali srebram, ali s kako drugo pozemeljsko drago ceno, ampak s tvojo drago kervijo, s kervijo neomadežaniga Jagnjeta odkupljen. Nikar ne perpusti, de bi bila tvoja prelita kri nad me¬ noj zgubljena. Se na križi si molil za svoje sovražnike, rekoč: Oče! odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo. — O Jezus! kakor grešnik' sim bil 89 jest tudi tvoj sovražnik, tedaj si tudi zame prosil. Zato upam v tvoje neskončno zasluženje, zato upam, de si tudi meni sprosil ne¬ beški raj. Spomni se, o Jezus mili! De so zame te umorili; Prosim, socinji dan se usmili. O Jezus! kteri si, potem ko je bilo vse spolnjeno, kar je bilo od tvoje smerti prerokovano, svojo dušo svojimu nebeškimu Očetu izročil; prosim te, daj mi gnado, de bom tudi jest, kadar bom spol¬ nil vse, kar mi je Oče nebeški na tem svetu odmenil, svojo dušo, ktero si ti odrešil, v tvoje roke izročil, de k tebi pride, in s te¬ boj vekomaj sklenjena ostane. Pod tvojim križem, o moj Zveličar! terkam tudi jest na 90 svoje persi; verujem in spoznam, de si ti Sin Božji, moj Odrešenik, de so te moji grehi na križ per- bili in te na križu umorili. — O daj mi gnado, de jih resnično ob¬ žalujem, de se jih skerbno varu¬ jem, in de zanaprej zvesto po tvojih naukih in zapovedih svoje življenje ravnam. Sobice je otemnelo, zemlja se je tresla, per tvoji smerti, o Je¬ zus ! grobi so se odpirali, merliči so vstajali in se perkazovali; vsa natura je spoznala, de Bog-člo- vek terpi in umira. — Stori, o Vsigamogočni! de se nad tvojo smertjo tudi terdovratni grešniki prestrašijo, pretresejo in predra¬ mijo, de se njih okamnjeue serca razpočijo in omeče, omeče k res¬ nični pokori, de tvoje terpljenje 91 in tvoja britka smert nad njimi ne bo zgubljena. Svet roženkranc terpljenja! Naj vsak grešiti jenja! Za nehvaležne grešnike Na križi Jezus umerje. 0 roženkranc terpljenja! 11. Kteri je oljlle Simon firenčnn pomaga Jezusu križ nesti. 7 let 280 dni odpustka. V. Molimo te, o Kristus! in te hvalimo, O. Ker si s svojim križem svet odrešil. O moj Odrešenik! radovoljno si ti svoj križ na ramo zadel, in ga nesel, dokler si ga le mogel. Padel si bil že pod njegovo težo, in si se zopet vender vzdignil, ter ga dalje nesel. Kmalo pa si spet tako oslabel, de ga nisi nič več nesti mogel. Tvoji hudobni sovražniki tedaj, ne iz usmiljenja 293 ampak le zato, ker so se bali, de bi jim po poti ne umeri, in bi te potlej nič več terpinčiti ne mogli, so persilili ptujiga, popotniga člo¬ veka, de ti je križ opirati poma¬ gal. — O Jezus moj! tudi jest, ker sim kristjan, sim poklican, svoj križ za tabo nositi, in ti mi žugaš, če ne bom s poterpežlji- vostjo križa za teboj nosil, tudi za tabo v nebesa prišel ne bom. Oh, pa kako se še le zmirarn bojim in branim križev in težav, in kadar se jih že več ubraniti ne morem, jih le z nevoljo in z ne- poterpežljivostjo prenašam. O Je¬ zus ! tako niso tvoji izvoljeni pri- jatli ravnali, ki se zdaj per tebi v nebesih vesele. Križ in terplje- nje so ljubili in želeli, so vedno za nje prosili, in so hotli rajši umreti, kakor nobeniga terpljenja 294 na svetu ne imeti, in več ko si jim terpeti dal, bolj so se ti hva¬ ležni skazovali. Oh koliko meni, nevoljnimi), nepoterpežljivimu člo¬ veku do popolnamosti Svetnikov manjka: daj mi gnado, de bom posihmal terpljenje bolj ljubil, de se nobehiga križa več ne bom tako bal in branil, temuč de ga bom z voljnim sercam za tabo nosil, de ti bom še celo hvaležen za vsako priložnost, ktero mi daš, de si zamorem s terpljenjem ne¬ beško krono služiti. Daj mi prav spoznati, de več ko bom tukaj z voljo prestal, toliko veči bo moje plačilo v nebesih. O preljubi moj Jezus! ki hvaležno prejemaš po¬ moč od Simona iz Cirene, ne perpusti mi v ubožtvu godernjati, v bogastvu se prevzeti, ubogih 295 zaničevati, in nebeškima bogastva iz misli pustiti. Amen. , v Oče naš . . Cešena si . . Čast bodi . . Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Veronika poda Jezusu potni pert. 7 let 280 dni odpustku. V. Molimo tc, o Kristus! in te hvalimo, O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Kako ljubeznjiv si bil zmiram, o Jezus! kako hvaležen in do¬ brotljiv ! Se v sredi svojiga terp- 296 ljeiija, ki si s težkim križem ob¬ ložen, ves s potam in ker vi jo, ki je iz pod ternjeve krone tekla, po obrazu oblit bil, si na to mi¬ slil, kako bi miloserčni Veroniki, ktera se je bila skozi ljudstvo do tebe prerila, in ti pert, de bi si kervavi pot bil iz obraza obrisal, podala, to njeno usmiljenje popla¬ čal. Storil si ji to nepričakovano veselje, de je tvoj presveti obraz v njen pert vtisnjen bil. O srečna duša! ki je za svojo skazano dobroto tako plačilo prejela! O Jezus, nedolžno Jagnje Božje! s ternjem ovenčani Kralj večne časti! vtisni tudi v moje serce in v moj spo¬ min prelepo, presveto podobo svo- jiga kervaviga obličja in svoje s ternjem razbodene glave, de bom na tvoje britko terpljenje mislil, de bom v hudih skušnja- 297 vah tvojo kervavo podobo pred očmi imel, ktera mi poreče: „Glej, o grešnik! kaj je tvoja hudobija storila, kako je prelepi obraz tvo¬ jiga nedolžniga Jezusa neusmi¬ ljeno raztergala in okervavila! kako je prežalo sveto glavo tvo¬ jiga nebeškiga Kralja z bodečim ternjem kronala! — Nehaj, nehaj, o grešnik! od svoje hudobije, de se ti to milo obličje tvojiga usmi- ijeniga Jezusa ob dnevu strašne sodbe serdito ne pokaže. w Tako naj mi reče tvoja sveta podoba, o Jezus ! kadar bom skušan in v greli zapeljevan, in naj me ostraši od greha, de me greh večno od tvojiga obličja ne odloči. Daj mi tudi to milost, de bom v svojim revnim bližnjim tvojo podobo spo¬ znal, njegove nadloge po svoji moči polajševal, in de boš ti meni 13 ** 298 s temi dobrimi deli dolg; mojih grehov izbrisal. — O Jezus, že¬ nin distih duš! ki ti je dar čiste Veronike toliko dopadel, pomagaj mi, vse nečiste želje v sebi za¬ treti in tako vreden postati tvoje sv. obličje v družbi čistih ange- Ijev vekomaj gledati. Amen. v .v. Oče naš . . Cešena si . . Čast bodi . . Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 299 Jezus pade drugič pod križem. T let 280 dni odpustku. V. Molimo te, o Kristus! in te hvalimo , O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Zopet ležiš, priserčni moj Je¬ zus! na zemlji; spet te je silna teža tvojiga križa in velika sla¬ bost tvojiga razbieaniga telesa na tla vergla. Oh, pa veliko več te je neizmerjena teža naših pre¬ greh na tla poderla. O Jezus, vsigamogočni Bog! zaničevan le¬ žiš na tleh, zaveržen, pohojen in 300 z nogami suvan; groza me ob¬ haja, kadar to mislim, ker se zra¬ ven tudi spomnim, de so te ravno moji grehi in nas vsili na tla po- derli. Oh, kaj ho pri tvoji ojstri sodbi, posebno s terdovratnim grešnikam, kteri te še zmiraj za¬ ničuje, in tako rekoč z nogami tepta! — O Jezus, moj dobrot¬ ljivi Odrešenik! varuj me pred to grozovitno nesrečo, pred terdo- vratnostjo, ktera me naravnost proti peklu pelje. Daj mi prav spoznati, kako strašno nevaren je stan grešnika, kteri v tvoji gnadi ne živi, kteri tvojo sveto milost, ki mu je obilno daješ, neprene- liama zametva. Oh, tak človek ravno tako hudobno ravna, kakor so tvoji naj hujši sovražniki sto¬ rili, ker so te, ki si pod težkim križem padel, z nogami suvali 301 in teptali. — O ponižni Jezus! kteri si za nas tako zaničevan bil, daj mi gnado, de ne bo tvoje ve¬ liko perzadevanje in terpljenje nad menoj zgubljeno 5 daj mi ponižno in spokorno serce, de bom prav spoznal in se kesal vsili svojih grehov 5 de bom vse zaničevanje voljno prestal, in de bom rad s teboj na svetu zaničevan, de bom le v nebesih per tebi poveličan. — O poterpežljivi Jezus! ki ne zapustiš križa, ako te ravno na tla meče, — dodeli mi milost, de ne obupam zavoljo svojih nešte- vilnih grehov, v ktere tolikokrat nazaj padem, ampak de z zaupa¬ njem pri tebi zdravila išem, in ga tudi najdem. Amen. v . v Oče naš . . Cešena si . . Čast bodi . . Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 302 Jezus tolaži Jeruzalemske žene. 7 let 280 dni odpustka. V. Molimo te, o Kristusi iu te hvalimo, O. Ker si s svojim križem svet odrešil. O Jezus! kako neizrečeno velika je tvoja ljubezen do nas! kako lepo se je pokazala v vsim tvojim terpljenju! kar si ti za nas terpel, se izreči ne more. Bil si ves razbičan in z ternjem kro¬ nan, si z veliko težavo svoj tež¬ ki križ in še težji butaro naših grehov nesel, in si šel k strašni 303 smerti. In pri vsim svojim neiz¬ rečenim terpljenju nisi nobene to¬ lažbe iskal in imeti hotel; zato si Jeruzalemskim ženam, ktere so te milovale in objokovale, rekel: „Ne jokajte se čez me, ampak jokajte se same čez se in čez svoje otroke 44 . O moj preljubez- njivi Jezus, ti večna ljubezen! res bi imeli mi le sami čez se in čez svoje hudobne pregrehe jokati in žalovati; pa daj mi vender gna- do, de bom tudi čez te jokal in tvojo britko terpljenje obžaloval; daj mojim očem spokorne solze, de bom v grenkosti svojiga serca vse svoje leta pred tabo premislil in spoznal, de je le edini greh vzrok vsiga tvojiga terpljenja. — Pa kaj pomaga, o moj Jezus! če še tako žalujem in jokam čez tvoje britko terpljenje, če pa gre- 304 ha delati ne neham, zavoljo kte- riga si vse svoje martre prestal. Moj Jezus! zdaj je terdno skle¬ njeno , de se hočem posihmal greha in vsake grešne priložnosti bolj varovati in bati, kakor naj veti nesreče, de ne bom v pe¬ klenskim breznu prepozno objo¬ koval, de sim tako nehvaležen in terdovraten bil. — O Gospod! milostno se tudi name ozri, kakor si se na Jeruzalemske žene ozerl, in poterdi me v mojim sklepu s svo¬ jo mogočno gnado. O milostljivi Jezus, ki sam poln težav žalostne tolažiš — potolaži mojo dušo, kadar si svetovati ne ve, in pri¬ pelji me v presrečni kraj, kjer solze več ne teko. Amen. 'v V Oče naš . . Cešena si . . (Jast bodi . . Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 305 l)& it®ey©iit» Jezus pade tretjič poil križem. 7 let 280 dni odpustka. V. Molimo te, o Kristus! in te hvalimo, O. Ker si s svojim križem svet odrešil. O preljubi moj Jezus ! že tretjič te vidim na tla pasti pod veliko težo svojiga križa. Kako strašne so se tvoje boleče rane ponovile! kako obilno je tekla tvoja presveta Kri, kadar si na terde tla padel! O nedolžno Jag¬ nje Božje, med kakšne divje vol¬ kove si prišlo, ki te paliajo in 306 sujejo ! Strah in groza me ob¬ daja, kadar te na zemlji ležati premišljujem, ker mi vest glasno spričuje, de so le naši tako po¬ gostni padci v greh vzrok, de ti tolikokrat pod grozovitno težo svo- jiga križa padeš. Oh, kako straš¬ no smo vender hudobni in preslep¬ ljeni, če še v greh pervolimo ali v grehu ostanemo, desiravno hu¬ dobijo greha spoznamo! O vsi- gainogočni in pravični Bog! kako strašan odgovor boš sodnji dan od terdovratnih grešnikov tirjal, kteri pri vsim svojim spoznanju vender še zmiram v svoje stare pregrehe nazaj padejo, in tedaj ravno tako hudobno ravnajo, ka¬ kor ko bi tvoje boleče padce ponovljali. — O Jezus! z žalost¬ nim sercarn padem ves skesan k tvojim nogam, in te ponižno pro- 307 sim, odpusti mi vse moje padce v greh, in varuj me pred strašno dušno slepoto, pred terdovratnostjo, de neham pred grešiti, kakor zadnjo gnado zaveržem*, daj de te res¬ nično iskati začnem, dokler se še najti daš*, de ne bom nekdaj ti- stiga strašniga glasu od tebe za¬ slišal: Jest te ne poznam! O moj dobrotljivi Jezus! premagaj moje terdtt vratno serce s svojo vsi- gamogočno milostjo. Ti stanovitni vojšak! ki še križ za me objameš, ki ga že več nesti ne moreš, — daj se mi tako dolgo serčno voj¬ skovati, dokler vsih sovražnikov svojiga zveličanja ne premagam. Amen. Oce naš . . Oešena si ... Čast bodi . . Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 308 Jezusa slečejo in mu želča piti dajo. 7 let 280 dni odpustka. V. Molimo te, o Kristus! in te hvalimo, O. Ker si s’ svojim križem svet odrešil. O Jezus! kako grozovitne bolečine in veliko sramoto si pre¬ stal, in kakšno grenkost si obču¬ til , ko so tvoji neusmiljeni in ne¬ sramni sovražniki tvoje oblačila iz tebe potegnili in ti grenkiga žol¬ ča piti dali. Tvoje nedolžno telo je od neusmiljeniga bičanja vse kervavo bilo, tvoje oblačilo se je 309 povsod na tvoje kervave rane per- sušilo, in kadar so ga iz tebe stergali, so se tadaj vse tvoje rane po tvojim razbičanim životu spet ponovile. — O moj Jezus! kak¬ šne neizrečene bolečine si takrat prestal, in kakšno sramoto! Vse to si ti za vse tiste prestati mo¬ gel, ki nečimurne oblačila nosijo in v nečistosti, v nezmernosti in požrešnosti žive. — O Jezus! ko¬ likokrat sim tudi jest v teh ger- dili grehih živel, zavoljo kterih si mogel ti tolikanj sramote in grenkosti prestati. — Per sv. kerstu sim obljubil, de se bočem vsemu napubu, vsi nečimurnosti in vsemu zapeljivimu navdihvanju hudobniga duba odpovedati. Do¬ bro vem, de je napuh in nečimur- nost pervi naglavni greh, tudi dobro vem, de so nečistost, ne- 310 zmernost in požrešnost naglavni smertni grehi, in vender me moja vest toži zavoljo teh grehov. O Jezus! ti nas učiš, de Bog le ponižnim svojo gnado daje, na- puhnjenim pa se zoperstavi; in de nečistniki ne bodo nebeškiga kraljestva vidili : perserčno te tedaj prosim, daj mi čisto in po¬ nižno serce, de se bom vsi ne- čimernosti odpovedal, nad ktero se peklenska hudoba z velikim veseljem pase, in pomagaj mi, de se bom vedno sam sebe zataje¬ val in premagoval in de k tebi v večno kraljestvo pridem. O Je¬ zus ! ti zaničvani Kralj! ki se sleči in z žolčem napajati pustiš — daj mi mirno poslušati, ako me bližnji z žolčem zaničevanja obliva, de krotko prenesem, ako oblačilo dobriga imena iz mene 311 izterga, de bom plačilo krotkih zadobil. Amen. Oče naš . . Cešena si . . Čast bodi . • Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Jezusa na križ perbijajo. Popolnoma odpustek. V, Molimo te, o Kristus! in te hvalimo, O. Ker si s svojim križem svet odrešil. O dobrotljivi Jezus! neizre¬ čena je tvoja ljubezen do nas ne- 312 vrednih grešnikov, kteri le pra¬ vične kazni, ne pa tvojih dobrot zaslužimo. Koliko si iz zgolj ljubezni do nas terpel! kdo za- more neizrečene bolečine zapopa- sti, ktere si takrat prestati mo¬ gel, kadar so te neusmiljeni Judje z žeblji na križ perbili! Tvoje Sveto truplo je bilo že pred vse kervavo, razbičano in ranjeno, de ni bilo več zdraviga uda na njem. In zdaj te hudobni Judje neusmiljeno na križ veržejo, raz- pnejo z vso močjo tvoje roke in noge, de hočejo vse kite in žile po tebi popokati, in perbijajo tvoje dobrotljive roke in noge z žeblji na križ, de vsak udarec grozo¬ vitim po vsili udih občutiš. — Ob pa kaj govorim le od Judov, de so ti oni tako hudo storili; sam na se pa ne pomislim, de tudi 813 jest s tabo nisim nič boljši ravnal, kadar koli sim greli delal, in te tako vnovič križal. O moj kri¬ žani Jezus! le naši grehi so vsi tisti žeblji, ki so tvoje svete roke in noge prebodli, in tisto kladvo, ktero ti je take grozo- vitne udarce dajalo. O zdaj mi je iz serca žal, de sim tako hudo rav¬ nal, in tebe nedolžniga Jezusa tako neusmiljeno martral. Daj mi svojo gnado, de ti bom od zdaj z bogaboječim življenjem in z le¬ pimi čednostmi toliko veselja sto¬ ril, kolikor sim te popred s pre¬ grešnim zaderžanjem razžalil. Pre¬ magaj s svojo sv. gnado mojo hudobno voljo, ktera ti tolikokrat nasprotva, perbij jo na svoj sv. križ, de bo moja volja zmiram s tvojo voljo sklenjena. O moj Jezus! ne moja popačena, ampak Zlrl roSftnkrnhc, 14 314 tvoja presveta volja naj se vse¬ lej zgodi. Amen. v v Oče naš . . Cešena si . . Oast bodi . . Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Jezus na križu povikšan umerje. Popolnoma odpustek. V. Molimo te, o Kristus! in te hvalimo, O. Ker si s svojim križem svet odrešil. O moj Zveličar ! de bi te bili še prav ponižali, so te med dva razbojnika na križu povzdignili; 315 pa glej! ravno to je tvoji ne¬ skončni ljubezni in obilnimu usmi¬ ljenju novo priložnost dalo, se spet na novo pokazati, ker si enimu razbojniku, Dizmazu, za¬ voljo kesanja nad grehi sveti raj obljubil. Z naj prijaznišimi be¬ sedami si mu na njegovo prošnjo, de bi se ti, kadar v svoje kra¬ ljestvo prideš, milostljivo nanj spomnil, odgovoril: Resnično ti povem, še dans boš z menoj v paradiži! O kako je tvoje sv. obličje obledelo! Vir življenja je usahnil na križi! tisti, od kteriga vse življenje ima, je umeri, de bi v novič, duhovno prerojeni oži¬ veli! O Jezus! slišim te za svoje sovražnike in morivce k nebeškimu Očetu zdihovati: Oče, odpusti jim! slišim te svojo ljubo Mater Marijo Janezu, svojo sv. dušo pa 14 * 316 Bogu Očetu izr oče vati. V znam- uje pokoršine si glavo nagnil in umeri zame in za vesolni greš¬ ni svet. — O moj križani Jezus! tvoje sv. usta mi na ves glas govore: „Zapusti, o grešni člo¬ vek, ker ti si me na ta križ per- bil, zapusti že vender enkrat svoje gerde grehe, zapusti pregrešne priložnosti in nevarne kraje, za¬ pusti hudobno drušino in stopi rajši k meni pod križ, in križaj tukaj svoje meso in hude želje, odumri svetu, de boš z menoj ži¬ vel na vekomaj w . Tako mi ti, moj Odrešenik! iz križa govoriš. — Naj bo tedaj! kdo bi tvojih v serce segajočih milih besedi ne poslušal, moja resnična volja je, vse to na tanko dopolniti, če mi ti s svojo sveto gnado poma- 317 gaš. O dodeli tudi meni sveti ra .j- Amen. Oče naš . . Češena si . . Čast bodi . . Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 2M. Jezusa iz kriza snamejo, in Materi Marii v naročje po lože. Popolnoma odpustek. V. Milimo te, o Kristus! in te hvalimo, O. Ker si s svojim križem svet odrešil.. O Marija, moja ljubeznjiva Mati! vsa v žalost vtopljena se ne ganeš od križa, kjer je tvoj 318 ljubi Sin svoje nedolžno življenje sklenil. Zdaj se spoinujejo be¬ sede preroka Simeona, de ti bo met* tvoje serce prebodel. Te prevelike sertne bolečine pat* nisi zaslužila! O prava gnjusoba so vender moji in tudi grehi vsili človeških otrok pred očmi Očeta v nebesih, de je tvojiga in svo- jiga Sinu na lesu križa zavoljo njih umoriti perpustil! S teboj želim vedno žalovati nad smertjo nedolžniga Jezusa; s tvojimi obil¬ nimi solzami sklenem tudi jest svoje solže, de bodo po tvojim zasluženju veči vrednost pred njim imele. Ti se pod križem jokaš, ker si vsa nedolžna, in jest si tega nit* k sercu ne vzamem, ki sim njegove grenke smerti kriv. O solze, uderite se v po¬ tokih iz mojih grešnih oči, in 319 omečite moje kamnito serce, de bo občutilo žalost Marije, ki mer- tviga Sina v svojim naročju derži! O M arija, pred Bogam spoznam in pred teboj, de sim velik greš¬ nik, ti tedaj vidiš, kolikšniga usmiljenja sim potreben , in pa prav nič vreden: sprosi vender Ijubiga Jezusa,- de se mojiga serca dotakne, de bo presunjeno in skesano, de ne bom nikoli več tvojig a Sina s svojimi grehi kri¬ čal, in ti ga mertviga v naročje položil, ampak de ga bom z zve¬ stim dopolnovanjem vsih njegovih zapoved, in posebno z vrednim prejemanjem sv. rešuj iga Telesa zmiram živiga v sebi ohranil. O Jezus, moje življenje! ki v na¬ ročju svoje ljube matere Marije mertev počivaš, daj, de bi jest večno živel, in od vseh težav si 320 odpočil, in daj, de se bom jest v njenim in v tvojim naročju veko¬ maj veselil. Amen. v v Oče naš . . Cešena si . . Čast bodi . . Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Jezusovo telo v grob poleže, Popolnama odpustek. V. Molimo te, o Kristus! in te hvalimo, O. Ker si s svojim križem svet odrešil, O predragi moj Jezus! kadar tvoje britko terpljenje in strašno 321 smert premišljujem, ki si jo zavo¬ ljo naših grehov prestal, se mi greh tako hudoben zdi, de mislim, de ne bom nikdar ved grešil. Oh, pa kako kmalo me svet spet zmoti, kako kmalo pozabim na tvoje brit— ko terpljenje, in na vse svoje sklepe — in kmalo je spet greh storjen! O moj dobrotljivi, v grob položeni Zveličar! položi se tudi v moje serce in počivaj v njem in ostani v njem s svojo milostjo Ih ljubeznijo! Daj de bo moje serce zmiraj nov grob, kamor ni še noben položen bil; ne pripu¬ sti, de bi kdo drugi v njem pre¬ bival, de bi kakšna druga posvet¬ na ljubezen v njem stanovala. Dodeli mi moč, de ti ga bom, če ne s kerstno — saj s spokorno čistostjo in nedolžnostjo lepšal, s ponižnostjo in ljubeznijo zaljšal, in 14 ## 322 tudi še z drugimi čednostmi po¬ navljal. Posebno pa o Jezus , moja ljubezen! kadar to neizreče¬ no veliko srečo imam, de te smem v skrivnosti tvojiga presvetiga rešnjiga Telesa prejeti: takrat ti sam mojo dušo in moje serce o- čisti, in ga z lepo tančico svoje milosti v vedno stanovaljše pri¬ pravi. Tudi te še to z zaupa¬ njem prosim, de bo moja duša na zadnjo uro s tabo sklenjena in moje serce, z angeljskim kruham okrepčano, dokler spet ti ne pri¬ deš, in ga k sodbi ne zbudiš, v temnim grobu počivalo. O Jezus, moja hrana! ki iz ljubezni do mene v grobu ležiš, v tabernakeljnu stanuješ, in po prebivanji v sercu človeških otrok hrepeniš; daj moji duši, de bo vedno lačna tvojiga Telesa in žejna tvoje prežlahtne 323 Ker vi, de vreden sad obrodim za večno življenje. O moj Jezus! tvoj hočem biti živ in mertev, tvoj hočem biti tukaj in tamkaj in vekomaj. Amen. Oče naš . . Češena si . . Čast bodi . . Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! S k I © p, Jezus iz groba vstane, O mili moj Jezus! ti si ho¬ tel zavoljo naših grehov terpeti in umreti, zavoljo našiga zadoste¬ nja in zveličanja pa iz groba vstati. Prosim te po tvojim vese¬ lim in veličastnim vstajenji, zbudi tudi mene iz groba vsili mojih hu¬ dobij in pregreh! pomoli, kakor Petru, meni ubogimu grešniku, ki se v zmotnjave tega sveta 324 vtapljam in pogreznjeni, svojo milostljivo desnico; potegni me seboj iz moje lastne ljubezni; naj pridem k tebi in naj se po tebi, o živi Kruli iz nebes! oži¬ vim , de nove moči zadobiin , na perutah hrepenjenja iz te solzne doline v nebeško kraljestvo se vzdigovati. O prosim te po tvo¬ jih zveličavnih ranah, iz kterih je tvoja draga Kri, cena našiga odrešenja tekla: rani mojo grešno dušo, za ktero si iz ljubezni umeri, rani jo S svojo gorečo mogočno ljubeznijo, de bo reči zamogla: „Iz ljubezni do tebe sim ranjena 44 , in kli¬ cati: Hvalite z menoj usmiljenosti Gospodove! Vidim, in deržim ga, ki je moje požeijenje, upanje in hrepenjenje! — O duša moja! ne boj se telesne smerti, v Kristusu je poveličana, želo ji je odvzel, 325 ko je glavo nagnil. On je po¬ končal smert v svoji zmagi. Za¬ hvali se tedaj svojimu Odrešeniku in Bogu, ki nam je dal zmago po Gospodu našim Jezusu Kristusu. Tvoje prebivanje naj bo v nebe¬ sih , kjer tvoj Zveličar živi! Boj se čez vse pa dušne smerti, po kteri ni ne vstajenja ne življenja več upati. O moj Jezus! ne per- pusti, de bi tvoje terpljenje nad menoj zgubljeno bilo. Amen. O Bog! ki nas s terpljenjem svojiga Sina h kesanju čez gre¬ he nagiblješ, in z njegovim vsta¬ jenjem razveseljuješ, dodeli mi¬ lostljivo , de vsi po njem odrešeni večno vstajenje dosežemo. Po ravno tistim Jezusu Kristusu, 326 Gospodu našim, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog; od vekomaj do vekomaj. Amen. *ssšhk pri svetim križevim potu. Oh, pridite stvari! Kaj , glejte, se godi! On, liter’ nas vse živi Strašno za nas terpt. 1. Razbičan, zapljuvau, In kronan, zasramvan; Pred sodbo je peljati, Nedolžno v smert izdan. ‘i. Glej, križ mu nalože Na ranjene rame; Oh Jagnje Božje gre, In nese vseh dolge. 3. Opešal je v močeh, Podre ga križ, naš greh, Vtopljen v sveta dolgeh Leži potert na tleh. 4. Oh! žalosten spomin , Ker sreča Mater Sin; Nji gre meč bolečin Do serca globočin. 5. Omagal Jezus je Od teže križeve; O Simon! prosim te, Ne brani križa se. 6. S pertarn Veronika Obriše Jezusa; Spominj za to ji da Terpljenja britkiga. 7. Slabosti ves prevzet. Pod križem pade spet; O jenjaj, grešni svet! Ponavljat greh preklel. 8. Usmiljene žene! Ne jokajte za me; Točite zase le Spokornih sere solze. 9. Oh, Jezus omedli, Pod križem spet leži; Naj veuder se zbudi Kdor še v pregrehah spi! 328 10. Ko pride na goro, Ga slečejo gerdo, Pijačo mu dajo Ostudno‘ in grenko. 11. Na križ ga polože, Razpno roke, noge; Žeblji mu zdaj nove Še rane riarede. 12. Na križu tam visi, Oh! sveta teče Kri, Za grehe vsih ljudi Zveličar smert stori! 13. Marija, k teb hitim. Sinu tvoj’ga častim. Z Vama dokler živim Rad jokam in terpim. 14 Za naš greh 'mertviga Molimo Jezusa, [n položimo ga U grob svoj’ga serca. Ljubimo, hvalimo naj Te Jezus , vekomaj; Po tvoji smer ti daj Nam priti v sveti raj 329 Obiskovanje sv. stopnjic. V letu 326 so bile sv. stopnjice iz Pilatoviga poslopja, po kterih je sam naš Zveličar v zadnjih urah svojiga življenja hodil in s svojo kervijo zaznamoval in po¬ svetil, po povelju sv. Helene cesarice iz Jeruzalema v Rim prenesene v cerkev sv. Janeza aposteljna v Lateran, potlaj pa leta 1589 od Papeža Siksta V. pred dra¬ goceno, še zdaj slovečo Sikstovo kopelo k sv, Petra cerkvi postavljene. Po teh stop- njicah hodijo pobožno po kolenih verni iz vsih stanov in krajev vsiga sveta. De bi bili verni k serčnejšiinu premišljevanju Kristusoviga terpljenja spodbadani, sta v letu 850 papež Leo IV. in v letu 1100 Paskal II. vsem vernim odpustek od 9 let za vsako zmed 28 stopenj podelila, kolikor- krat po njih s skesanim sercam na kolenih kleče gredo in Kristusovo terpljenje pre¬ seljujejo. Lavretanske litanije. (O praznikih Matere Božje in ob sabotah.) Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! 330 Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas ! Oče nebeški, vsigamogočni Bog, Sv. Marija, Sv. Mati Božja, Sv. devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža. Mati nedolžna, Mati presveta, Mati ljubeznjiva. Mati prečudna, Mati našiga stvarnika, Devica mogočna, Deviea usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, (bogaboječima življenja) Sedež modrosti Božje, (mati Jezusa, večne modrosti) Začetek našiga veselja, (mati Jezusa, našiga ediniga praviga veselja) Posoda duhovna, (prebivališe sv, Duha) / Sin, vsiga sveta rešnji Bog Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sam Bog. Mati našiga odrešenika. Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna. 331 Posoda časti vredna, (zveličana mati' Hožjiga Sinu) Posoda vse svetosti, (zgled pobožnosti) ■Skrivnostna roža, (zavoljo nedolžnosti in vse unemajoče ljubezni Božje) 1’urn kralja Davida, (ker nas močno brani pred sovražnikam našiga zveli¬ čanja) 1'nrn slonokosteni, (nar imenjtniši žen— v s ki ga spola) Hiša zlata, (nar čistejši prebivaiiše Je¬ zusa, kraljev Kralja) Skrinja miru in sprave, (mati Jezusa, ki nas je z Boga ni spravil in nam mir dodelil) Vrata nebeške, (mati Jezusa, po kterim samim zamoremo v nebesa priti) Zgodnja danica , (ker je, njeno rojstvo čas bližnjiga odrešenja ozuanovalo) Zdravje bolnikov, (zavoljo zdravja, ki ga jih toliko na duši in na telesu po njeni prošnji zadobi) Pribežatiše grešnikov, (zavoljo njene prevelike ljubezni do skesanih grešnikov) Tolažnica žalostnih. Pomoč kristjanov, Kraljica angelov, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljuov, Kraljica marternikov, za nas Boga prosi! 332 Kraljica spoznovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsili svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, to O te p o CD N P & a» Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas ! Oče naš . . . Cešena si Marija . . . l. K presvetimi! Rešujimu Telesu (kadar je izpostavljeno.) V. Kruh z nebes si jim dodelil, O. Kteri ima vso sladkost v sebi O Bog’ ! kteri si nam v pre¬ čudnim Zakramentu spominj svo- 333 liga terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvo- jiga Telesa in tvoje Kervi tako lastiti, de sad tvojiga odrešenja v^edno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti svetiga Duha Bog veko¬ maj. Amen. 2. K sveti Devici, Materi Marii. Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja porodnica! ne zaverzi naših prošenj v naših potrebah, te- muč reši nas vselej od vsih nevar¬ nost. O častitljiva in žegnana De¬ vica; naša Gospa; naša sredni- ca; naša besednica; naša pomoč¬ nica! S svojim Sinam nas spravi, svojimu Sinu nas perporoči, svoji- mu Sinu nas izroči. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! O. De bomo vredni obljub Kristusovih. 334 II® Hi im® e Svojo milost, prosimo, Gospod! v naše serca vlij, de ki smo po angelovim oznanjenji včlovečenje Kristusa, tvojiga Sina spoznali, po njega terpljenji in križi častit¬ ljivo vstajenje dosežemo. 3. Od 1. adventu« nedelje do Božiča. Usmiljena Mati Zveličal jeva. ki ostaneš vrata nebeške in zgod¬ nja Danica! pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti ki si svojiga stvarnika prečudno rodila, Devica pred in potlaj ostala, ko si iz Gabrielovih ust prejela če- šenje, usmili se grešnikov! V. Angel Gospodov je oznanil Marii. O. In je spočela od sv. Duha. 335 M © 11 a m ©= Svojo milost, prosimo, Gospod! v naše serca vlij, de ki smo po angelovim oznanjenju včlovečenje Kristusa, tvojiga Sina spoznali, po njega terpljenju in križu častit¬ ljivo vstajenje dosežemo. 4. Od Božiča do Svečnice. Usmiljena Mati Zveličarjeva (kakor zgoraj, stran 334.) V. Po porodu si Devica čista ostala. O. Prosi za nas, Bo^.ja porodnica! M © 31 £ Mt ©1 Bog! kteri si po rodovitnim devištvu sv. Marije človeškimi! rodu dar večniga zveličanja dode¬ lil; daj, prosimo, de njo za nas pro¬ siti občutimo, po kteri je nam sreča došla, prejeti zveličanja Začetnika, 336 Gospoda našiga Jezusa Kristusa, Sinu tvojiga. 5. Od Svečnic« do vcliciga četertka. Bodi češ en a, nebes Kraljica, češena angelov Gospa; češena korenina, češena ti, ki si svetu pravo luč rodila! Bodi pozdrav¬ ljena, Devica častita, memo vseh lepa; bodi pozdravljena, prelju- beznjiva, in prosi za nas Kri¬ stusa ! V. Naj Te hvalimo, Devica presveta. O. Daj nam moč zoper sovražnike tvoje. JMI ©Kirna®,, r ' . \ Dodeli, milostljivi Bog! hram¬ bo naši slabosti, de ki sv. Božje porodnice spomin obhajamo, s po¬ močjo njenih prošenj od svojih grehov vstanemo. 337 Od velike sabote do 1. nedelje no ltinkostih. Veseli se, Kraljica nebeška, aleluja! kteriga si zaslužila no¬ siti, aleluja, je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja ! Prosi za '•as Boga, aleluja! '• Veseli in rad oj se, Devica Marija, aleluja! tl- Ker je res vstal Gospod, aleluja ! O Bog! ki si po vstajenji svo- j'ga Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa svet razveselil: dodeli, prosimo, de po njegovi Materi Devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. Od L nedelje po Biukoštili do 1. adventne nedelje. Češena bodi, Kraljica, Mati milosti, življenje, sladkost in upa- Živi roženkt-nne. 338 nje naše, bodi češena! K tebi vpijemo zapušeni Evini otroci; k tebi zdihujemo žalostni in objo¬ kani v tej dolini solz. Oh, oberni tedej, naša pomočnica! svoje mi¬ lostljive oči v nas, in pokaži nam po tem revnim življenji Jezusa, žegnani sad svojiga telesa: o mi¬ lostljiva, o dobrotljiva , o sladka Devica Marija! V. Prosi za nas, sveta Božja porednica! O. De bomo vredni obljub Kristusovih. M ©31 a asa®, Vsigamogočni večni Bog! ki si dušo in telo častite Device Matere Marije, de bi vredno pre- bivališe tvojiga Sina biti zaslu¬ žila, s pripomočjd svetiga Duha perpravil, daj, de bomo, ki se njeniga spominja veselimo, po njenih milostljivih prošnjah od 339 Pnhodnjih zlegov in večne smerti rešeni. 8. K svctinm Jožefu. Glejte, zvesti in modri hla¬ pec, kteriga je postavil Gospod čez svojo družino. G Prosi za nas, sveti Jožef! O. De borno vredni obljub Kristusovih. M® Haasta®, Naj nam, prosimo, Gospod! zasluženje ženina tvoje presvete Matere Marije pomaga, de, kar naša slabost ne premore, nam bode P° njegovih prošnjah dodeljeno. 9. Za vse potrebe. * Ponižno, Gospod! te prosimo, razveži po svoji milosti naših gre¬ hov vezi, in ohrani po prošnjah svoje izvoljene Matere, ljube De- 16 * 340 vice Marije in vsih svojih Svet¬ nikov nas, svoje služabnike, naše dobrotnike in naše pohištvo v vsi svetosti; tudi očisti vso našo ro¬ dovino in naše prijatle od hudobe in grehov, in napolni jih z lepimi čednostmi; dodeli nam mir in zdravje, odverni od nas vidne in nevidne sovražnike, in odženi vse hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro letino, skaži milost našim prijatlam in neprijatlam, in obva¬ ruj to faro z vsimi, kteri v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, potresa, povodnji, in dodeli milostljivo vsim vernim keršenikam, živim in mertvim, v nebeškim kra¬ ljestvu večno življenje, mir in pokoj. Obvaruj našiga papeža I., našiga škofa I., našiga svitliga cesarja I. in vso našo duhov- sko in deželsko gosposko, in vse 341 keršansko ljudstvo vsih nadlog- in vsiga zlega. In tvoj blagoslov pridi z nebes dol na nas in bodi vselej nad nami. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu tvo¬ jim, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha Bog ve¬ komaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej per nas. O. Amen. v v Oče naš . . Cešeria si . . Čast . . (petkrat.) Papež Pij VII. z doloko 30. kini. 181? so vernim 3(H) dni odpustka za zmoljene Lavretanske litanije, in kdor jih vsaki dan moli, popolnama odpustek ob zapovedanih Mariinih praznikih podelili, če so skesano pri spovedi in Obhajilu in če na Papežev namen v kaki cerkvi 7 očenašev in češena Marij odmolijo. 342 Litanije vsili Svetnikov. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni Bog, usmili se nas! Sin, vsiga sveta rešiiji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! Sv. Marija, \ Sv. Rafael, ) Vsi sveti Angelji in Arhangelji, za nas Boga prosite! Vse svete verste zveličanih duhov, za nas Boga prosite! Sv. Janez kerstnik, za nas Boga prosi! Sv. Jožef, za nas Boga prosi! Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga prosite! Sv. Mati Božja, Sv. devic Devica, Sv. Mihael, Sv. Gabriel, za nas Boga prosi! Sv. Peter, Sv. Pavel, za nas Boga prosi! 343 Sv. Andrej, l Sv. Jakop, Sv. Janez, J Sv. Tomaž, / Sv. Jakop, I Sv. Filip, I Sv. Jernej, \ ,, ., Sv. Matevž, j ** nas Boga prosi. . Sv. Simon, j Sv. Tadej, 1 Sv. Matija, 1 Sv. Barnaba, 1 Sv. Lukež, Sv. Marka, / Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas Boga prosite! Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga prosite! Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga prosite! Sv. Fabjan in Sebastjan,! Sv. Janez in Pavel, f za nas Boga Sv. Kozma in Damijan, ( prosita! Sv. Gervazi in Protazi, Vsi sveti marterniki, za nas Boga prosite! Sv. Silvester, ) Sv. Gregor, < za nas Boga prosi! Sv. Ambrož, ] 344 I za nas Boga prosi! Sv. Avguštin, I Sv. Nikolavž, ) Vsi sveti škofje in spoznovavci, za nas Boga prosite! Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite! Sv. Anton, Sv. Benedikt, Sv. Bernard, Sv. Dominik, 1 Sv. Frančišek, ' Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga prosite! Vsi sveti mnihi in pušavniki, za nas Boga prosite! Sv. Marija Magdalena,\ Sv. Agata, j Sv. Lucija, Sv. Neža, Sv. Cecilija, Sv. Katarina, j Sv. Anastazija, Vse svete device in udove, za nas Boga prosite! Vsi Svetniki in Svetnice Božje, za nas Boga prosite! Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Gospod! Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Gospod! -e« — • i za nas Boga prosi! 345 Od svoje jeze. Od šibe potresa, Od nagle in neprevidene smerti, Od skušnjav hudičevih, Od jeze, sovraživa in vse hude volje, Od duha nečistosti, Od treska in hudiga vremena. Od kuge, lakote in vojske, Od večne smerti, Skozi skrivnost svojiga sv. včlovečenja, Skozi svoj prihod, Skozi svoje rojstvo, Skozi svoj kerst in sveti post, Skozi, svoj križ in svoje herpljenje, Skozi svojo smert in svoj pokop, Skozi svoje sveto vstajenje, Skozi svoj čudni vnebohod, Skozi prihod tolažnika svetiga Duha, V dan sodbe, Mi grešniki, De nam zaneseš, De nam odpustiš, De nas k pravi pokori pripelješ, De svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš, De pastirja apostoljskiga in vse cer¬ kvene stanove v svoji sveti veri ohraniš, De sovražnike svete cerkve ponižaš, De našiga cesarja I. obvaruješ, De keršanskim kraljem in oblastnikam mir in pravo enovoljnost daruješ, 15 ** / reši nas, o Gospod! prosimo te, usliši nas! 346 De vsimu keršanskimu ljudstvu mir in \ edinost daš, De nas vse v svoji sveti službi poter- diš in obderžiš, De naše misli k nebeškim željam po¬ vzdigneš, De vsiin našim dobrotnikam večne dari dodeliš, De duše naše in naših bratov, bližnjih in dobrotnikov od večniga pogublje¬ nja rešiš, De sad zemlje daš in ohraniš, De vsim vernim dušam večni pokoj dodeliš, De nas uslišiš, Sin Božji, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste , sliši nas ! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas ! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš (i. ,t. d. tiho). V. In nas ne pelji v skušnjavo: O. Temuč reši nas od vsiga hudiga. Amen. 347 (VtoOtv© V dan sv, Marka in križev teden, 69. Psalm. 0 Bog ! hiti me otet 5 Gospod! teci mi pomagat. Omoteni in osramoteni naj bodo, kteri mi strežejo po življenji. Odstopijo naj, in sram jih bodi, kteri mi hočejo hudo. Obernejo naj se zdajci osramoteni, kteri pravijo: Haha! haha! Vsi pa, kteri tebe išejo, naj se vesele in radujejo. Vedno naj reko: Hvaljen bodi Bog! kteri ljubijo tvoje odrešenje. Jest pa sim revež in siromak, o Bog! hiti k meni. Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog! nikar se ne mudi. C 1 ast bodi Očetu i. t. d. V. Pomagaj svojim služabnikam, O. Ki v tebe zaupajo, moj Bog! V. Bodi nam, Gospod! močen turn, 348 O. Pred sovražuikam. V. Nič naj ne opravi sovražnik per nas, O. In otrok krivice naj se ne loti nam škodvati. V, Gospod, ne ravnaj z nami po naših grehih? O. In ne povracuj nam po naših hudo¬ bijah. V. Molimo za našiga papeža 1. O. Ohrani ga, Gospod! oživljaj in osrečuj ga na zemlji, in ne daj ga v voljo njegovih sovražnikov. V. Molimo , za našiga cesarja L O. Gospod! ohrani cesarja, in usliši nas tisti dan, ko bomo k tebi klicali. V. Molimo za svoje dobrotnike. O. Poverili, Gospod! milostljivo zavoljo svojiga imena večno življenje vsim. kteri nam kaj dobriga store. V. Moilmo za verne mertve. O. Gospod! daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. V. Naj počivajo v miru. O. Amen. V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj. 349 O. Pomagaj svojim služabnikam. ki v te zaupajo, moj Bog! V. Pošlji jim, Gospod! pomoč s sve- tiša, O. In varuj j ib s Siona* V 7 . Gospod! usliši mojo molitev; O. In moje upitje naj do tebe pride. M ©laMi©. O Bog! ki ti je lastno usmiliti se vselej in perzanesti, usliši naše pohlevne prošnje, de nas in vse tvoje služabnike, ktere grehov verige vežejo, milost tvoje dobrote odveže. Usliši, te prosimo, o Bog! našo pohlevno molitev, in odpu¬ sti nam naše grehe, ki se ti jih obtožimo, de nam dobrotljivo z odpušenjem vred mir dodeliš. Skazi nam dobrotljivo, o Go¬ spod! svojo neizrečeno milost, de nas od vsili grehov odvežeš 350 in od kazen, ktere zanje zaslu¬ žimo, rešiš. Bog! ki te greh razžali in pokora potolaži, ozri se milostlji¬ vo na prošnjo k tebi upijočiga ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo, od nas odverni. Vsigamogočni večni Bog! usmili se svojiga služabnika naši- ga papeža I., in vodi ga po potu večniga življenja, de bo s tvojo pomočjo, kar je tebi dopadljivo, želel, in z vso močjo storil. O Bog! od kteriga pridejo svete želje, dobre misli in pra¬ vične dela: daj svojim služabni- kam tak mir, ki ga svet ne more dati, de bodo naše serca tvojim zapovedim vdane, in po zafertim strahu sovražnikov časi s tvojo pomočjo varni in mirni. 351 O Bog;! užgi naše serca z ognjem .svojiga svetiga Duha, de ti bomo s čistim telesam služili in z očišenim sercam dopadli. Bog, stvarnik in odrešenik vsili vernih! dodeli dušam svojih služabnikov in služabnic odpuše- nje vsili grehov, de milostljivo odpušenje, kteriga so vselej že¬ lele, po bogaboječih prošnjah do¬ sežejo. Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duham naše djaiije, in spremljaj ga s svojo sveto po¬ močjo, de se vse naše molitve in dela vselej iz tebe začete, tudi v tebi končajo. Vsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve. in se usmiliš vsih, ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš , pohlevno te prosimo, de vsi, za 352 ktere smo se iiamenili moliti, kteri so še p er življenji i, ali pa so se že s sveta ločili-, po prošnji vsili tvojih Svetnikov odpušenje vsili svojih grehov dosežejo. Po Gospo¬ du našim Jezusu Kristusu , Sinu tvojim, kteri s teboj živi in kra¬ ljuje v edinosti svetiga Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. V. Gospod! usliši mojo molitev; O. In moje vpitje naj do tebe pride. V. Vsigamogoeni in usmiljeni Gospod naj nas usliši. O. Amen. V. In vernih duše naj po milosti Božji po¬ čivajo v miru. O. Amen. 353 Molitve po IttltMjefk per popoldanji službi Božji ob nedeljah in praznikih, kteri niso Matere Božje. K s¥§Mb&i reiffiijim Tdtesu* (kadar je izpostavljeno.) V. Kruh x nebes si jiiii dodelil, O. Kteri ima vso sladkost v sebi. MoHxQO; O Bog! kteri si nam v pre¬ čudnim Zakramentu spominj svo- jiga terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvo- jiga Telesa in tvoje Kervi tako častiti, de sad tvoji ga odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogain Očetam v edinosti svetiga Duha Bog veko¬ maj. Amen. 354 Za odvemjcuje vsili nadlog in nevarnost. Vsigamogočni večni Bog 1 , nebeški Oče! poglej z očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge. Usmili se vsili vernih kristjanov, za ktere se je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar, Jezus Kristus, voljno grešnikam v roke dal, in je tudi svojo drago Kri na lesu svetiga križa prelil. Po tem Gospodu Je¬ zusu odverni, milostljivi Oče! za¬ služene šibe, sadanje in prihodnje nevarnosti, punte, vojske, kugo. lakoto, draginjo, bolezni in žalost¬ ne, revne čase. V sigamogočni večni Bog! usmili se svojiga služabnika, na- šiga papeža L, in vodi ga po poti večniga življenja, de bo s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno, že¬ lel, in z vso močjo storil. 355 O Bog! pastir in vižar vsili vernikov! glej milostljivo na svo¬ ji ga služabnika, našiga škofa L, ki si ga pastirja naše škofije po¬ stavil; dodeli mu, de tistim čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k dobrimu služi, in tako s čedo, ki mu je zročena, večno življenje doseže. Bog varil vsih kraljestev! dodeli svojimi! služabniku, našimu cesarju I., spoznati in častiti tvojo moč, s ktero se sovražnik pre¬ maga , de bo, ker je po tvoji volji cesar postal, tudi v tvojim varstvu vselej mogočen. Razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske ob¬ lastnike in gosposke, de nas bodo na vse to napeljevali, kar zamore k tvoji Božji časti, k našimu zve- 356 Iičanju in k miru in sreči vsi ga keršanstva perpomoči. Prosimo tudi, kakor hočeš, de nam je prositi, za svoje pri- jatle in neprijatle, za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kri¬ stjane, za žive in mertve. Vsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vsili, ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, pohlevno te prosimo, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, kte- ri so še per življenji, ali pa so se že s sveta ločili, na prošnjo vsili tvojih Svetnikov od tvoje dobrote odpušenje vsili svojih gre¬ hov dosežejo. Dodeli nam, o Bog miru! pravo edinost v veri brez vsiga raz- dertja in ločitve, preoberni naše serca k pravi pokori in k pobolj- 357 šanju našiga življenja. Užgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsi pravič¬ nosti, de ti bomo kakor tvoji po¬ korni otroci v življenji in v smerti prijetni in dopadljivi. Tebi bodi vedno perporočeno, o Gospod! vse naše djanje in nehanje, naše delo in opravilo, naše življenje in naša smert. Daj nam tvojo milost tukaj vživati, in tamkej z vsirni izvolje¬ nimi doseči, de te bomo v večnim veselji in zveličanji hvalili in mo¬ lili. To nam dodeli, o Gospod, nebeški Oče! po Jezusu Kristusu tvojim ljubim Sinu, Gospodu na¬ šim in Odrešeniku, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej per nas. O. Amen. v v Oče naš .. Češena si . . Čast . , (petkrat.) -»OJOtc-o- 358 Litanije od sv. aposteljna Jakopa starejšiga, patrona Španske dežele in naše mestne fare v Ljubljani, je bil pervi zmed aposteljnov muče¬ nec, počiva v Komposte!! na Španskim. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas ! Kriste, usliši nas ! Bog Oče nebeški, usmili se nas! Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas! Bog sv. Duh, usmili se nas! Sveta Trojica, en sami Bog, usmili se nas! Sveta Marija, Sveti Jakop, Ti zvesti tovarš svojiga brata Janeza, Ti goreči potegovavee za čast svojiga učenika, Ti, na kteriga se je Jezus posebno zanesel, Ti neutrudljivi oznanovavec zveličanja, Ti zaničevavec posvetnih časti, Ti apostoljska podoba svetosti, Ti pervi mučenec zmed aposteljnov, Ti priča Kristusovih čudežev, Ti varh in slava Španske cerkve, 359 Ti, kteriga je Kristus zavoljo goreč- ’ nosti sinu groma imenoval, Ti, ki si pri čudnim obudenju Jajrove i hčere vpričo bil, J Ti, ki si na gčri Tabor Božjo svetlobo! Jezusoviga spremenjenja gledal, Ti, ki si bil priča Jezusovih smertnih težav na oljski gori, Ti, ki si bil po povelju kralja Agripa | zavoljo Jezusove vere ob glavo djan, 1 Ti, ki te Bog pri tvojim grobu še ved¬ no časti' in poveličuje, j Ali ubogi grešniki, » De nas s svojo priprošnjo v prave kristjane prenarediš, De sveto cerkev in vse verne v svojo J mogočno brambo vzameš, J De bo krivo natolcevanje in vsako po- I hujšanje od nas odvernjeno, I De nam Bogu dopadljivo gorečnost pri- | dobiš, _ \ De nas napčne pokore in oterpnjene / vesti obvaruješ, _ v j De nam v naših dvomih in boječnostih I pristopiš, | De nas pred slabo tovaršijo obvaruješ, 1 De nas k spolnjenju dobrih del iz vere I nagiblješ, ] De nas 'pri vseh prošnjah, v življenju j in v smerti podpiraš, / za nas Boga prosi! prosimo te, usliši nas! 360 Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče naš i. t. d. V. Prosi za nas, o sveti Jakop! O. De vredni postanemo Kristusovih obljub. SSolimoV Gospod Jezus Kristus! ki si sv. Jakopa zmed Aposteljnov za pričo svojiga spremenjenja in tudi svojih smertnih težav izvolil, do¬ deli nam po njegovim zasluženju, te v tvojim ponižanju za svojiga Boga in Odrešenika spoznati, de te bomo potlaj v nebesih v Božji svetlobi gledati mogli. Kteri ži¬ viš in kraljuješ na vekomaj. Amen. 361 Pobožne vodila, vrane* v pobožno življenje. Veliko jih je poklicanih, malo pa izvolje¬ nih. Mat. 20, 16. Med poklicanimi si tudi ti, kristjan. Poklical te je Gospod v sv. vero, sprejel te je v svojo katoliško cer¬ kev. — Ali pa boš med majhnim številam izvoljenih? Se boš kadaj s Svetniki v nebesih Božjiga obličja in veličastva ve¬ selil? Gotovosti ti ne more nihče dati. „Človek ne ve, ali je ljubezni ali serda vreden". Prid. 9, 1. Vender pa smeš ta¬ krat terdno upati, de boš kdaj med izvo¬ ljene prištet, ako voljo svojiga Očeta v ilvl roženkranc, 16 362 nebesih, oznanjeno v 10 Božjih in v pe¬ tih cerkvenih zapovedih, natanko po svoji vesti izpolnuješ, „če vero imaš, ki je v ljubezni delavna". Gal. 5, 6. K tacimu lepimu in svetimo življenju ti naslednji nauki pot kažejo. A. Kaj stori dobri kristjan zjutraj? 1. Kakor se zjutraj zbudiš, povzdigni svojo dušo k Bogu svojimu stvarniku. On je Najviši, nanj se tudi naj pred spomni. Zaznamnjaj še pobožno s sv. križem. Znamnje sv. križa in vera v Gospoda Je¬ zusa Kristusa so nam kakor zid, ktero nas varuje, de nam sovražnik nič ne more, pravi sv. Anton pušavnik. 2. Ne spi predolgo. Ne daj se priro¬ jeni lenobi premagati, ampak ti jo prema¬ gaj. Sedem ur spanja je zadosti. Pre¬ dolga lega slabi dušo in telo, in ti vzame čas in priložnost, marsikako dobro delo opraviti. 3. Obleci se urno in spodobno. Božje oko te vidi, Ta misel ti bo pripomogla ogniti se vsega, kar koli bi utegnilo zoper sramožljivost biti. 4. Oblači se čedno, snažno, spodobno in po svojim stanu. Ne zgubi preveč časa 363 in truda z lišpanjem, in ne nosi se preč po naj novejši šegi. Bog ne gleda na o- tišpano telo, ampak na lepoto tvoje duše; ako se pa oblačiš, de bi ljudje nate po¬ gledovali, bo pa Bog svoje oko od tebe okernil. „Tisti, ki telo z drago obleko lepotičijo, ne morejo Bogu dopasti K , so besede sv. Atanazija. 5. Ko si oblečen in umit, kleče zjutra- njo molitev opravi. Zahvali se Bogu naj pred za dobroto, de te je spanje okrepčalo, kakor tudi za Očetovo brambo v pretečeni noči, potem tudi za dan, ki si ga učakal, ter ga prosi, de bi ti ga srečno preživeti dal. Jutranje molitve nikdar ne opusti, naj pride kar hoče. Naj bo pa raji krajši. Brez opravljene molitve si podoben vo¬ jaku, ki brez orožja na boj gre; lahko boš premagan in končan. Skušnjave te bodo lahko v greh zapeljale, zopernost te bo premagala in otožnost pobila, ako si v vsakdanji molitvi moči ne sprosiš, de bi svojo vojsko srečno končal. ' 6. Stori dober namen, t. j. obudi želje, iz ljubezni do Boga storiti in terpeti vse ? kar boš čez dan delal ali terpel. Daruj mu vse svoje misli, besede, želje, djanje in nehanje, vse težave in bolečine na duši in na telesu, ki te čez dan zadeti utegnejo, in prost ga potrebne pomoči. Po tej poti 16 * 364 zamoreš nar manjši dela Bogu dopadljive in za nebesa zaslužljive storiti. 7 . Ponovi terden sklep, se vsaciga greha in posebno tistiga varovati, kteriga naj večkrat storiš, ali kteriga se naj težej zderžiš, ali kteriga doprinesti bi dans pri¬ ložnost imel. Spomni se v trenutku skuš¬ njave na svoj sklep, in prosi Boga v mi¬ slih in tudi z besedo, de bi ti tvoj sklep spolniti pripomogel. 8. Pojdi, ako in kolikrat je le mogoče, tudi ob delavnikih k sv. maši. Sv. maša, pravi sv. Frančišek Salezi, je solnce du¬ hovnih vaj, serce pobožnosti in sredina keršanstva. Če pa po povelju Svojih vik- ših včasi k maši iti ne moreš, ne memraj nad tem: vikšim pokoren biti iz ljubezni do Boga, je tudi služba Božja. 9. V cerkvi bodi miren, spodoben in po¬ božen. Cerkev je Božja hiša in hiša molitve. Varuj se toraj vsega radoved- niga razgledovanja, govorjenja, vsega, kar bi te raztresti in od Boga odverniti uteg¬ nilo. Že tako je veliko raztresanja, nikar ga toraj še sam ne pomnožuj. 10. Poslušaj rad pridigo. Kdor je iz Boga, besede Božje posluša, pravi J. K. (Jan. 8, 47 . ) Nič ne pomaga bolj k pobožnima življenju, kakor gorečnost po¬ slušati Božjo besedo, so besede sv, Ja¬ neza Zlatousta. Kakor je slast do jedi 365 znamnje telesniga zdravja, tako spričuje zaželjenje po Božji besedi, de je duša do¬ bra. Poslušaj jo zamerkljivo, vtisni si jo v svoje serce, spomni se je več kratov, oberni jo pa nase, in ne na druge, in rav¬ naj se po taisti. Bodite pa delavci besede, ne pa samo poslušavci. Jak. 1, 22. 11. Prejemaj Večkrat — vsaj slednji mesec — zakrament sv. pokore in presv. Hešnjiga Telesa. Pojdi večkrat k sv. Ob¬ hajilu, te opominja sv. Jožef Kupertin, zakaj, kjer se Bog večkrat znajde, tam se sovražnik Božji ne more muditi. V ne¬ kolikim času Bog zmaga in se ustanovi, ker Bog premore več s svojo milostjo, kakor satan v z vsemi svojimi skušnjavami. 12. Oe pa veliko dušniga prida iz prejemanja sv. Zakramentov zadobiti ho¬ češ: pripravljaj se k temu z naj veči skerbjo. Spovej se vsili grehov,'kakor ti jih vest očita, in brez vsiga izgovarjanja. Skerbi vselej za pravo kesanje in terdni sklep. Stopi vselej z naj veči ponižnostjo in serčnimi željami po Jezusu k Božji mizi. Premisli neskončno ljubezen svojiga Zveličarja, de ni samo zate terpel in u- merl, ampak še tudi sam k tebi priti in se s teboj zediniti želi, de bi ti v njegovi ljubezni srečen bil. Daruj se mu čisto vsega in priserčno ga prosi milosti, de bi ti njega do smerti zvesto ljubil. 366 B. Kako se obnaša dobri kristjan po dnevi ? (Tri delu, v obhoji z drugimi, v terpljenju in v molitvi.) 1. Vsaki dan tako živi, kakor de bi leta bil zadnji tvojiga življenja. Naglo letijo naši dnevi, in preden se jih še dobro za¬ vemo, smo že žnjimi pri koncu. Čas je naj drajši zmed vseh reč/, in zapraviti ga, je naj veči zguba, ker ga nikoli več nazaj ni. Noben dan naj ti ne mine, de bi mo¬ gel reči: Zgubljen je. 2. Ko se k delu podaš, stori na ii- hama sklep in dobri namen dokončati ga iz ljubezni do Boga in iz pokoršine do nje¬ gove sv. volje in do povelja vikših, prični ga v imenu Božjim. Reci s sv. Petram: Gospod! na tvojo besedo bom veroel mrežo. Luk. 5, o. 3. Povzdigni tudi med delam neko¬ liko trenutkov svoje misli k Bogu, posebno kadar si sam pri delu. 4. Kadar ti je sitno, težko in ne- všečno delo odkazano, ozri se k Bogu, za¬ hvali se mu za priložnost zatajevati se, in urno se loti dela. 5. Karkoli že delaš, delaj redno in prid¬ no. Kdor vse prehiti in se reda ne derž/, 367 ne stori veliko, in večidel slabo, in si tudi veliko jeze in škode naredi. 6. Nikoli ne bodi lenoben, ampak vselej kaj dobriga opravljaj. Postopanje človeka veliko hudiga nauči, in je posebno devištvu strup, pravi sv. Lidvina. Lenoba je začetek vsega hudiga. 7. Vživaj jed in pijačo le, de si utru¬ jeni život okrepčaš, toraj zmerno. Ne daj se tistim prištevati, kterih bog je trebuh, fcil 3, 19. Po nezmernosti zboli telo, duša se prevzame in je k vsem pregreham bolj nagnjena. Tudi pri manj dragih jedilih mora zmernost biti, ker nič duše bolj ne °lumpi, kakor poln trebuh, govori s v. Hieronim. 8. Zatiraj zlasti o zapovedanih po¬ stih svoje želje do jedi. Pritergaj si kaj, posebno pri tistih jedilih, ktere imaš naj rajši. Pač nikoli ne pozabi pred in po jedi moliti. ,,Kadar hoče vojvoda kakšno mesto yzeti, začne s tem, de mu vodo in živež drugam odpelje: ravno tako, če ho¬ čemo svoje strasti zatreti, in dušniga so¬ vražnika premagati, moramo tudi mi svoje meso z zmernostjo, s poštam in drugimi zatajevavnimi vajami krotiti^, svetuje .Ja¬ nez mali, pušavnik. 9. Po storjenim delu si daj tudi poči¬ tek in nedolžno veselje. „Veselje serca: to je človekovo življenje, veselje človeku živ- 368 Jjenje daljša, pravi modri Sirah 30, 22. Ogibaj se pa vseh tistih veselic, ki dolgo terpe, ki so drage, zdravju škodljive in čednosti nevarne. Lahkomišljenim drušnjam, igranju in pijanosti moraš za vselej slovo dati. „Kdor se zdaj s satanam prijazni, pravi sv. Peter Krizolog, ta se ne bo mo¬ gel kdaj s Krislusam veseliti. l(j. Ples je skoraj vselej močno ne¬ varen in studenec veliko pregreh, kakor so nečimurnost, nevošljivost, prepir, nečisto znanje, zguba nedolžnosti in telesniga zdravja in vzrok nagle smerti. 11. Po pečanju s slabimi, dober člo¬ vek sčasama hudoben postane. Beži od njih, ne bodi žnjimi prijatel, pojdi jim s poti, kolikor le moreš. „Se mar volk kdaj iz jagnjetam društuje? tako tudi grešnik ne s pravičnim." Širah 13, 21. Kadar se jih pa ogniti ne moreš, bodi čuječ in moder! 12. Pridruži se le v resnici pamet¬ nim ljudem, vprašaj jih za svet, poslušaj in posnemaj jih; tode nikar ne misli, deje kdo že tukaj popolnama. Popolnama je le Eden, in ta je — Bog. Preudari vse, in dobriga se poprimi. 13. Do oseb druziga spola se pa še posebno varno zaderži. Opusti nepo¬ trebno, preprijazno in mehkužno pečanje žnjimi, če bi bile še tako pobožne, in 369 ako bi ti nobeniga druziga namena zra¬ ven ne imel, kakor po njih v dobrim rasti. Globoko so tukaj zanjke zastavljene, in ti se jih ne boš popred zavedil, dokier se ne boš vanje vjel. Nikar ne zaupaj svojimu last¬ ninili sercu, drugači boš le prekmalo in v svojo žalost njegovo slabo stran zagledal. 14. Zdefži se nepriljudniga in siro- viga obnašanja do bližnjiga; le samo ta¬ krat, kadar te kdo v greh draži, smeš ojster in nepremakljiv biti. 15. Ne bodi preveč zgovoren. Veliko govoriti, ni brez greha. Preg. 10, 19. Pre¬ misli vselej, kar govoriš; če ni to, kar iz¬ reči misliš, ljubezni ali časti tvojiga bliž¬ njiga nasproti, če boš zamogei odgovor dati pred Bogam, kteri bo od vsake nepo¬ trebne besede odgovor tirjat. „Zelel bi, pravi sv. Frančišek Salezi, na obeh ust¬ nicah zapence imeti, ktere bi mogel vselej odpenjati, kolikorkrat bi kaj pregovoriti hotel,'potlej bi si več časa vzel, de bi pomislil, preden bi kaj govoril.“ 16. Vsako besedo preudari zlasti ta¬ čas, kadar boš od tacih kaj govoril, kterih terpeti ne moreš; zakaj tukaj se človek naj pred pregreši. 17. Ptuje in svoje lastne skrivnosti sam zase prihrani. Primolči to, kar zgo- vorjeno nič ne pomaga in kar drugim ve- diti ni treba; toliko bolj pa še to, kar bi 16 ** 370 tebi in drugim škodovati utegnilo. Modri človek molči do časa; nesramnež in ne- spametnik pa ne gledata na čas. Sir. 20, 7 . 8. 18. Zaničuj vsako laž kakor reč, ki se kristjanu ne spodobi, naj bo majhna ali velika, v resnobi ali v šaljivosti: vselej je pregrešna, ino je po besedah sv. pisma, gerd madež na človeku. Sir. 20, 26, 19. Vari se obrekovanja, t j. ne natvezuj nikomur neresnične pregrehe in je ne raztrošaj. Opravljanje, pravi sv. Frančišek Sal., je podobno morjenju. Z enim samim jezikovim pikam jih opravljivec troje na enkrat umori. Naj pred na du¬ hovno vižo svojo lastno dušo, potlaj dušo tistiga, ki ga posluša, in poropa oprav- ljancu čast, dobro ime in poštenje. 20. Ne poslušaj nikoli radovedno opravljivca, ne daj mu prav, temuč pokaži z besedo ali z obrazam, de ti to ni všeč, drugači se vdeležiš ptujih grehov. Skoraj ne bi lahko določil, piše sv. Bernard, kaj je veči greh, opravljati ali opravljivca poslu¬ šati; ker oba, opravljivec in njegov poslu- šavec imata hudiča pri sebi, enimu tiči na jeziku, drugimu pa v ušesih. 21. Ne verjemi prehitro, kar se od drugih hudiga govori; temveč tako dolgo od bližnjiga dobro misli, dokler nisi očitno od hudiga prepričan. Ne pripoveduj tudi 371 dalje spet drugim, kar si slišal, temuč po¬ zabi. Si kakšno besedo zoper svojiga bližnjiga slišal, naj s teboj umerje; zanesi se, de te ne bo razgnala. Sir. 19, 10. 22. Je pa res, kar so . ti hudiga po¬ vedali od v bližnjiga, izgovarjaj ga, dokler moreš. Oe pa to nikakor ne gre, ga pa miluj, in ne prederzni se nikdar, ga obso¬ diti. Kdo si ti, de ptujiga hlapca sodiš. Rim. 14, 4. Predniki, starši, učeniki mo¬ rajo pa ojstro na svoje podložne paziti, in grešili bi, ako bi napake svojih otrok in podložnih zagovarjati hotli. 23. Ne govori drugači pri tem, in spet drugači pri unim. Ne pečaj se s tem, de bi iz koga kakšno besedo spravil, in jo potem drugim povedal. Huda kazen čaka dvojezičnika. Prip. 28, 22. Kadar si dolžan govoriti, resnico govori; če pa nisi dolžan govoriti, takrat pa molči. 24. Nikoli ne govori na dve plati, in ne kaži dopadajenja, ako bi kdo v pričo tebe kvantal, geni e pel in nepristojne šale uganjati se prederznil; tem več ga rezno zaverni. Posvari ga ali pa proč pojdi, če pa to rie moreš, misli kaj resnobniga, moli v mislih in nič ne poslušaj. „Zamaši si uho in ga s ternjem ogradi, de besede hu¬ dobnih k tebi ne pridero; zakaj one so osat in ternje hudičevo, kteri je v njih skrit in od deleč preži, kako bi nevterje- 372 niga Kristusoviga učenca vjel in njegovo dušo omrežil, pravi sv. Pavlin, škof. 25. Si kak greh storil, ne jezi in ne togoti se sam čez se, ker to je znam- nje skritiga napuha, ki se sramuje obstati, de je slab. Kdo bo neki tam od jeze tep¬ tal, kjer je polno prahu? Namest tega raji po padcu vstani, ponižaj se pred Bo- gam, skesaj se storjeniga greha, ponovi terden sklep, in stopi na pot lepili čednost, od kteriga si bil zašel. 26. Če ti na misel pride, de si boljši kakor drugi, pomisli, za koliko bi bili drugi boljši kakor si ti, ko bi bili ravno toliko milost prejeli, kakor si jih že ti prejel, in de bo Bog toliko več od tebe tirjal, koli¬ kor ti je več dal. Nobeden naj se pra- vičnišiga ne misli, kakor je drugi, temue vsaki naj se za naj slabšiga ima. 27. Obvari svoje serce nevolje v vsakdanjih manj ali več sitnih in nevšeč- nih primerlejih. Tii imaš priložnost se premagati, in kaj taciga ima veliko vredno¬ sti pred Bogam. Kako hočeš veči skuš¬ njave premagati, ko se pustiš majhnim pre¬ magati? Kdor ni v majhnih rečeh zvest, tudi v velicih ne bo. 28. Vpri se jezi preč v začetku, de se očitno ne pokaže. Človekova jeza ne dela pravice Božje. Jak. 1, 20. V jezi ne stori človek, kar bi bilo pred Bogam prav. 373 Prosi, če si k tema grehu nagnjen, vsako jutro Boga za duha krotkosti in pohlev¬ nosti. 29. Ce si koga razžalil, ali če si ti od koga razžaljen bil:- iši priložnosti, de bi ti njemu ali on tebi kaj dobriga storil, 'n ne jemlji v misel, kar se je bilo zgo- dilo. Tako ravnanje večkrat razžaljeniga potolaži. 30. Ko te drugi opravljajo, nikar se nad njimi ne jezi, in jih ne opravljaj tudi ti, temuč moli zanje, in posluži se te pri¬ ložnosti v zatajevanje samiga sebe, t. j. terpi svojimu Zveličarju za ljubo , tiho in molče, in nikar ne misli na maševanje. Le v prav posebnih prigodkih se za svojo oast očitno poženi, pa vender le pohlevno. Le (i verjeti nočejo, molči in Bogu pre¬ pusti, de bo tvojo nedolžnost razodel. 31. Sicer se pa, manj kot moreš, iz¬ govarjaj, ker to se rado iz skrite neči- murnosti godi, de bi pri drugih več veljal. De ti le tvoja vest nič ne očita, zamoreš miren biti; 'zakaj brez Božjiga pripušenja ti ne more noben hud jezik nič škodovati. Zraven pa še pomisli, akoravno to res ni, kar zdaj terdijo, bi sc Vender le veliko od tebe reči zamoglo, kar je res. 32. Kadar koga terpeti ne moreš, premaguj se, poiši prilike, de mu kaj do¬ briga storiš; pozdravljaj ga prijazno, ko^- 374 likorkrat ga srečaš. Ljubi ga zavoljo Bo¬ ga, in moli zanj. 33. Če ti kdo kaj zoperniga nakoplje, bodi vselej pripravljen, to prenagljepju pripisati. Ne znejevolji se, in družim ne toži. Preiši se mirno, če nisi ti morebiti pervi vzrok k nejevolji bil, in pa zanaprej previdniši bodi. 34. Ti tvoj bližnji kako krivico stori, iz serca mu odpusti, prizadevaj si jo pozabiti in je nikar drugim ne pravi. To si toliko bolj storiti dolžan, če ti je krivica od tvo¬ jih ljudi storjena, post. od staršev, bratov in sester, moža ali žene. »Storjeno kri¬ vico zamolči. Nobene krivice ne stori, storjeno pa prenesi 8 , te uči sv. Makari, mlajši. 35. Ljubi svoje sovražnike, moli za¬ nje in prejeto hudo z dobrim poverili Tako posnemaj Jezusa, ki je svojim so- vražnikam dobro storil in za svoje morivce na križu prosil. »Kdor sovražnika so¬ vraži, so besede sv. Janeza Damaš., ima vedno greh in živi v grehu." 36. Stori bližnjimu dobro, kjer le in kolikor le moreš. Veseli se z veselimi in jokaj z jokajočimi. Svetova.] mu, kdor je v zadregi, kakor bi sam sebi svetoval. Poduči nevedniga, posvari ljubeznjivo napčniga, opominjaj neprevidniga; tolaži žalostniga in moli za vse. Karkoli hočeš, 375 de bi kdo tebi storil, stori tudi ti drugitnu: potem si pravi učenec tistiga, ki je nekdaj rekel: Ljubile se med saboj, kakor sim jest vas »ljubil. V tem bodo vsi spoznali, de ste moji učenci, ako bote ljubezen imeli med saboj. Jan. 13, 34. 37. Bodi radodaren do revežev. »Imaš veliko, daj veliko, imaš pa malo, podvizaj se tudi malo dobrovoljno podeliti. >S tem si nabiraš dobro plačilo, ktero bo ob času sile tvoj zaklad;" tako je stari To- bjja mladimu govoril. Tode slednji dar, bi ga ubožcu daš, ga podaj iz ljubezni do Jezusa. Milodara ne sprejme reveževa, sprejme ga sama Kristusova roka. Bajaj 'begajmo, kar moreš na skrivnim: Naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica. Mat. G, 3. 38. Kadar ti Bog terpljenje pošlje, x vdanostjo ga v sprejmi in s poterpljenjem ga prenašaj. Oe smo dobro iz Božjih rok prejemali, zakaj bi tudi liudiga ne spre¬ jeli". Job 2, 10. Ozri se na Jezusa Kri¬ stusa in k sercu si vzemi, kako neizrečeno veliko je on čas svojiga življenja do smerti zate storil in preterpel! „Kristus je za vas terpel in vam zapustil zgled, hodite P° njegovih stopinjah. 1. Pet. 2, 21. Po¬ snemaj toraj Jezusa!" 39. Nikoli ne misli ali ne reci: „kako sim to terpljenje zaslužil". Mi smo vsi 376 grešniki in smo neizrečeno več zaslužili, kakor je nam Bog naložil. Tvoj Zveličar bi ti zamogel prav dostikrat reči: Ali sim si jest to s taboj zaslužil? ,/IVoji grehi niso Boga utrudili, ne daj se tudi ti od njegovih bičev utruditi". Pravi sv. Ber¬ nard. 40. Moli rad, odloči si odmerjene trenutke čez dan, ob kterih se še posebno na božjo prieejočnost spomni, in se mu daruj, post.: kadar ura bije, ali vsaj zju¬ traj, ob devetih, opoldne, ob treh in zve¬ čer. Ob nedeljah in praznikih in v dan sv. Obhajila pa dalj časa premoli. 41. Nikar ne misli, de morajo ravno tvoje molitve sploh dolge biti; okoljne se imajo preudariti, v kterih se znajdemo. Ena sama pobožna misel, edini priserčni pogled k Bogu med delam je več vreden, kakor dolga molitev, če zraven s tem za¬ povedano opravilo zamudiš ali kriv posta¬ neš, de so s taboj nezadovoljni. 42. Kjerkoli in kolikorkrat moliš, moli pobožno, moli iz serca, govori z Bogam, kakor otrok z očetam. Kadar ti pa molitev nič kaj od serca ne gre, vzemi bukvice v roke, in se prav v besede zamisli, ktere ravno bereš. 43. Čeravno včasih veselja do mo¬ litve nimaš, ne opušaj zato molitve, poni¬ žaj se pred Bogam, prosi ga za dar in 377 f lulia molitve, ponovi svojo gorečnost in prizadevanje: Zagotovljen bodi, de je tvoj Bog tudi tačas blizo tebe, kadar nič veselja pri molitvi ne občutiš, saj občutleji niso v tvoji moči, se ne dajo prisiliti. 44. Ne misli, de nisi mende prav molil, ako nič sladkosti zraven ne občutiš. Ti občutleji so dar in milost Božja, ktero ii Gospod Bog da, in od ktere boš enkrat odgovor dati mogel. Zate ni toraj dobi¬ ček pri sladkostih, ampak odgovornost. Prav si že molil, ko si radovoljnih raz¬ tresenost se varoval in ogibal, in ko si Gotel Bogu dolžno čast skazati. Ne iši toraj v molitvi tolažbe Božje; (Bog ti jo bo dal, kadar in kolikor je tebi v zveličanje) temuč iši Boga tolažbe. 45. Med vsemi Svetniki časti naj bolj Marijo. K tej neizrečeno oblagodar- jeni Devici se posebno zateci; njeni pri¬ prošnji se vsaki dan priporočuj, in po njenih lepih čednostih vravnaj svoje živ¬ ljenje. Svetniki iz vsili časov so jo po¬ sebno ljubili in -častili. 46. Bodi s svojim slanam zadovoljen, ne hrepeni po nespameti, po kakim drugim, še manj se umišljuj, kaj de bi vse v tem ali unim stanu dobriga in imenitniga storiti hotel. Prizadevaj si le v tem stanu, v kterim se ravno znajdeš, naprej pomikati in to biti, kar imaš biti, bodi od dne do 378 dne bolj popolnama. Bežati pred slanam, kamor nas je Bog postavil, se pravi pred svojim lastnim življenjem bežati, so besede sv. Vincenca Pavljanskiga. 47. Če imaš otroke in posle, imaj nad njimi čuječe oko, vari jih nevarnih priložnost in njih napak ne spregleduj, saj boš mogel kedaj od njih oster odgovor dajati. 48. Kadar svoje otroke ali posle kaznuješ, zderži se vseh zmerjavnih klet— vinskih besedi, ker jih s tem ne poboljšaš, temuč le zdražiš jih in pohujšaš. Resnobi, s ktero koga svariš, se mora pohlevnost in ljubezen pridružiti. V. Dobri kristjan na večer. t. Nikoli se ne uleži k počitku, do¬ kler se Bogu za prejete milosti preleče- niga dneva ne zahvališ. 2. Noben večer ne opusti spraševa¬ nje vesti. Preudari se, kako si dan pre¬ živel, preglej po versti vsako uro, pre¬ misli, kje si bil, kaj si delal, in na kaj med delam in zunej dela mislil, govoril in storil, in tako si boš lahko storjene grehe v spomin sklical. — Vprašaj se tudi, koliko si bil svojimu pri zjutranji molitvi storje- 379 ninm sklepu zvest, in če si se vstavljal SVo jimii navadnima nagnjenju. 3. Skesaj se iz serca vsili grehov, kj si jih čez dan storil, in obljubi Bogu z njegovo pomočjo prihodnji dan boljši pre¬ živeti. 4. Daruj Bogu vse svoje dela in trpljenje preiečeniga dne, zahvali se mu * a nje in potem moli za svoje starše, do¬ brotnike, prijatle in sovražnike, bolne in umirajoče, in priporoči se priprošnji Božjih Svetnikov. 5. Pri razpravljanji bodi sramožljiv in spodoben. 6. Kadar precej zaspati ne moreš, a *i kadar se ponoči prebudiš, zmisli se na Noga, kteri vedno nad taboj čuje, ali se pa na to spomni, kar si Bogu obljubil, ko ■si se spat podal, kar si kaj bral čez dan, ali se pa združi z molitvijo toliko pobož¬ nih in samostanskih oseb, ktere se v sredi noči radovoljno prebude, de bi molile in Noga častile. 7 . Kakor je bila tvoja perva misel na Boga, ko si se prebudil, tako naj bo tudi zadnja vsaki dan. Njegovi dobrotljivi in vsigamogočni brainbi izroči svojo dušo in svoje telo. 380 D. Pravi kristjan v bolezni. .i. Ako te Bog z boleznijo obiše, sprejmi jo z radovoljnim sercam. Bog ti jo z naj boljšiga namena pošlje, namreč de bi te grehov očistil, v poterpežljivosti, v zaupanju in v marsikteri drugi čednosti poskusil in uterdil. Skleni tedaj terdno, de se boš po njegovim namenu ravnal. 2. Vse svoje zaupanje v Boga po¬ stavi, moli ga in bodi si svest, de bo tako s taboj storil, kakor je naj boljši za tvoje dušno zveličanje. S sercam in z ustmi večkrat reci: Gospod, ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi! 3. Skerbi po pameti za svoje ozdrav¬ ljenje, pošlji toraj po zdravnika, posveto- vaj se z njim, in ravnaj se natanko po njegovih naredbah. Ne iši pa zakotnih vračev, ki so le tvojiga plačila željni. Ali ne veš, de sv. pismo govori: Naj vikši je vstvaril zdravnika, in zelišam dai zdra¬ vilno moč. Ne boj se preveč za svoje zdravje, ne bodi pobit in nepoterpežljiv, s čimur bi si bolezen le pohujšal, temuč bodi vesel in močnodušen. 4. Kadar tvoja bolezen le hujši pri¬ haja, prejmi s spodobno pripravo sv. Za¬ kramente za umirajoče, ne čakaj pa nikoli 381 predolgo, de bi na zadnje previden biti ne mogel. 5. Ne odkladaj tudi svojih časnih reči vravnali, ako nisi popred, kar bi naj bolj pametno bilo, že v svojih zdravih dneh storil. Potem pa le samo na to misli, kar tvoji duši v prid biti zamore. G. Priporočaj se priprošnji prečiste Device Marije, sv. Jožeta, sv. Mihela, Angela varha, sv. patrona in družili Svet¬ nikov; priporočuj se tudi svojim prijatlam in posebno pobožnim osebam v molitev, de bi ti popolnama vdanje v božjo voljo in milost srečne zadnje ure sprosili. 7 . Spravi se s svojimi sovražniki, "drajtaj nazaj, kar ni tvojiga, poverili po¬ škodovane reči' in odvzelo čast itd. in skazi se svojim ljubeznjiviga v vseh rečeh. 8. Vari se praznih pogovorov in ne terpi veliko obiskovavcov. Le bogaboječi ljudje, posebno tvoj spovednik naj k tebi doha¬ jajo, se pobožno pogovarjajo, te k poter- pežljivosti in popolni vdanosti v Božjo voljo opominjajo. 9. Kadar te hude bolečine napadejo, ozri se na križaniga Jezusa; spomni se njegovih še dosti večih bolečin, ki jih je zate tako rad preterpel; zmisli se tudi na vse bolečine in muke, ki sojih Svetniki iz ljubezni do Jezusa lerpeli, in še zraven veseli bili, de jim je bila priložnost k 382 terpljenju dana, in pomisli na zadnje na neizrečeno veči terpljenje v peklu, ktero si bil, ako bi se te Bog usmilil ne bil, zavo¬ ljo svojih grehov zaslužil. 10. Sprejmi vse terpljenje in tudi smert v duhu ponižnosti, pokore in pokor- šine do Boga, in ne imej čisto nič družili želja, kakor de bi se Božja volja na ta- boj spolnila. Daruj Bogu rad svoje živ¬ ljenje, od kteriga si ga za en čas na svetu prejel, kakor ga je tvoj Zveličar zate Bogu z veseljem daroval, ki je rekel: Dopolnjeno je. S tem pokažeš naj bolj, de Boga nad vse ljubiš, če iz ljubezni do njega naj ljubši, kar imaš — svoje življe¬ nje — daš. „Ako bi angelji ljudem kaj zaviditi mogli, pravi sv. Avguštin, bi bilo to, ki iz ljubezni do Boga umreti za- morejo.“ 11. Vadi se pridno v obudovanju vere, upanja in ljubezni, kesanja nad vsemi lastnimi in ptujimi grehi, vdanosti v Božjo voljo in hrepenenja po Bogu. Daj si več¬ krat kaj iz sv. pisma ali družili lepih bu¬ kev brati ali pa naj kdo s teboj moli. 12. Kolikor bolj se tvoje življenje k koncu približuje, toliko serčniši se k Jezusu približuj, in vse druge misli na stran pusti, in le samo z njim se pomen- kovaj, tako de boš potolažen od tudi šel 383 111 poln otročjiga zaupanja njemu rekel: Gospod Jezus! sprejmi mojo dušo! Amen. Zadnja volitev. V imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha. Amen. Jest I. I. zroeirn svojo dušo Bogu, svojimu Stvarniku, in svoje truplo zem¬ lji, od kodar je vzeto, s tolaživnim za¬ upanjem, de ho poslednji dan obujeno •a z mojo dušo zopet sklenjeno. Verujem v trojediniga Boga, Očeta, Sina in sv. Duha, svojiga Stvarnika, Odrešenika in Posvečevavca. Za terdno verujem vse, kar mi sv. Mati katoliška cerkev verovati zapoveduje. Kesam se iz celiga serca zavoljo grehov celiga življenja, ker sim žnjimi Boga, svojo naj veči dobroto razžalil, in njemu naj svetejšimu se zameril. Iz ljubezni do Boga odpustim iz dna svojiga serca vsem svojim razžal- nikam in sovražnikam; prosim tudi jest tiste odpušenja, ktere sim kterikrat ža¬ bi in razžalil. 384 Vse svoje zaupanje postavim v neskončno usmiljenje Božje, v terpljenje in smert svojiga Zveličarja; to darujem nebeškimu Očetu, de bi bil moj grešni dolg do čistiga zbrisan. Ljubim Boga zavoljo njega sa- miga, ker on je naj ljubeznjivši dobrota, ljubim ga iz vsega serca, iz vse duše in iz vseh svojih moči. Udam se popolnama naj svetejši volji Božji. Pripravljen sim, vse od Boga prevzeti, bolezen in zdravje, živ¬ ljenje ali smert, zgodi naj se mi kakor Bog hoče. Svojo dušo izročim pri¬ prošnji vselej čisti Devici Marii, svoji ljubi materi, sv. Jožefu, svojimu pa- tronu, angelu varim in vseh svetnikov, in jih vse skup ponižno prosim, de bi mi na strani stali posebno v moji zad¬ nji uri. Želim si tudi, de bi moje zadnje besede nobene druge ne bile, kakor Je¬ zus, Marija in Jožef, In če moje usta teh sv. besed nič več izgovoriti ne bodo mogle, naj jih pa moj spomin misli in moje serce občuti. Ker je pa mogoče, 385 de se na zadnjo uro več zavedi! ne bom, hočem že rajši zdaj z naj veči pobožnostjo in častjo izreči: Jezus, Marija in sv. Jožef. O moj Jezus! v tvoje svete rane, ktere si iz ljubezni do mene revniga grešnika na svojim sv. Telesu nosil, izročim svojo dušo. Amen. Trojno darovanje za srečno zadnjo nro. ■ 1 . Darujemo ti, o presveta Tro¬ jica! zasluženje Jezusa Kristusa v zahvalo za presveto rešnjo Kri, ki jo je Jezus za nas na oljski gori prelil, in zavoljo tega nje- goviga zasluženja prosimo tvoje Božje veličastvo za odpušenje svojih grehov. Oče naš . . Cešena si . . Čast bodi . 2 . Darujemo ti, o presveta Tro¬ jica! zasluženje Jezusa Kristusa Zlri roženkranc. 1*7 386 v zahvalo za njegovo neprecen¬ ljivo smert, ki jo je na križu za nas prestal, in zavoljo tega nje- goviga zasluženja prosimo tvoje Božje veličastvo za odpušenje ka¬ zen, ktere smo za svoje grehe zaslužili. v v Oče naš . . Cešena si . . Čast bodi . . 3. Darujemo ti, o presveta Tro¬ jica ! zasluženje Jezusa Kristusa v zahvalo za njegovo neizrečeno ljubezen, s ktero je z nebes na zemljo prišel, ter se včlovečil, de bi za nas terpel in na križu u- merl, in zavoljo tega njegoviga zasluženja prosimo tvoje Božje ve¬ ličastvo, de bi naše duše po smerti v nebeško veličastvo vzel. v v Oče naš . . Cešena si . . Čast bodi . . 100 dni odpustka za vsakikrat, in v mescu popolnama odpustek. Tudi za duše v vicah. Leo XII. 21. Okt. 1823. 387 Litanije od Jezusa, Marije in Jožefa za srečno zadnjo uro. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog, Oče nebeški, Bog Sin, Odrešenik svetli, Bog, sveti Duh, Presveta Trojica, en sami Bog, Jezus, Sin presvete Device Marije, Jezus, rejni Sin sv. Jožefa, Jezus, kteri si Marii in Jožefu poko¬ ren bil, Jezus, kteri si z Marijo in Jožefam v Nazaretu živel, Jezus, kteri si svojo Mater z naj veči milostjo napolnil, Jezus, kteri si pri smerti sv. Jožefa prieejoe bil, Sveta Marija, ti nevesta sv. Jožefa, za nas Boga prosi! Sveta Marija, ki si sv. Jožefu zvesto go¬ spodinjila, za nas Boga prosi! Sveta Marija, ki si s svetim Jožefam Božje dete v hievu molila, za nas Boga prosi! 11* usmili se nas! 388 Sveta Marija, ki si z Jožefam in Bož- \ jim detetam v Egipt bežala, Sveta Marija, ki si s svetim Jožefam mladiga Jezusa z žalostjo iskala, Sveta Marija, ki si v naj veči sveto¬ sti z Jezusam in Jožefam živela, Sveti Jožef, ti naj čistejši ženin Marije, Sveti Jožef, ki si z Marijo v Betlehem, J popotoval, I Sveti Jožef, ki si Marijo in dete Je- I zusa v tempelj spremljeval, Sveti Jožef, ki si Marijo in Božje dete | po očetovsko preskerbovalj Sveti Jožef, ki si z Marijo poln ve-1 selja mladiga Jezusa v tempeljnu \ našel, ) Sveti Jožef, ki si v Jezusovim in Ma- / rijnim naročju srečno umeri, O Jezus, Marija in sv. Jožef! pridite nam milostljivo na pomoč, [ V vseh potrebah, I V vseh dušnih in telesnih zadevah, I V vseh pregrešnih skušnjavah, V vseh dušnih in telesnih nevarnostih, 1 V vseh poskušnjah in Božjih obiskanjih, | V vseh napadih naših sovražnikov, V vseh boleznih in v terpljenjih, V vseh stiskah ino v dvomih, V vseh težavah našiga stanu, Ob naši smertni uri, Ob naši sodbi, za nas Boga prosi! 389 O ti Jagnje Božje, ktero grehe sveta od- jemlješ, zanesi nam, o Gospod ! 0 ti Jagnje Božje, ktero grehe sveta od- jemlješ, usliši nas, o Gospod! O ti Jagnje Božje, ktero grehe sveta od~ jemlješ, usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče naš , . Gešena si . . M ® H a t riigi del. f © h © ž 1 ® © p t a v 11 «u Zjutranja molitev.119 12 keršanskih ur in 24 pomnjenj . . . 12® Zvečerile molitve.128 Molitve pri sv. maši. 1. Kako naj sv. roženkranc pri sv. maši molimo 134 Preden se sv. maša začne . . . . 138 2. Začetek sv. maše.140 Spovedne molitve.16® Spraševanje vesti.168 Molitev za pravo kesanje in terden sklep . 187 Spoved.192 Molitev pred spovedjo.I#® Molitev po zadobljeni odvdzi ..... 198 Molitev po nezadobljeni odvezi .... 200 431 Stran. D