mn itaribor, sreda 13. avgusta Stev. 182 Političen list Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5-b0 mesečno. četrtletno K 16-50. Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Me- j sečno K 5'—. — inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava : Narodni dom (vhod iz Kopališke ulir^s Naša prva skrb. zgodovini slovenskega naroda. Ko je imenovani zastrupovatelj slovenskega naroda zbežal iz domovine, se je pričel boj za naše ujedinjenje, za našo Jugoslavijo. Našli smo se vsi v skupnem Konštatirati moramo, da hočejo gotovi elementi v Slovenski ljudski stranki zopet uvesti oni način političnega boja, 1 ki ga je pričel na Kranjskem dr. Šu-!de,u za en visok in svet cilj, ki smo štersič in ki se je žal potem tudi raz-! 9a ravno vsled tega dosegli, ker smo širi! na ostalo Slovenijo. Po našem |delovali složno-Ni.je bil° takrat stranke mnenju je bil najžalostnejši kosvzgo-ina Slovenskem, ki bi le najmanj na-dovini slovenskega naroda ravno dr.; potovala boju za svobodno Jugo-Šušleršičeva doba. Ta političen boj je':s^av‘i°- bil tako nizek, tako frivolen, da ga jej . Žalostno pa je dejstvo, da se je kraju, kjer se je vršil shod Jugoslo-bi! zmožen samo značaj, kakor je bil kmalu potem, ko smo imeli svojega'vanske demokratske stranke, rohnel dr. Šušteršič, ki je naposled postal|regenta, svojo vlado v Beogradu, pri-;raz prižnice, da je vera v nevarnosti, Judež Iškariot, prodal svojo domovino;čelo ruvanje. So namreč elementi, ki!da hočejo vzeti liberalci ljudstvu vero za Srebrnjake ter sramotno zbežal v imajo menda tako žilico, ki jim ne da ter rotil ljudi, naj ne hodijo na shod. Telefon 6t. 242. lahko izločila vladno intrigiranje in vmešavanje. Mi imamo danes samostojno državo, ki smo si jo priborili sami in kateri želimo večno življenje. Uravnati moramo torej ves svoj politični boj tako, da ne škodujemo državi. Država pa ni nič druzega nega celokupen narod. Slovenska ljudska stranka je namreč uvedla zopet v politični boj vero. Neki župnik je pred kratkim v sosednem tujino, dočim sta dva njegova prva pomagača sledila Judežu Iškariotu tudi v smrti. Tedaj so treznejši činitelji v Slovenski ljudski stranki spoznali, da je ta način političnega boja morda hipoma uspešen za eno stranko, sčasoma pa postane poguben za narod, ker mu vladni emisarji, izčrpa najboljšo energijo, odvzame najboljše moči ter ga naposled posurovi. Prišla je potem najlepša doba v V Maribor nazaj! Spomini. Napisal Fridolin Kaučič. Bilo je lepega spomladanskega jutra 1. 18tSl., ko sva izstopila z blagim tovarišem Maigrciterjem na mariborskem kolodvoru iz tirolskega vlaka. Služila sva kot kadeta pri mariborskem slovenskem pehotnem polku št. 47., ki je bil nastanjen kot posadka v Tridentu. Takratni polkovnik "Kinnart, znan iz bojev v Bosni kot „jekleni mož", naju je poslal v Maribor k 4. nadomestnemu bataljonu, da bi tu izgajala novince. Trident je bil navzlic vse I miru, če ne intrigirajo, psujejo itd. In mi mislimo, da mora biti politični boj v samostojni Jugoslaviji popolnoma drugačen, nego je bil v stari avstrijski monarhiji. Tam so bili glavni voditelji in aranžerji političnega boja razni ki so imeli edinole to nalogo, gledati in paziti, da nobena stranka ni postala premočna, kajti če bi postala premočna, potem bi morda nih in odločnih Slovencev je bilo mnogo tu, in našel sem med njimi mnogo pobratimov in vrlih prijateljev. Tako sva zahajala s tovarišem Margreiterjem, po njegovem odhodu s dragim prijateljem lajtnantom Ivanom Fritzejem večkrat na teden k gostoljubni odločno narodni obitelji Jenkovi (vpokojeni železniški uradnik v Litiji). Tam sem bil kakor domačin. Visoko naobraženo Jenkovo ženstvo, soproga, njeni sestri teta Mica Hostnikova in tedaj neomožena Karolina Adamičeva ter mala domača hčerka Olga so bile naše dražestne družice. Kramljali smo, politizirali, »Slouf*ncl/i Oocpodar- pa jc jjiool, Ua dela Jugoslovanska demokratska stranka proti sv. zakonu in za razporoko. To nas popolnoma spominja na oni boj pred 1. 1914. Nas bi bilo sram, če bi pričeli s takozvano »farško« gonjo, ker se nam gnusi in je tudi nepošteno, hoditi za vsakim duhovnikom oziroma nasprotnikom ter mu inšpicirati njegovo spalnico. drila, podal sem se v slovensko čitalnico, ki je bila nastanjena v prvem najdstropju „Alte Bier-quelle" v ulici Eugena Schmida, Krasna mladenka je bila gostilničarjeva hčerka Tinika, ki se je ravpo razvijala v bujno cvetočo rožo. Njeno ljubko priprosto vedenje me je očaralo, ni dolgo trajalo in vnela so se mlada srca in vzplamtela nama je v njih vroča ljubezen. Preteklo je že okroglo 20 let/ da je zatisnila svoje lepe oči k večnemu počitku. Postal sem ud čitalnice (takratnega središča mariborskega skromnega narodnega delovanja), pod izmišljenim imenom Sevničan, ker je bil pristop v panslavistično (sict) čitalnico oficirjem strogo prepovedan. Dasi je bilo tedaj v Mariboru nekaj oficirjev, ki so se megleno zavedali svojega slovenskega pokolenja, v čitalnico se razen čitali slovenske lcl«sike, peli ob sprem!jeyanjem mestne in okoliške krasote jako neprijetna gar-; klavirja domorodne pesmi, zabavali se po raz-nizija. Irredentizera je tam najbujneje cvetel, j hodnem vrtu, v jeseni pa pekli na vrtu koruzo, Nas avstrijske vojake so Lahi sovražili nad j krompir in kostanj. Za večerjo nam je pa pri-vse, ogibali so se nas v javnem življenju, ka-j redila gospodinja navadno kako izvrstno doma-kor da bi bili mi gobavi. Vojak ni bil življenja Ičo kranjsko jed, ki je v gostilni ni bilo dobiti, mene in lajtnanta Ivana Frjrzeta ni upal no-varcn. napadali so zavratno posamezno idočejše danes me piešinjajo prijetni občutki teh'beden. Tako sva midva takrat postavna fanta vojake po zakotnih uHcah kar ob belem dnevu.! prelepih dni mičnosti in lepega življenja. K tejj zastopala vojaštvo ua čitalniških veselicah in Sp a padi med civilisti in našimi vojaki so bili j obitelji so tudi zahajali moji pobratimci želez-1 res elegantnih plesih. Tu sva se postavila in obuv.jiii. Naš brigadir, Hrvat general Kilic je‘niška uradnika nepozabni mi Fran Podkrajšek \ sukala po glasih godbe z lepimi damami — do bil napram irredentovcem premehak in tako so | (Harambaša), Anton Viančič, ter moj ožji rojak j ranega jutra. V Jenkovi iodbini in v čitalniških si vojaki jia svojo roko s trdo slovensko pest-j in prijatelj iz detinske dobe hoeki učitelj Mavro j j rostorih sem se čutil najsrečnejšega, kot brat io skrbeli za potrebno avtoriteto. Včasih je j Tramšek (živi v .pokoju na Vidmu). Živahni med brati. Pred tnojiipi očmi vstajajo maribor-tekln kar curkoma kri in če so bili z bodali in Harambaša nam je navadno načeloval, in dobro ski čitalničarji, katerih večino že krije zelena nožmi oboroženi L ihi tudi v ogromni premoči, j se spominjam, ko nam je prinesel nekega po-, plast.. Največ sem občeval z notarskim kandida* naši fuitje so jih vselej pognali v divji beg. V j poldne ravno izišle Gregorčičeve poezije. Tejtom Koserjem, sodnikom dr. Pekoijem ter takih razmerah sva zapustila Trident in se ve- j pcSsni so napajale nsvša srca s tako slastjo, da! urednikom »Slovenskega. Gospodarja" dr. sel- ga srca vračala v krasno zemljo slovensko,; smo jih čitali in čitali do polnoči. Lavosiavom Gregorcem. Ta me je bodril, nav- in vendar ne slovensko, kajti tujec je bil njen' Ob nedeljah in praznikih smo pa izleteli v duštval in vnemal nušo sveto slovensko gosp dar — zasužena je bila Maribor s svojo | lepo mariborsko okolico. To so bili mladeniške stvar. V spominu SO mi po $6. letih ostali še lepu okolico se mi je kmalu priljubil, rodoljub- dobe zlati časi. Ako sem iskal drugega razve- skdeči udje slovensko Jitalnice: Odvetufoj Zavedati se moramo vendar velikega časa, v katerem živimo. Naša država še ni zagotovljena. Njene meje še niso določene. Na mednarodnem političnem trgu so se pričele čudne kupčije. Nevarnost je, da bomo morda vsled teh kupčij tudi mi trpeli. Zato ne smemo biti majhni in pa malenkostni. Vzgojujmo narod in ga dovedimo kulturno na tako visoko stopinjo, da se bo vsak posameznik sam po svojem prevdarku odločil za to ali ono stranko. Naj spoznava po programu in po delovanju vsako stranko in potem naj odločuje. To je naše naziranje. In tega se bomo tudi držali, ker vemo, v kakšnem resnem času živimo. Na Koroškem se bliža plebiscit, ljudsko glasovanje. To je zazdaj zadeva, ki jo mora prevzeti na se ves narod. To je naš drugi boj za ujedinjenje, za ujedinjenje s slovenskim Korotanom. Pustimo torej za enkrat vsaj tu na meji oni grdi politični boj, ki smo ga že prej omenili. Seveda ne bomo molčali, če se bo nas napadalo, upamo pa, da bodo zmagali treznejši elementi. [3_____________________Političen pregled. >< Ministrska kriza. Iz Beograda poročajo, dabo kriza rešena v sredo, ko se bo sestavilo ministrstvo. Največja ovira so še vedno srbski rau;irnini c Prntič^m na čelu. ki šteieio 73 poslancev. Protič je namreč celo zahteval, da pet dosedanjih ministrov, ki so člani Demokratske stranke, ne sme več vstopiti v novo ministrstvo. V zadnjih urah je pa postal Protič nekoliko skromnejši, ker so se 'mu uprli tudi nekateri člani radikalnega kluba V nedeljo so se vršile konference med demokrati in člani Narodnega kluba. Tudi designirani ministrski predsednik doktorji Glančnik, Sernec in Orosel. zdravnik dr. Rak, železniški uradniki Jenko, Podkrajšek in Vrančič, učitelja Miklošič in Tramšek, profesorji Koprivnik, Luka* Lavtar, Majcigar in še-gavi dr. Pajek, adjunkt Rotner, odvetniški kandidat dr. Holubar, notarski kandidat dr. Pučko (sedaj notar na Krškem), koncipijent Ulrich (mariborski don Juan), ki me je po zunanjosti spominjal na prvega urednika „Slovenskega Naroda" Tomšiča, posestnik Rapoe, trgovec Berdajs in notarski kandidat Korber (sedaj notar v mojem rojstvenem kraju Sevnici). Leta 1883, ko se je ustanovil nov celjski polk štev. 87., odišel sem s 4. bataljonom 47. pojka v Ptuj, od tam po preteku enega leta v polkovno štacijo v nemški Gradec. Leta 3916. sem službeno bival za nekaj dni v drugič v Mariboru. Nikdar ne pozabim dogodka v mariborski Gospodski ulici. Oddelek 47. pešpolka je odhajal na bojno polje, korakali so naši fantje po Gospodski ulici na kolodvor. Nedolžno petje in vriskanje je bilo strogo prepovedano. Nemo, kakor se goni goveja čreda na klavnico, so gonili nemški častniki naše slovenske goriške vojake na bojno poljo in v smrt, ako se je tu pa tam 1* oglasil kak razposajenec, že ga je plu-sknil narednik v obraz in blizu Pichsove kavarne sem čul takega narednika krilate besede, ki mi še danes po ušesih zvone: »Kusch, win-discher Huudl« Tako se je ravnalo s Slovenci 1 — Na Dunaju sem pa bil pri odhodu Deutsch-meisterjev navzoč. Vojaki korakajo po dunajskih ulicah na kolodvor, nobenega reda, sredi med vojaki žene, dekleta in nedorasli otroci. Tu nosi mali paglavec,očetovo puško, tam koraka vojak v objemu svoje ljubice, tu zopet vidiš soprogo rezervista « telečnjakom na plečih in majhnim Ljuba Davidovič se je razgovarjul s člani Narodnega kluba. Regent je sprejel Davitioviča v posebni avdiienci, v kateri ie poročal o poteku svojih poskusov. Vsled odpornega zadržanja Protičevih ožjih pristašev se mora smatrati, da je Davidovičev poskus, stvoriti koncentracijski kabinet iz vseh strank, smatrati za ponesrečen, in gre za to, ali bode mogoče stvoriti koalicijski kabinet. Seveda pri tem ni izključeno, da se v zadnjem hipu najde še modus vivendi z radikalci, dasi ni pra/ verjetno, da bi Stojan Protič, ki je šel obiskat Jašo Tomiča, od tega in njegovih velesrbskih pristašev prinesel kaj več spravdljivosti nazaj v Beograd. Koalicijski kabinet se in< ra stvoriti bodisi z Narodnim klubom, bodisi z Jugoslovanskim ali pa z obema. Tozadevna pogajanja se prične danes. Ker pa je s strujami in strankami, ki so se zavezale Davidoviča podpirati v vsakem sluča,u, mogoče stvoriti večino, se odpira sedaj tretja možnost, t. j. sestaviti demokratsko vlado s sodelovanjem Črnogorcev disidentov, Banjevcev in s pomočjo socijalistov. V tem slučaju bi bile tudi vse pokrajinske vlade 'zesedene izključno s pristaši teh strank. Verjetno je, da bode, ako Jugoslovanski klub iti Narodni klub odbijeta vstop v koalicijo pod Ljuba Davido-vičem, ali ako bi stavili pretežke pogoje, takoj dobila Demokratska stranka poziv, da sestavi tak kabinet, da državi nemudoma pomore iz krize. Kedaj konča mirovna konferenca. LDU Pariz, 10. avgusta. (Pressburem.) Nekateri listi so poročali, da namerava mirovna konferenca završiti svoje posle do konca meseca avgusta in med drugim rešiti tudi jadranski problem. Potem bi nastopile počitnice v mesecu septembru. Te informacije niso točne. Nikakor ni mogoče, da bi se ti posli mogli že sedaj definitivno rešiti. V resnici obstoji možnost, da bodo zavezniki podpisali mir z Avstrijo, a je zelo dvomljivo, da bi v tako kratkem času mogli likvidirati z Bolgarijo, a zlasti ne iz razloga, ker še niso predali pieliminarije in se pozitivno ve, da se bo proti Bolgariji uporabilo enako postopanje, kakor se je z Avstrijo In Nemčijo. Iz vsega tega ni mogoče razvideb, kako bi bilo mogoče rešiti vse posle do konca avgusta. Kar se tiče jadranskega vprašanja, je isto’ako dvomljivo, da bi se moglo rešiti v tem času to vprašanje. Vrhovni svet je preobložen z delom, zlasti z mirovnimi pogajanji z Avstrijo in dogodki na Madžarskem, pa yse to dokazuje, da mirovna dekletcem na roki. Vse vika, kriči, poje in vriska. Prijatelji, sorodniki in znanci spremljajo vojake in na kolodvor kako nepopisen krik in dirndaj. (Ja, Bauer, das ist was anderesl«) V tretjič in zadnjič se vračam sedaj veselega srca, v edino le po zaslugi prijatelja generala Maistra osvobojeno mesto Maribor, katero je imelo preje grob komaj za nas, vračam se, po dolgem trpljenju in življenju, v katerem je bilo res le malo miru in le malo sadu Bodi mi pozdravljen jugoslovanski Maribor in sprejmi me prijazno — i ot starega, a krepkega bojevnika — v vrsto svojih boriteljev. Mar i bor naj bodeta naše geslo I Kakor ljubljansko tako se tudi mariborsko notranje mesto ni mnogo izpremenilo. Razen krasnih, palačam podobnih šolskih poslopij, katere je dunajska vlada radodarno sipala Nemcem po ponemčenih mestih naše domovine — dočim nam ni privoščila črne bajte — je le malo novih zgradb, tembolj pa se Maribor širi in lepša na severno stran. V mestu je mnogo zelenja, povsod drevoredi in nasadi, s čimer se Maribor tujcu na prvi pogled prikupi. Tik mesta ima Maribor park, za katerega ga lahko zavidajo mnoga in velika mesta. Ta park, ki ga opasuie vrsta lepih vil, je zares krasen in razhoden. Tukaj nasadi lepo cvetočega grmovja, dalje raz-stavki smrek, brez in drugih vitkih dreves, tamkaj zopet greda najlepših cvetlic, onda ribnik, po katerem se poleg vsakovrstnih rac vozi labud; in tudi mirnih kotičev, kjer človek lahko mirno pohaja, najdeš vse polno. Ob nede.ah in praznikih pa igra v ličnem poviljonu mariborska vojaška godba, po partu se pa šeta mariborsko občinstvo. (Konec prih.) konferenca ne more likvidirati v mesecu avgustu, a še manj, da bi odšla na dopust in da bi ne rešila vseh teh problemov. Konkurz Avstrije. LDU. Dunaj, 9 avgusta. (CTU) „Wiener Mittagspost" poroča : Naš dopisnik je imel razgovor z odličnim ame-rikanskim diplomatom. Nemški Avstriji naloženi mirovni pogoji se kljub nadvse spretnemu me-morandu dr. Rennerjevemu bbtveno ne bodo izpremenili. Ko je dopisnik omenil, da se bo na ta način Avstrija zrušila, je rekel diplomat: Ententa si bo od upnikov Nemške Avstrije dala izstaviti zakonit mandat, da razglasi takorekoč konkurz te države. Tozadevno je že vse ukren-jeno; najbrže se bo imenovala komisija 7 članov kot prava upraviteljica konkurzne mase; v to komisijo bodo menda imenovani po en Anglež, Francoz, Amerikanec, Italijan, Belgijec, Nizozemec in Švicar. Vse kar se bo zgodilo, bo prav isto, kakor ako postane kaka velika delniška bančna ali zavarovalna družba nezmožna plačevanja. Ruše — Mali Beograd. 26. julija 1914. 1. je rajna Avstrija napovedala Srbiji vojsko, misleč enkrat za vselej potlačiti in podaviti vse, kar slovansko misli in čuti. Zavedni Rušani smo že dali časa bili kakor na iglah. Domača nemčurska zalega, avstrijski naši žandarji, hudiči v človeški koži ter zapeljano in nezavedno domače ljudstvo, vsi ti so nas gledali z nekim zadovoljnim, rabeljskim posmehom misleč sl: zdaj je prišel pravi čas za »te fardamane Srbe«. Ako si šel po trudapolnem delu proti večeru na sprehod, slišal si besede na njivi plejočih ali kako drugo delo opravljajočih ženk : „fardamani Srb.“ Zgodilo se, da je rekel deček svojemu tovarišu, ker je bil po šoli zaprt: „Kaj me bo ta fardamani Srb zapiral.4’ Še hujše se je godilo tistemu, ki je stopil v kakšno gostilno. Mirnim srcem lahko rečemo, da smo uživali do 1914. ugled in spoštovanje, imeli smo politične vajeti v rokah in Ruše so bile prava mogočna trdnjava proti valeči se nemškutarji od izhoda in zahoda. Morali so se vsi faktorji, tedanja vlada v Gradcu in Mariboru s svojim cesarskim namestnikom in bivšim okr. glavarjem z vsemi svojimi lum-parskimi žandarji,uradniki in političnimi agenti, Siidmarko, Šulvereinom in drugimi elementi z.»kleti, da premagajo slovenski fort v Dravski dolini. Poštenim potom ni šlo, da bi v prah zdrobili slovenskih Ruš, katere so krstili za Mali Beograd Najeli in plačali so z Judeževimi groši precejšnje števiio ruških fdotov, kateri so dobro živeli med zavednimi Rušani, da so izpovedali pri orožnikih gorostasne izmišljotine. Pričelo se je rabeljsko delo. Orožniki so zaprli 80 letnega starčka, pošteno ženo domačega. obrtnika, mlado, nedolžno kmiptoaristko, nekega mladega učitelja, ki jc potem v zahvalo žrtvoval svoje mlado življenje z „dom in cesarja", zavednega sosednega župnika, uglednega narodnega trgovca, ki je stal enkrat pred mariborskim okrožnim sodiščem in mu pretili z večletno ječo in predgraškim divizijskim sodiščem in še več drugih. Dan pravega veselja za ruške denun-cijante in žandarje — večina jih še danes žre sladek jugoslovanski kruh — pa je bil 13. avgusta, katerega žalostno obletnico danes obhajamo. Kakor tatovi in razbojniki so začeli žandaiji in poslani vojaki svojo satansko delo že ponoči. Razpršili so se na vse vetrove. Že na vse zgodaj so zgrabili uglednega lesotržca na daljnem Smolniku, v vili Planinki so aretirali domačega učitelja — bilo je 5 vojakov in dva orožnika — že ob 6. uri zjutrai in ju tirali kakor nekdaj Hoferja iz vrh Pohorja v dolino. V vasi in okolici pa so gonili skupaj še pred dnevom nedolžna dekleta, poštene naše žene, ugledne posestnike in obrtnike, 6 učiteljev in učiteljic, domačega kaplana, župana, občinske svetovalce, obrtnike in delavce in ob %I0. uri 30 ti rabeljni imeli v kolod orski čakalnici 18 žrtev. Ugledni familiji so odpeljali očeta 111 mater, ki e imela nekaj mesecev starega dojenčka na prsih, tako, da so pustili samo petero malih otrok doma, Pričela se je mukepolna vožnja proti Gradcu. Vse moške so zvezati v i!olt;e verige. Vse postaje do Gradca so obvestili, da se peljejo ruški veleizdajalci. Ni tnogoče vsega popisati, kar so li ljudje na ovojem potovanju pretrpeli. Zmerjali, tepli in opljuvali so jih, da so izgledali, kakor ona štirinoga živ:l. Oddahn li so se šele, ko so se za njimi zaloputnile težka vrata celic jetiiišnice graškega dež. sodišča. Rušani! Človek obrača, Bog obrne. Obračali so Vili, Karl in Tisa, Bog pa je drugače obrni!. Vojska je minila. Ruški mučeniki še razven dveh živijo, pač pa je poginila Avstrija, ki Vas je hotela s krivico uničiti. „Fardamani Srbi" so danes pravi in navdušeni Srbi, brati najveejih junakov in največjih trpinov v svetovni vojski. Vi ruški denuncijanti živite še danes med nami. Bili ste zapeljani, a yed:te, da je prekletstvo nad vami. Mi se ne bomo maščevali, kajti v sv. pismu je zapisano: prepustite maščevanje meni. Ako se vi krivoprisežniki še ne kesate danes, piišel bo bridki dan kesa tedij, ko bodete ob svoji zadnji uri klicali duhovnika in ga prosili utehe. Dan 13. avgusta 1914. 1. pa estane pomemben za kronista, ki bo pisal zgodovino Ruš. Danes živimo prosto v prosti novi domovini. Trpeli smo in danes rečemo, da smo veseli in ponosni, da smo s svojim trpljenjem vsaj trohico pripomogli k mogočni stavbi lepe naše nove domovine. —na. vico 7nižana. Sokolom v kroju se pridružijo napise, pravilne in spakedrane. Med drugimi tudi ostali udeležniki iz Maribora in okolice, vidimo tudi' tablo z napisom'^knjigoveznica Zdravo ! ' Cirilove tiskarne". Kolikor nam je znano, se Učitelje, vpokojene učitelje in uči- ‘ glasi starodavno ime te tiskarne: Tiskarna sv. teljske vdove opozarjamo na poziv višjega Cirila. Zdaj so gospodje k»r naenkrat degradi-šolskega sveta, ki ga prinašamo med inserati.1 rali sv. Ori|a fcer mu odvali njegovo svetniško Piovba po Dravi. Po naročilu deželne J dostojanstvo. Ne vemo, k izza I. dne tistega meseca, Jurko Marija, Koroška Cesta ki sledi dnevu nastopa službe. Pri takih uči- Lackner J., Vitrinjska ulica teljih naj se v razkaznici pripomni, kdaj so na- KOS A., Marijna ulica (pri sodniji) stopili službo. — Scheidbach H., Magdalenski trg Upokojenim učiteljem in učiteljskim vdovam Nerath p maorialpna Fran r Inž bo višji šolski svet poslal golice za prijavo z j iiiagaaiena, rranc joz. navodilom, kako jih morajo izpolniti. Če bi jih kdo po pomoti ne prejel, kadar jih drugi dobe, naj reklamira pri višjem šolskem svetu. Predsednik: Vadnjal, 1. r. Kresnik Ana, „ „ „ Majer J., Pobrežje, Brezka cesta Jarc Jožefa, Glavni kolodvor Leber F., Koroški kolodvor ul. n 21 Restavracija ..Križev dvor" Topla in mrzla jedila. Vsak dan sveie pivo. Izborna vina. I i m B ®*r- Sobe za tulce, « >•————3———m——a— Odgovoril ■rednik: Fr. Voglar, Tiikurp*: Karl RabitMh v Maribor«