Ljudski nčitelji in njih premeščenje. Krivica aima mirii. Oaa si je vedao v 8traau, da ji kdo ae umakae tal ter je Be trešei v brezao, katero si zaaluži Valed tega pa gleda oaa z vao skrbjo aa to, da si utrdi tla. Po svoji atraai ima celo prav, ako tako dela. Da. je v razmerah. v katerih živimo sedaj, več krivice, kakor pravice, tega aam ae ovrže aibče. To je očividao. Vsaka dežela, vsako mesto ia še tudi po kmečkib areajab imamo tacih razmer v obilaem številu. Skorej po vseh teb. so možje aa vrhu, katerim taka moč, kakor jo drže v rokah, ae pripada. V aaaem dež. zboru, tedaj v atajarskem dež. zboru, kdo je Ba vrbu? Nemci, liberalai Nemci imajo v Bjera prvo ia odločilao besedo ia veadar Ijudatvo, v čegar imeau govore, ai aič manj, kakor liberalao. Koaaervativao aemško ia slov. ljudstvo je po celi deželi v veliki večiai, aaj si ga ogledamo po številu ali po davkih, ki jih plaeaje, toda oča volilaih skupia, stari vitez Schmerliag, je te skupiae tako porazdelil, da skorej ai mogoče ljudstvu, temu, kar se reče, da je domač-e ljudatvo, priti aa vrh ia dobiti moči v roke. Nihce, tudi aaši liberalci ai o tem aiao vec v dvomib, za to pa ae bojž, da utegae aazadaje veadar le priti ura, ko jim to moč Ijudatvo izvije iz rok ter jib potisae za ateao. Zato pa so sedaj vse avoje moči aapeli, da bi ae bilo to več mogoee. Edea tacib svodov, aa kateria bi radi ljudatvo prepeljali tje, od koder bi mu Be bilo več mogoče priti aa vrh, je ljudska aola. Z ajo bi ai radi utrdili tla, aa katerib stojo po krivici. Ker pa aola ai še popolaem v BJih rokab, dokler še ima ljudatvo kaj moči do učiteljev, za to se mora mu vzeti ta moč, aaj velja kar rado. Ia prav to aamerava sedaj dež. odbor z aovim aa6rtom postave. ki jo dobe kmalu dež. poslanci v razpravo — postave, vsled katere more dež. aolaki avet vzeti učitelja z eae šole ter ga prestaviti aa drugo, ae da bi bilo pravega uzroka za to. Niti okrajai ia kamo-li, da more krajai aolaki svet to zabraaiti. V tem aaj ima dež. aolski svet. aihče drug, prvo ia zadajo beaedo. Je-li take poatave treba? Dež, odbor sam aavaja aekaj uzrokov za tako potrebo, toda le-ti uzroki so že aa prvi pogled piškavi ia 6e premiali človek Baaledke, ki bi vsled take postave prej ali slej aaatali, mora reči, da je že v sami misli na tako poatavo budobija, katere je le zmožao arce — liberalca. Uoitelj, aad katerim viai meč take poatave, ae ame ia ae more biti druga, kakor šleva. Ob ae sme * ia Be aiore imeti druga v o6eh, kakor da dela po volji mož, ki 80 ravao Ba vrbu. Na to, čemil da je šola, aa otroke, ki mu jib pošljejo atariai v šolo, Bi mu treba imeti skrbi, da se le UBim možera Be zameri, to je ajemu ediaa skrb. Gorjž, če se ajim zameri, proe mora, Bog vŁ, kam mora ia ae ziaiti ae srae ali se pa pritožiti kje, češ, da ai kriv. Dež. aolaki avet aoče tako, to mu bodi dosta! Sola, otroci, uoitelj — vai se s tako poatavo izrocijo dež. šolsk. svetu aa miloat ia aemilost ia pa, kar je huje, v roke ljudi, aa katere aolaki avet poaluša. Slov. učitelj — po ajem pa bi že celo bilo, ako obvelja taka poatava. Kak poredaež kje — pri aas ae maajka tacib — piše v kak aemšk liat, da zaaemarja učitelj aemai-iao ali da ai ae leži v laaeb z duhovačiao ia da je torej z ajo tudi eaacib miali gledž šole, to je zadoati, da ae mu pripošlje ukaz: Pro5 s teboj v — gore ! Misli, visoeih miali do aebe aicer aimamo ali to lehko rečemo, da ai čaati preroka ae laatimo, če rečemo, da je dež. odbor imel prav aase slov. učitelje v misli, kedar se je odločil za aačrt take postave. Ako dež. zbor vzprejme ta aačrt za postavo, dobo z ajo dež. šolaki svet, ki šteje, ako izvzememo zastopaika graške ia aaše škoflje, same Nemce ia to liberalce v svoji vrsti, aaše učitelje popolaem v svoje roke. Več mu za sedaj ai treba. Drugo se poda potlej že samo po sebi. Tako ae izaebi liberalatvo atranii, da še mu poateao ljudatvo izpobije kedaj aoge. Zoper aemško, liberalao ačiteljatvo take postave ai treba, le-ti ao tako aa straai dež. šolak. sveta v seatavi, v kakoršaji ae aam kaže v tea aaših daeh. Svesti pa smo ai zato, da se izreko vsi alov. ia iatotako aemaki koaaervativai poalaaci zoper tako poatavo. Tudi Jiberalaih aemškib poalaacev bode aekaj aa ajih straai, saj meaimo, da še aiso vsi dali alova — pameti ia pravici. Grob; aobea grob ai preveč globok, da ae va aj ae pokoplje aačrt te poatave.