St. 552.
V Ljubljani, nedelja dne 10. septembra 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do* poldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K1 20, z dostavljanjem na dom K l-50; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10—, četrtletno K 5-—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30—. :	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Neiranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko.
:	Telefon	številka	303.	:
privoščijo kruha. Okrepimo svoj mladi rod, da se bo zavedal svojih narodnih dolžnosti in pravic, vzgojimo ga pa tudi tako, da bo znal dolžnosti izpolnjevati —-- a pravice poiskati.
Letošnji računi, ki leže pred nami, kažejo, da je imela družba 1. 1910. skupnih dohodkov 1,043.654 K. in ima torej prebitka 347.038 Kron. Toda v tem so všteta volila i. t. d. Ako pa primerjamo redne dohodke: s stroški vidimo rednih dohodkov: 164.622 K stroškov pa 196.615 kron torej 31.615 kron primanjkljaja, ki se je pokril deloma z blagajniškim prebitkom iz 1. 1908, deloma iz glavnice. Proračun za bodoče leto kaže 686.100 K izdatkov in 141.700 K dohodkov torej pri-mankljaja 544.400 kron, v katerega pokritje se bode po potrebi moralo najeti posojilo. Treba bo torej v bodočem letu marljivih nabiralcev, da se pokrije ta primankljaj. Na delo za C. M. družbo smo vabljeni in poklicani vsi, zato nam je na srcu uspeh skupšine in želimo uspeha tudi v bodočem delu.
Koliko stane gledališče.
Bliža se zopet gledališka sezona. Pred deželnim gledališčem in po plakatih lahko čitamo letošnji repertoir. Gledališko ravnateljstvo obljublja nuditi ljubljanskemu občinstvu kolikor mogoče dobrega, lepega in zabavnega. Nabirajo se že abonenti in vrše se že skušnje. In zopet bodo prišli kritiki in bodo govorili s svojega visokega stališča, občinstvo bo povedalo svoje mnenje in umetniki svoje. Ravnateljstvo pa je že lani povedalo, dajte denarja, dajte sredstev in v Ljubljani bomo imeli gledališče, ki bo stalo umetniško enako visoko, kakor gledališča drugih narodov. To je deloma umesten odgovor, ki ovrže marsikake zahteve. Da vidimo, koliko stane gledališče, priobčujemo po »Unionki* sledeče poročilo, ki kaže velikanske svote, ki jih dandanes porabijo mesta za gledališča ; ako pomislimo, da ima Selma Kurz na leto 100000 mark gaže in da tudi gaže. vseh slavnih tenoristov dosegajo 30 — 50.000 kron, potem vidimo, kako visoko se ceni dandanes gledališka umetnost. Gledališče je danes namenjeno umetnosti, toda tudi zabavi in zunanji eleganci; v tem oziru se je razvila med gledališči velika konkurenca, ki le množi — stroške.
„Strand Magazin* prinaša poročilo o angleških gledališčih, ki so danes menda najdražja, vendar jih dosegajo v stroških tudi druga gledališča. Preteklo leto so izdali Angleži za gledališko umetnost 500 milijonov kron. L. 1873. so znašali stroški za gledališče le 80 milijonov kron. Koliko milijonov leži v londonskih gledališčih, ki jih je 67, in v drugih velikih angleških mestih, kjer je 738 gledališč, poleg katerih je še 541 variete-gledališč. Angažiranih je bilo v teh gledališčih
40.000	ljudi; med neštetimi predstavami je bilo 541 novink. — V teku zadnjih petdeset let se je gledališče razvilo do vrška popolnosti. Vsa umet-
nost se je združila v njem. BiH pa sta od nekdaj dve struji: ena, ki je zahtevala umetnosti in druga, ki je zahtevala zabave. V mestih kjer je več gledališč, se lahko ustreže vsem, kjer je le eno gledališče mora gledališče previdno pluti med obema strujama in skušati ustrezati na obe strani. Za to je pri nas gledališko vprašanje bolj težko nego drugod. Včasih je bila najbolj cenjena drama in so bila gledališča posvečena pred vsem dramatski umetnosti, je v sedanji dobi najbolj prevladala zahteva po zabavi; prej je bil najbolj priljubljen igralec velikih vlog, sedaj pa je najbolj priljubljen — komik. Opereta je dosegla v zadnjem času takih uspehov, da se je dalo misliti o tem; bila je nevarnost, da obvlada vse odre in celo največji odri, posvečeni doslej le najvišji dramatski umetnosti, so jo morali vpoštevati. Pri opereti občinstvo ne zahteva umetnosti glavna stvar so lepe igralke, lepe obleke, mične scene, dolgi poljubi, lepi valčki in opojni plesi. Zato so se v Angliji pevci in pevke začeli posvečati opereti, ker se na tem polju obeta najlepša karijera. Posebno srečo imajo pri tem komiki, ki jim je odločena prva vloga. Seveda potrebuje tudi opereta — reklame. Na Angleškem stane opereta, ki hoče doseči uspeh, pri svoji prvi predstavi do 200.000 kron. Pred 20 leti se je govorilo o razkošnosti, ako so znašali stroški 40.000 K. Sedaj pa zahtevajo samo dekoracije in toalete te velike svote. Kostimi za lepo prvo predstavo kake operete stanejo do
70.000 kron. Ako se opereta mnogokrat ponavlja stane prvo pevko samo obleka do 24.000 kron. Tudi tantieme so se zelo povišale. Pred 12 leti je stala najemnina za gledališče 1700 K danes stane 5000 K. V Angliji dobivajo največje uspehe one operete, ki so si pridobile ime v Evropi. Največje triumfe sta dosegla Lehar in Strauss. Pred 5. leti je bilo mogoče kupiti pravico na vsa Leharjeva dela za 2000 K, Zadnjič pa je dobil zastopnik nekega angleškega gledališča pri Lebarju, ko se je pogajal za neko novo delo, sledeči odgovor: Do leta 1917. je delo oddano. Ali ste pripravljeni položiti
200.000 kron. Tako so tudi gaže stopile: pred 20 leti je dobila pevka na teden 300 kron, sedaj dobi 1700 kron. Veliki so stroški za zbor. V Dolarski princezinji je nastopilo v prvem dejanju 35 koristk v obleki, ki je stala 300—700 kron. V tretjem aktu jih je bilo 65. V »Dolarski princezinji*, je bilo treba 160 toalet, ki so stale nad 60.000 kron. Drage so tudi posamezne scene, ki hočejo doseči poseben efekt. V berlinskem gledališču je stala neka električno razsvetljena scena, pri kateri se je zibalo 8 koristek na gugalnicah — nič manj kakor 20.900 K. Se dražji je bil neki ples na mizah, ki je bil pripravljen tako, da je vsaka stopinja vzbudila svetlobni pojav. Ta efekt je stal 24.000 kron. Take posebnosti so iznajdbe gledaliških ravnateljev, ki hočejo na ta način privabiti razvajeno publiko. Ako ravnatelj sam ne pride na dobro idejo — jo kupi. Dobra misel se plača tu in tam po 2000 kron. Dramatik Barie, ki je
dosegel poseben uspeh s svojim delom »Peter Pan* ima letnih dohodkov 1 milijon kron. Skladatelj opereti in efektnih kosov so postali milijonarji. Ravnatelj, ki hoče gojiti resno dramo, je še vedno vezan na Shakespearja. Toda Shakespearjeve drame se danes vpri-zarjajo s kolikor mogoče efektno sce-nezijo. Koliko je stala n. pr. inscenacija »Edipa*, kakor ga je vprizarjal Rein-kardet. Najbolj negotova je usoda šaloiger; pojavljajo se na stotine in izginjajo. Nekatere pa so vendar zlate luknje in rešujejo gledališko blagajno deficita n. pr. »Charlejeva tetka*. Varičtč dela gledališčem veliko konkurenco. Atrakcija je v varičte najboljše plačana; komik Lander zasluži na teden po 14000 kron. Varičtč ima velike stroške. Koli-seum plača letno 3 milijone za gaže, drugi stroški znašajo 900.000 kron. Vendar ima morebiti varičtč največ — dobička, kakor tudi vsa ona gledališča, ki goje — opereto, ki stoji nekako v sredi med varičte in resnim umetniškim gledališčem.
Tisočč in milijone daje človeštvo za zabavo in umetnost, ki jo nudi gledališče.
Koliko damo za gledališče mi? In koliko damo za gledališko — umetnost?
Iz slovenskih krajev.
Iz Črnuč. Tukaj pri nas so vendar začeli zidati dvonadstropni društveni doni, ki bode še letos pod streho, mi posestniki ga nismo dovolili razun treh ter župnika in Goriška, kateri je dal prostor brezplačno za stavbo. Radovedni smo, iz čegavega denarja se zida, prav gotovo iz cerkvenega; dom bode na vse zadnje padel Gorišku v roke ker je zidan na njegovem svetu, mi posestniki bomo pa krvavo plačevali. Tudi imamo pri nas posojilnico za katero so stali štirje posestniki za poroke z vsem svojim imetjem, t6 so: Podboršek, Gorišek, Matevž in Mihelnov, kar bodo pa najbrž še bridko občutili. V Črnučah se je začelo zelo daniti, prosimo samo kakega g. naprednega poslanca, da bi pri nas priredil kak shod, da bode še nekaterim zaslepljencem oči odprl za kar mu bodemo hvaležni. Črnucani.
Iz Šmartna pri Litiji. Ponovno opozarjamo slavno občinstvo, da se udeleži današnjega koncerta v kolikor mogoče lepem številu, da tako pokaže smisel za vsako dobro stvar. Spored koncerta je kaj lično sestavljen in opozarjamo samo na točki »V snegu* od E. Adamiča ter »Potrkali . . .* od F. Koruna, kateri bosta gotovo vzbudili tisto, kar moreta in morata vzbuditi v vsakem poslušalcu. Obe skladbi sta pri nas, v našem kraju, še popolnoma neznani. Začetek koncerta je ob 3. uri popoldan, vstopnina 50 h.
Vsi svetniki dobrepoljski so nas
prijetno iznenadili. Kajti vseh pet je gospod pisec tako imenitno pogruntal, da ga kar ne moremo prehvaliti. Zdaj vsaj vedo ti preljubi patroni, kako se je obnašati in vesti ljudem, ki po večini niso domačini. Pa tudi se jim je povedalo, kako se ne smejo ponašati. Med vrsticami se je namreč bralo, da naša dolina ni nikakor lesičji brlog, v katerem bi se različni ježi šopirili ter izpodrivali poštene Dobrepoljčane. Petelin poje na domačem gnoju, na tujem si pa ne upa. Prečastiti in častiti duhovščini bi posebno to polagal na srce. Pa oprostite mi gospod urednik, da se vtikam tudi jaz v svetniške zadeve dobrepoljsKe. Ne morem si kaj, da bi ne storil tega. Mislim namreč, da je možakar, ki ga imam v mislih, tudi že popolnoma goden za klerikalno svetništvo dobrepoljskih nebes. Pa naj bo to šesti naš svetniki Njegov ponos slovi od rodovitne dobrepoljske doline pa tja do ribniških širnih poljan čez veliko-laške in tudi retenjske hribe in dole. Ker se možakar približno ujema s št. 4. ga ne ne maram mnogo in obširno opisovati. Skoraj pet križev ima že na svojem hrbtu, pa se vendar še kaj rad zaljubljeno nasmehlja kaki brhki Marijini devičici. No, radi tega se še ne bo podrl svet, in jaz bi mu prav nič ne zameril tega, da ni mož tako svet in pobožen, najbolj pa vnet za čule in drugo tako klerikalno šaro, če se ne motim se je ta »svetniška zarja* pred skromnim številom dvanajstmesečnih let zalesketala v našo dolino. Od kod ga je nemila usoda zanesla k nam, mi ni znano, pač pa vem da je bilo njegovo vedenje spočetka še dokaj dostojno in spodobno. Ali danes ima mož druge muhe v svoji puhli glavi. Podrepne muhe niso tako nadležne, kakor je on. Naprednjaki so mu največji hudodelci in razbojniki, in na-J predno časopisje mu pa niti v spanju ne da miru. In to je dalo tudi meni povod, da ga nekoliko naučim manire. Zapomni naj si, da je nespodobno, če koga nahruli v svoji gostilni, kdor je slučajno naprednega mišljenja. In naprednjake ima ta .sveti birt* za kozle, klerikalce-kimovce pa za ponižne ovčice. Če ne smrdiš po čukuladi ali nimaš medajle s plavim trakom okoli vratu, pa ti je odprta soba na levi strani, ki silno zdihuje po metli in krtači. Možakar je pa včasih tudi nekoliko hinavski ter kaj rad zamiži s svojim klerikalnim očesom. Zato je vsakdo neumen, kdor da še kaj na njegove besede, da je naprednjaški ali neodvisen. On je črn, kakor oglar-ček črni, in njegova duša se že sprehaja med ostalimi svetniškimi dušami klerikalnih puranov. Svetujemo mu, naj bo kar lepo v miru ter naj ne povdarja preveč svojega verskega prepričanja, češ, da so napredni časopisi
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA.
Denarnega prometa 565*5 milijona K. Stanje hranil, vlog 40 milijonov K> Rezervni zaklad 1 milijon 200 tisoč K.
Obrestuje po 4'/4°/o. Za varnost jamči mestna občina z vso davčno močjo.
Na skupščino.
Lovro Toman, pesnik »Glasov Domorodnih* je prišel na misel, naj bi se vsako leto na velikega šmarna dan sešel cel slovenski narod na Blejskem jezeru in naj tam na otoku venča največjega slovenskega pesnika. Toda ta misel se ni nikoli uresničila; bodisi, da že od nekdaj ni znal slovenski narod primerno ceniti svojih pesnikov, ali pa ni bilo primernih pesnikov. Toda od tistih dob je minilo že pol stoletja in razmere so se izpremenile. Iz fantastičnih iluzij smo prišli na realna tla, iz navdušenih besedi so se rodila dejanja. Venčanje in govori in slavnosti nas bi ne bili rešili tudi ko bi spravili cel narod na Blejsko jezero in mu tam govorili o pesnikih in domovini, bi nam ne bilo pomagano. Narod bi se razšel in bi se z veseljem spominjal lepih dnij, drugega nič: med tem pa bi tujec grabil našo zemljo. Dandanes se pa vendar zbiramo vsako leto enkrat, ne k venčanju pesnikov, *tnpak na cirilmetodovo sknpščino. Tu J® nekak narodni forum, kjer bi se naj govorilo o našem položaju.
Naše skupščine so bile s početka nekako slavnostne in se je čas rad porabil za nepotrebne stvari. Danes smo resnejši; na skupščino spadajo najvažnejše stvari, treba pa bi bilo, da se na nji snidejo naše najvažnejše delavne osebe, od politikov in poslancev, do zadnjih drobnih narodnih delavcev. Vsakoletna skupščina bi morala biti nekako merilo naše volje do dela in rešitve. Žal, da tudi C. M. družba ni odšla napadom one tuje sile, ki se zaganja v vse naše narodne in kulturne inštitucije. In tako je ostalo namestu celokupnosti le zvesto število onih, ki prav pojmujejo vrednost narodne šole, ki so ostali v vrstah drobnih narodnih delavcev in hočejo delati nemoteno dalje na programu C. M. družbe. Tudi to število je še krepko in vkljub vsem napadom ni padlo, v kolikor se je izpremenilo, je posledica delavnosti
lenobe v lastnih vrstah. Naj bi 'etošnja skupščina v domačem kraju prvega večjega dobrotnika C. Metodove družbe, K. Polaka, zbrala kar največ naših narodnih delavcv, ki naj na posvetovanju pregledajo dosedanje in ni določijo bodoče delo C. M. D. Spomin na K- Polaka pa naj bi navdušil naše bogataše, da stopijo v število Prvih mecenov C. M. družbe. Mecenat-stvo je pri nas zelo redka stvar bodi si na tem ali na onem polju. Vidimo Pa pri vseh — tudi velikih narodih — da je ravno mecenatstvo pospešilo razvoj kulture in rodilo za narod obilo Plodonosnih sadov. Naj bi se tudi pri nas našlo vedno novih mecenatov, ki bi posvetili svoje premoženje našim narodnim in kulturnim potrebam.
Dokler pa teh ni, delajmo vsak po svoji moči in izpolnjujmo svojo dolžnost.
Naša skrbna mati Avstrija se ne *aveda svojih dolžnosti, in če se jih zaveda, jih neče izpolnjevati, ker ne ‘Jubi enako vseh svojih otrok, ali pa J1*1 ne sme, ker močnejši in priljublje-nejši manjšim in nepriljubljenim ne
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:	----
Ljubimca beneška.
Dolgo časa so mu vrvele te misli po glavi.
Nato je vstal, stopil k oknu in zamrmral:
— Končano je ... ne mislimo več na to moro . . . Rim je ^va koraka od tod . . . Rim, moj pristan, moja rešitev! . . .
O Bianki, ubogi deklici, ki je umrla tam v Aretinovi pa-'aČi. se mu ni oglasil nobeden očitek vesti, nobena misel spojina.
V njem ni bilo ničesar več razen veselja, da je otet.
V Rimu najde zopet Imperijo!
In Imperija je bila izvrstno orodje na poti do sreče, ki se je bil naučil ceniti in ga je hotel vešče rabiti tudi v pri-^°dnje.
Ko se je bližala noč, je zahteval svojega konja.
Krčmar ga je privedel in mu spoštljivo držal uzdo, dočim Je krčmarjeva hčerka držala kardinalu stremen.
, Bembo je izpil še požirek vina, nasmehnil se deklici, mahnil ^marju v slovo, izpodbodel svojega konja in se oddaljil v Po*nem diru proti Rimu.
D . Komaj četrt ure potem, ko je Bembo izginil, sta pred krčmo vilah* razjahala dva jezdeca. Eden izmed njiju se je že od-**eč odlikoval po svoji orjaški postavi. Njegov obraz je bil ^ačen in žalosten.
XIV.
Džennaro plača svoj dolg.
jj Ker — z bralcem vred — nimamo daru vseprisotnosti in p r so se pripetili v Benetkah vzporedno s tem, kar smo pravkar je R0ved°yali, važni dogodki, smo primorani zapustiti svoja dva jaha Ca’ k* s*a se ustavila »Pri vilah*, zapustiti tudi Bemba, ki Post R‘mu' da se združi tamkaj z Imperijo. Z obljubo, da tavimo te osebe kmalu spet na pozorišče, dvignemo zdaj za-
grinjalo nad drugimi prizori.
Prosili bomo bralca, da naj se vrne z nami na tisto ponočno slavje ljubezni in smrti, ko je kurtizana Imperija v minuti brezumja ali ljubosumne besnosti izročila svojo hčer kardinalu in mu povedala pot, po kateri je najbrže zbežala. Prosili ga bomo, da si obnovi spomin o prizoru v gondoli, o smrti Sandriga in Juane, ter se prestavi nazaj, v trenotek ko je Imperija pristala k nabrežju v tisti mali barčici, zibajoči s$ semintja, kakpr so hoteli valovi.
Zbrala se je gruča ljudi. Neki možak se je ponudil, da pelje kurtizano domov . . . Medtem je na drugem kraju Skala-brino javil Rolandu, da je zabodel Sandriga in utopil Imperijo.
Roland je dal najprej različna povelja in odšel proti jutru iz svoje hiše na Olivolskem otoku. Skalabrino se je spustil po njegovi napovedi v drugi smeri na Bembovo sled. V hiši je ostal samo stari Filipo; videli smo, da je prišel Aretinov sluga Žaneto prepozno, da bi mogel obvestiti Rolanda o prihodu Bembovem k njegovemu gospodarju.
Roland se je torej napotil sam.
On je zasledoval dvojno sled: sled Bianke in sled Juane. Od Juaninega odhoda iz hiše v Mestre pa do današnjega dne je ni izgubil izpred oči. Izročil je bil mlado žensko varstvu onega izmed svojih prijateljev, z naročilom naj jo skrivaj čuva in nadzoruje.
— Ubogo dekle 1 je mislil sam pri sebi. Njena ljubezen do Sandriga jo tira nemara v kako katastrofo. In on, podla duša, bi jo bil ubil v zahvalo za to ljubezen, da ni nocoj Skalabrino . . . Toda zdaj je mrtev! ... Kaj bo z njo? .. . Moram jo poiskati, da se izroče v bratovskem naročju in najde sočutno srce, ki jo bo tolažilo v njeni muki. Oh, da bi mogel najti jaz besede, ki bi vrnile moji sestri nekoliko miru ... O mati, zakaj ni tebe tu, tebe, za katero je njeno plemenito srce privolilo v tisto žrtev, ki je nisi poznala, ti, ki si jo imenovala svojo hčeri
S takimi mislimi v glavi, ugibaje zdaj, kaj poreče Juani, zdaj spet, kam je izginila Bianka, je hodil ob nabrežjih, bližaje se Juaninemu stanovanju, čigar natančni naslov je izvedel že prvi dan. Malo je manjkalo, da se ni zaletel v gručo moških in ženskih; gledali so nekaj, kar je moralo biti res izvenredno. In ko
je Roland dvignil oči, je spoznal Imperijo v njenem čolničku Imperijo v popolni veselični obleki, Imperijo, ki se tresla od mraza in je bila od gneva bleda kakor mrlič.
Zamolkla kletev je bruhnila Rolandu preko ustnic.
Imperija torej še živi!
In	je prišla	nazaj, dasi jo je Skalabrino pahnil v kanali
Zločin,	močnejši	od pravičnosti, je	slavil še vedno svojo
zmago.
Roland se je vdal ob tem pogledu mrkemu premišljevanju in	se je	natihem	že vpraševal, ali ne	bi planil nad to žensko.
—	Zakaj je	nisem sinoči ubil! je	zamrmral sam pri sebi.
Kakor v prikazni morečih sanj je zagledal možaka, ki je
stopil iz gruče, skočil v čoln in naglo odveslal s kurtizano proti njenemu domu.
Bilo je že par minut, odkar se je množica razkropila. Roland je stal še vedno na istem mestu, ves trd od presenečanja. Skoraj groza ga je bilo. Nekakšna jeza je vrela v njegovi notranjosti.
Nazadnje so se mu dvignile prsi	z globokim vzdihom,	in
hotel je oditi, a nekdo se je dotaknil njegove rame. Okrenil se je naglo in zagledal moža, ki se mu je naklonil; oblečen je bil v udobno barkarolsko obleko.
— Kdo ste? je vprašal Roland.
— Ako hočete iti malce z mano, vam povem, je odgovoril neznanec.
— Ni treba. Zdaj vas spoznam. Vi ste Gvido Dženuaro, načelnik policije.
In Roland se je naglo ozrl okrog	sebe, da se ugotovi,	ali
sta sama. Obenem se je začuval pioti	morebitnemu napadu.
— Pomirite se, gospod, je dejal	Gvido Džennaro. Vi	se
dobro spominjate človeškega glasu: danes ste me spoznali že drugikrat samo po mojem glasu. A jaz, f gospod velecenjeni, se spominjam dejanj.
— Kaj hočete reči?
— To, da se vam od mene ni bati ničesar, dokler sem vaš dolžnik.
— Izrazite se jasneje . . .
________________________________________________ (Dalje.)
brezverski in framasonski. Vprašamo ga, je i bil tudi takrat tako vnet za čast božjo, oziroma za slavo klerikalnih svetnikov, ko je v Rogu vozil s svojo »mul-patrijo* hlode?! Spomnimo ga na one Čase, ko ga je njegova boljša polovica iskala iz ljubosumnosti Le malo bolj ponižno, gospod birt, ker v naši dolini smo mi domačini! Visoko nosite glavo ter drvite svoje konje vse v večjo čukarsko in klerikalno slavo. Spomnite se pregovora, da nosijo pokonci le prazni in snetljivi klasovi svoje glave. Povemo Vam, da ne maramo farizejstva ! Ti časi so že za nami. Sicer pa se lahko potolažimo z dejstvom, da smole itak drugi ne rabi, kakor čevljar, Dovolj naj bo za danes! Če boste pa še uhajali čez mejo, pa Vam posvetim še nekaj vrstic. Kadar se mi bo zdelo prav in potrebno. Amen!
Iz Cerknice. Pri zadnjem požaru je zgorelo Vidmarju in Žnidaršiču tudi več rejenih prašičev. Čudno je pa pri tem destvo, da je pustilo c kr. okrajno glavarstvo v Logatcu dva voza omenjene mrhovine ob taki vročini in ko je bilo tu polno vojaštva peljati postojnskemu konjedercu skozi več vasi iz Cerknice v Postojno, ko imamo vendar v Cerknici konjederca. Če je pa že moral biti postojnski, naj bi bil vsaj mrhovino tukaj zakopal; če se prepelje mrliča iz enega v drugi kraj, je pa vedno dovolj sitnosti in zaprek.
Iz Sežane. V Sežano pride dvajset držanaih inženirjev; stanovanje so že dobili zanje, da bodo izdelali načrt za vodovod, kateri bode izpeljan izpod Nanosa po celem Krasu proti Trstu in najbrž tudi proti Gorici, ker južna železnica nima več kakor še za par dni vode za vlake, potem jo bodo morali pa voziti posebni vlaki, ako bodo hoteli, da bodo vlaki redno vozili; najbrž manjka vode tudi državni železnici. Ta vodovod bi bila lahko država napravila že pred desetletji, ali za vse drugo se briga popred, kakor za najbolj koristne in potrebne naprave. Ravno tako se odlaša z belokranjsko železnico, katera bi bila že iz strategičnih ozirov nujno potrebna. Naprava vodovoda za Kras je zopet zasluga dr. Žlindre in Eselesa, kajneda, gospoda okrog »Slovenca* ?
Nadomestna deželnozborska volitev v Ljubljani. Kakor znano, je ljubljanski deželnozborski poslanec g. Ivan Knez odložil svoj mandat. Vlada je radi tega razpisala nadomestno volitev na 31. oktobra t. 1.
Velik manlfestacljskl shod proti neznosni draginji se vrši danes ob 10. uri' dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma" v Ljubljani. Shod sklicujejo soc. demokrati. Pričakujemo, da se ljubljansko občinstvo polnoštevilno udeleži tega zanimivega shoda.
Gospod »mi“ v včerajšnjem »Dijaškem vestniku* v .Slov. Narodu" zdihuje tako-le: Koliko je obetala od rdeče pobarvanih študentov ustanovljena .Svobodna Misel*. Vse je šlo in mi smo danes, ki jo bomo morali iz-nova dvigniti in oživiti. — V ilustracijo, kako tisti »mi* hočejo »S. M.“ dvigniti in oživiti, naj služi to-le; »Mi* ima jako velik vpliv pri ljubljanski »Narodni Čitalnici", toda gospod »mi“ se ne pobriga, da bi »S. M.“ v »Narodni Čitalnici* bila na razpolago. Od strani gospoda »mi* se »dviganje* in »oživljenje* »S. M.“ obljublja že več ko eno leto — najbrže bo pa pri obljubah ostalo. Če bi »S. M.“ čakala na »dviganje* in »oživljenje* gospoda »mi*, bi jo že davno
vzel vrag. Ampak so na svetu še razni rd^če in nerdeče pobarvani študentje, ki se za »S. M.* drugače brigajo, nego gospod »mi*, in zato »S. M.“ prav dobro izhaja — namreč v 2000 izvodih. Od širokoustega gospoda »mi* še nismo do danes v njej seveda brali še nobenega članka.
Gospod Majce se je zelo razburil, ker smo zadnjič po pravici povedali, kako društvo za pospieševanje obrti na Kranjskem pospešuje obrt v čevljarskem tečaju. Vpil je pri pouku zadnjič, da naj pisatelj one notice v »Jutru* zdaj pomočnikom da podporo in je sploh o »Jutru* toliko časa deklamiral, dokler mu niso poslušalci prav energično povedali, da politika ne spada v čevljarski tečaj. — Mesto potrebnim pomočnikom je »nepristranski* deželni odbor zopet dal podporo za obisk tečaja dvema — klerikalnima mojstroma. Pa bomo še kaj povedali o tem imenitnem pospeševanju obrti, če je gg. Majcetu, Kregarju, Remicu i. dr. prav ali ne!
Posledice potujčevanja naših krajevnih Imen. Pri zadnjih vajah se je izkazalo, da so naše generalne karte precej nepopolne, da so čete blodile po potih, ki so bili zaznamovani v kartah, v resnicj jih pa ni nikjer. Še lepše pa je s krajevnimi imeni. Na kartah so tuintam samo nemška imena, ali pa domača izpa-čena in samovoljno prestavljena. Tako pride tuj častnik v kako vas in vpraša ljudi, kje je ta in ta kraj, ljudje pa mu pri najboljši volji ne morejo postreči, ker ne poznajo tujih imen. Tako se potujčevanje in spačevanje samo maščuje.
Dežja neče biti v Bohinju, zato delajo pobožne device ala županja na svojo roko procesije. Gosp. župnik je uvidel, da ne pomaga nobena procesija posebno pa ne po noči, kakor device zahtevajo, ker po dnevi je prevroče. Radi tega se je popolnoma odpovedal od ponočne procesije. Imajo tudi kar posebnega sela, da ljudi skupaj vabi, katerega pa ne plačajo same ampak c. kr. poštna uprava. Dotičnik je pismonoša v Boh. Bistrici za okolico in ne vemo, ako mu je dovoljeno obenem tudi agitirati za ponočne procesije. Radi tega opozarjamo g. c. kr. poštarja, da ga pouči, če ne mu bomo rtapeli druge strune.
Kako se je »delalo* v Trstu ljudsko štetje? Zadnjič smo poročali, kako so tržaški magistratovci falzifici-reli pole Slovencev povodom ljudskega štetja. Pa to še ni vse: magistratovci so slovenske naznanilnice kar s sveta spravljali, ne da bi jim, sploh poskr-za kako »nadomestilo*. Več Slovencev je že prišlo v vladne revizijske sekcije in z začudenjem opazilo, da njihovih naznanilnih pol — sploh ni najti. Lepe reči!
K povišanju stanarine v Ljubljani. Dobili smo interesantne podatke o višini stanarin, katere so morali v letu 1910 plačati ljubljanski prebivalci svojim hišnim gospodarjem. Glasom uradnega izkaza so znašale te najem-ščine za 1. 1910 — brez vodarine in gostavščine — 3,420.653 K 86 v. Od teh pripade najemščine na stanovanja do letnih 100 K 84 703 K 18 v., do letnih 200 K 343176 K 97 v., črez letnih 200 K 2 992774 K 71 v. Skupaj torej vsa najemščina 3,420 654 K 86 v. in to za leto 1910. Ce računamo mestno prebivalstvo s 40.000 prebivalci, je plačal vsak Ljubljančan v 1. 1910 85 K 50 v najemščine in vrhu tega še posebej vodarino in gostaščino. Koncem 1. 1910 so se pa, kakor znano cene stanovanj znatno, preznatno povišale, tako, da danes lahko sklepamo, čeprav nam uradni zaznamki še niso znani, da znaša najemščina za stanovanja v Ljubljani že precej nad 4 milijone.
Koliko naraste vsled rednega podra-ževanja stanovanj letna najemščina v Ljubljani, kaže diferenca najemščine za leto 1910 in 1909. Kakor že omenjeno, je bilo 1. 1910 vplačanih najemščin 3,420.654 K 86 v. v letu 1909 pa 2,851.370 K 84 v. od leta 1909-191-0 se je tedaj zvišala najemščina za 569 284 K 02 v., kar znaša povprečno 19.97 °/o. Ni čudno tedaj, da je stanovanjsko vprašanje vsak dan važnejše socijalno vprašanje, ki kriči po vsaj nekoliko zadovoljivi rešitvi.
25 letnica postojnske podružnice Cirll-Metodove družbe. V petek, 8. t. m. se je vršila v Postojni 25 letnica postojnske Ciril-Metodove podružnice. Kakor vselej se je tudi to pot obneslo postojnsko meščanstvo, tako, da bode Ciril-Metodova družba dobila zopet lep znesek kot izkupiček vrtne veselice pri »Kroni*. Slavnostni govor je imel tržaški državni poslanec dr. Otokar Rybaf, ki se je v svojem govoru predvsem pečal z zgodovinskim razvojem podružnice same in je nato v živahnem govoru slikal boje tržuških Slovencev, razvoj Slovenstva v Trstu in temelj temu razvoju — tržaško slovensko šolstvo, ki ga morajo vzdrževati Slovenci sami in kateremu je namenjen tudi čisti izkupiček današnje prireditve. Obisk ni bil zadovoljiv .in se je le čuditi, da se je slovensko napredno občinstvo zunaj Postojne tako malo zanimalo za to prireditev in se je napram postojnskemu meščanstvu, ki se vedno požrtvovalno udeleži vsake narodne prireditve izven Postojne, tako slabo zavedalo svoje dolžnosti. Vendar upamo, da bode gmotni uspeh prireditve zadovoljiv, in to po zaslugi in vsled velike požrtvovalnosti lokalnih faktorjev. Natančno poročilo sledi!
Poslanec Všclav Šllen^ je včeraj po operaciji v Brnu umrl. Zastopal je v državnem zboru moravski volilni okraj Holešov-Kromeriž-Višov. Izvoljen je bil na naprednem programu in je bil s poslanci Kalino, Masarykom, Pokornym, Smrčkom in Stržnskym v enem klubu. Rojen je bil 1. 1849. Prej je bil advokat, zdaj predsednik moravskega deželnega obrtnega sveta in banke »Bohemia" ter moravski deželni poslanec in deželni odbornik. V državnem zboru je bil že prej, in sicer od 1. 1896. do 1. 1906.
Shod esperantistov v Pragi razbit. V petek bi se imelo vršiti v praški trgovsko-obrtni zbornici zborovanje avstrijskih esperantistov. Toda že pred otvoritvijo. zborovanja je prišlo med esperantisti do velikanskih kravalov. Pripravljalni odbor je namreč kljub protestu nemških esperantistov povabil na kongres tudi češke esperantiste. Radi tega so bili nemški "esperantisti v silni zadregi. Zborovalci se namreč nikakor niso mogli zjedi-niti, v katerem jeziku naj se vodi zborovanje. Zato so si kratkomalo še pred otvoritvijo kongresa pošteno skočili v lase, nakar je bil kongres zaključen. Kakor razvidno, tudi esperant-ski jezik ne no mogel spraviti s sveta jezikovnih bojev.
Povsko društvo »Slavec* In »Novi Akordi*. Nanašaje se na dopis pevskega društva^ »Slavec* objavljen v »Jutru* z dnč 1. sept. t. 1., nam je došlo od urednika »Novih Akordov*, drja Gojmira Kreka, sledeče pisanje: »Moja replika na (mestoma celo po kazenskem zakonu kaznjiva) izvajanja Slov, Del, Pevskega društva »Slavec* v Vašftn c. listu štev. 543 sme kratka biti: Tam, kjer se začenja zavedno pačenje kritiziranega teksta, osebno raz-žaljenje in za vsakega količkaj informiranega človeka na dlani ležeča neresničnost, mora resni pisatelj utihniti. Tu mu ni več po 1 e m i z i r a t i, tu ignorira. Tako mu velevata znan-
stveni in umetniški ponos ter časovna ekonomija, ki perhorescira brezplodno zasledovanje nasprotnika na polja, kjer se ne bojuje več„zumasvitlim mečem*, temveč s pestjo in zahrbtnim, prepovedanim orožjem. Naj torej uživa tudi »Slavec* azilno pravico težko ranjenih tam, kjer ga resen, na svoje neomade-ževano časnikarsko ime ponosen pisatelj ne išče več, kamor t»i mu mogeil slediti kvečjemu zastopnik zasebne obtožbe. Vsaka druga beseda, vsak drug korak, s katerima bi počastil ta na kolikor možno nizki stopnji civilizacije stoječi, vsaki duševni in srčni kulturi v obraz bijoči, formalno in vsebinsko deloma otročji, deloma poulični pamflet, bi bila odveč. Kulturnega b o j a v vseh oblikah se rad udeležujem, nekulturni tepež prepuščam onim, ki imajo čas in veselje zanj.
Udani Dr. Gojmir Krek.
Razpisano je mesto šolskega voditelja na enorazrednici v Krtini pri Dobu. Kraj je jako prijeten, od postaje Domžale (na kamniški železnici) je peš dobre pol ure, vozi pa tudi pošta. Zelo bi bilo želeti, da bi za to mesto prosil kak napreden učitelj.
Sokol v Št. Vidu priredi danes v gostilni pri »Slepem Janezu* vrtno veselico, spojeno z javno telovadbo. Komur je znano stališče Št. Vidskega »Sokola”, gotovo ne porabi priti danes v Št. Vid. Obračamo se na naklonjenost okoličanov in posebno Ljubljančanov, ki so nam še vedno pokazali Svoje simpatije, ter pričakujemo, da nas tudi sedaj posetijo v častnem številu. Danes parola: V Št. Vid!
»Družba sv. Cirila in Metoda* je imela v letu 1910 izdatkov 196.615 K 91 v, dohodkov pa 1,043 654 K 45 v ; torej prebitka 847.038 K 54 v. v katerem prebitku pa so všteta tudi volila, pokroviteljnina, obrambni sklad, Kotnikov sklad in Polakov sklad, ki so
nedotakljiva glavnica. »Družbena* čista imovina je koncem 1, 1910 znašala 963.995 K 47 v, pomnožila se je v tem letu za 650.931 K 84 v. ■— Proračun za 1. 1912 pa kaže sledeče postavke: stroškov 686.100 K, dohodkov pa 141.700 K, torej primanjkljaja 544.400 K. — Z »Družbeno1* bilanco in s proračunom se bomo seveda še podrobneje pečali.
Griža v Želeni jami. V Želeni jami v Vodmatu se neprestano širi griža. Umrlo je že več otrok, katere so takoj odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu ali pa na pokopališče k Sv. Križu. Vzrok bolezni je samo vživanje nezrelega sadja. Prodajalke pridejo namreč s svojim blagom najprej v okolico, kjer prodajo vse nezrelo sadje, s katerim se ne upajo priti v Ljubljano. Za kako tozadevno nadzorstvo v Novem Vodmatu se pa nihče ne briga. G. župan Oražem, prosimo!
Izgubljeno. V Spodnji Šiški za Knezovo ulico je izgubil nekdo par čevljev in nogavice. Pošten najditelj naj odda v Knezovi ulici 221 (Spodnja Šiška).
Samomor. V petek zvečer je na žalezniškem prelazu v Glinški ulici neki neznanec skočil pod lokomotivo vrhniškega vlaka. Radi tega je strojevodja vlak takoj ustavil, nakar so neznanca, ki je nato v par minutah umrl, potegnili izpod lokomotive. Na lice mesta došla policijska komisija, je konstati-rala, da je neznanec kamnoseški pomočnik Josip Mokolo, 51 let star, pristojen v Slivno pri Ljubljani. Vzrok samomora je neznan.
_ O. BERNATOVIC
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana.
Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Junijska revolucija v Srbiji 1.1903.
(Spomini aktivnega udeleženca.)
Kandidatura kneza Pelra Kara-gjorgjevlča.
Delo na pridobivanju oficirjev se je nadaljevalo in stvar je šla dosti gladko.
Končno sva prišla jaz in Genčič do prepričanja, da je najbolje, ako se stvar malo utrdi. Četudi so bili to sami mladi, navdušeni in zelo značajni ljudje je bila naloga, vendar zelo težka in bilo se je bati, da ne bi ka-terisibodi od njih v odločilnem tre-notku odstopili in za toje bilo potrebno, da se pismeno obvežejo. Z Genčičem sem se dolgo prepiral o tem, kako naj bi bila ta pismena obveza sestavljena. Genčič je zastopal mnenje, da bi bilo najbolje, ako bi se govorilo v dotičnem pismenem aktu samo o odstranitvi kralja Aleksandra, nikakor pa ne tudi o tem, kdo naj bi prišel na njegovo mesto. Jaz sem pa zahteval, da se izrecno povdari, da naj pride na mesto kralja Aleksandra knez Peter Karagjorgjevič. V tem oziru je Genčič tudi odnehal.
Zahteval sem to iz dveh vzrokov: za to, ker mi je bil Peter Karagjorgjevič simpatičen in pa tudi radi tega, ker sem vedel, da bi Genčič rad kandidiral kakega ruskega princa, kar bi dovedlo do zunanjih komplikacij in tudi ljudstvo ne bi trpelo vladarja, ki ne bi bil Srb. Spominjam se dobro besed, ki jih je izgovoril g. Milovan Gavrilovič, ko sem govoril z njim v Knjaževcu in predlagal, da se prokla-mira za kralja knez Peter Karagjorgjevič. On se je s tem takoj strinjal in mi je dokazoval, da sta dve struji: ena je za republiko in druga za kakega tujega princa; s kandidaturo Petra Karagjorgjeviča preneha vsak spor, ker nobeden od zgoraj imenovanih na-
črtov ne bi bil dober za Srbijo. Republika bi bila slaba oblika vladanja, ker ne odgovarja velikim nalogam, ki Srbijo čakajo, niti duhu srbskega naroda. Tuji princ bi pa mogel imeti dobro glavo in mnogo idej — vse to ne bi nič pomagalo, ker ne bi bilo narodnega zaupanja in ljubezni.
Strinjal sem se popolnoma z razlaganjem mladega oficirja, ker dokler imamo potomca slavnega Karagjorgja, čemu bi iskali kaj druzega.
O našem sklepu smo obvestili mnoge naše mlajše tovariše, v tem je pa prišel iz Knjaževca v Belgrad tudi g. Gavrilovič, ki je mnogo pripomogel k temu, da se je prišlo do pismene prisege.	...
V jeseni leta 1902. smo ostal dalje kot, navadno v vinogradu m sice samo zato, ker je bilo tam mnogo pripravnejše za sestanke kot v moji hiši v sredini mesta.
Pismena prisega.
Dne 19. oktobra, okolu 10. ure zvečer, nam je telefonično sporočil Genčicev sorodnik Antič, da pride na večerjo s še enim tovarišem. Mi sin0, naravno, še večerjali, ali smo bili že navajeni na to, da večerjamo po dvakrat in tudi trikrat in vedno je bilo vse pripravljeno.
Antič je kmalu prišel in z njim tudi nadporočnik g. Gavrilovič. Noč je bila zelo temna in dež je padal kot iz škafa. Čudili smo se njuni požrtvovalnosti, da sta prišla po takem blatu in takem dežju v temni noči.
Kmalu smo začeli govoriti o neznosnih razmerah, v katerih se je Srbija nahajala. Genčič in jaz sva se pritoževala radi neaktivnosti nasin ljudi, ki še ničesar niso storili za re-aliziranje določenega cilja. Poteklo je
MALI LISTEK.
I. E. RUBIN:
Boško.
Slika.
(Dalje.)
Zvečer ga je peljal Joško k ograji. To je bil jesenski večer. Oba sta kadila. Čakalci ob ograji so se bili že razšli, samo Jurko in Janko sta sedela na kupu drv in si prepevala neko pesem. Po dvorišču pred vrtnarjevo kočo je hodil lovski pes, drugega ni bilo nikogar. Mrzla sapa je že zavijala in si igrala s šumečim listjem po vrtu. Doli čez dolenjske griče je začel vstajati — velik rdel polni mesec — Joško je bil otožen. Jurko in Janko sta mu pela svojo pesem:
----------se	mesec	mladi
a moj’ga fantiča več od nikoder ni.
»Mrzlo je,* je rekel Jurko, o katerem smo vsi vedeli, da ga rado zebe, objel je Jankota okoli vratu, ter sta odšla po vrtu v varno zatišje.
Takrat je prišel vrtnar iz koče in stopil k Jošku.
»Imate novinca,* je rekel in je meril Boška z zvedenim očesom.
»Da, nove fante smo dobili,* je pripovedoval Joško in je puhal tobak. Vrtnar je pripovedoval, kako se mu je
godilo, ko je bil prvi večer v vojašnici in iz vojašnice je, kakor je imel navado — kmalu zašel na laško bojišče.
Boško ga je poslušal z zanimanjem, bilo mu je to tolažba, ker mu ga drugi ni mogel nihče dati. Joško, ki je vse že čul, se je vsemu smejal in je skrbel samo za svojo pipo. Nazadnje se mu je zdelo, da je mraz.
»Treba bo iti, je rekel in splezal s svojega sedeža.
Po dvorišču pa je prihitela Ma-rena in se igrala s psom. Pes je skakal okoli nje v visokih skokih, da bi dosegel košček kruha, ki ga je imela v roki, Veter se je igral z njenimi lasmi, da je bila videti še bolj otročja.
»Oče, večerja!* je klicala veselo in dražila psa s kosom,
Boško jo je gledal zamišljeno. Otožnost, žalost in hrepenenje po dobri duši v tej zapuščenosti — vse to mu je polnilo dušo o tem večeru. — Slonel je na ograji, kadil je pipo — in je gledal. Tudi ona ga je menda pogledala.
»Takoj.* je rekel oče in odšel v kočo. Marena je odšla za njim. Joško in Boško pa sta molče šla domov.
Zvečer smo zopet sedeli, Boško je bil zamišljen; mi pa smo dražili Joška z Mareno, češ da je šel danes vendar zopet kadit na ograjo, ko je bil vendar mrzel večer. Joško se je
priveril in zaklel, da ne pojde nikdar več na ograjo, a mi smo vendar še dalje govorili o Mareni, Nazadnje smo se spomnili na žalostnega Boška. Bil je zelo potrt; odložil je bil pipo, dal je nogi navskriž in naslonil glavo na roke. Vsi smo izkusili to, kar je danes izkušal on, zato se nam je smilil.
»Morebiti je tudi Boška zmotila,* je rekel eden izmed nas in vsi smo se zasmejali.
»Joško je kriv,* so rekli drugi.
»Sam sebi vendar ne bo delal škode,* je pripomnil nekdo.
Boško je slonel in se ni ganil. Zdelo se nam je, da je mehke narave.
»Da, vrtnarjeva hči ima take oči . . .* je prepeval nekdo.
»Kaj bi?* je rekel Joško. »Boško je lep fant, in eden mora vendar priti na vrsto.*
Molčali so vsi, ker so bili vsi za vidni, da bi novinec dosegel, kar stari niso mogli doseči,
Šli smo zgodaj spat. Ta večer ni nihče pravil povesti.
Tako so nam hiteli dnevi. Boško je bil edino otožen, a nihče ni vedel, kaj je z njim.
Nekoč smo delali na vrtu. Sekire je bilo treba.
»Pojdi nekdo po sekiro v hišo,* je rekel vrtnar.
Boško je bil prvi, ki je skočil črez plot in tekel v hišo, vsi smo se mu smejali, tudi vrtnar sam, a bili so tudi drugi, ki so hoteli postreči vrtnarju . . . Vrnil se je kmalu in je bil videti zelo vesel . . .
Poslej tudi njemu nismo prizanašali in smo mu nagajali z Mareno.
Boško se ni branil; smejal se je z nekakim otožnim smehom.
Nekoč smo našli pri njem papir, ki je bil poln njegovih podpisov. Bilo je začeto pismo: Draga ljubica! Jaz vzamem pero v svojo desno roko in te pozdravljam črez ravno polje, kjer so ptičke drobne, ki lepo pojo in to povedo, da tebi pozdrave neso. Pozdravljam te od solnca rumenega do sinj’ga morja, da sem jaz ljubček tvoj’ga srca ... Ko bi ti vedela.* itd. Bilo je več začetkov, in pisava je bila šibka in slaba. Mi smo bili takih pisem navajeni. Zvečer je šel listek iz rok v roke in Boško je poslušal, a ni rekel ničesar. Molčal je in nas gledal s čudnim obrazom.
Poslej ni nihče več dvomil, da je Bpško zaljubljen, in da njega otožnost ne izhaja iz domotožja, ampak iz ljubezni do Marene.
Zvečer je navadno zahajal na spodnji del vrta k ograji in pogosto ga dolgo ni bilo nazaj.
Dobili smo novega desetnika. Bil je Nemec in ni poznal naših šal. Do-
čim smo bili prej domači med sebojt smo morali poslej opustiti vse šale, ki njemu niso ugajale. Tudi on je v prvih dneh zapazil Mareno. Tudi
vrtnarjem je kmalu postal dober prijatelj. Bil Je skoro neprestano P« -narju j n je pazil na v^e tekmec , se niso bližali spodnjemu kone Kmalu smo čutili njegovo jezo.
Boško je bil, kakor da bo znorel. Hodil je kiaverno in	tolažbe.
Bledel in hiral je od dne do dne. Jesen se je umikala zimi in od njega, kakor da se je poslavljajo življenje. Desetnik je tudi obrnil nanj posebno pozornost. Mnogo je prestal in nam se je smilil. Govorili smo včasih^na skrivnem o Marenki, dajali smo Bošku pogum in mu obljubili pomagati. Da ni bilo sumljivo, smo govorili vedno »o hčeri*. O čegavi, to smo vedeli vsi. Boško je nam zaupal, da je tudi Marena njegova, v resnici njegova.
Nekočjmu je pisala, da bo zvečer sama doma, da naj pride k nji. Zvečer ga ni bilo domov. Mi smo se bali za njega, ker smo vedeli, da kima nasprotnika.	.
Pozno po noči je prišel m ® vlegel spat. Dihal je razburjeno in » nemirno premetaval po postelji, kaa je zaspal, je zakričal v sanjah k® nerazumljive besede in se je zb“-tj Uganili smo, da se je moralo zgo nekaj posebnega.	(Dalje-;
Zahvala
Za izraženo sočutje povodom smrti preblage naše matere, ozir. stare matere, tete, sestre in tašče, gospe
Frančiške Lavš
izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo.
Ljubljana, 9. sept. 1911 Žaluloči ostali,
olje od 16 PH naprej; 4 do 6 vin. pri mojih pctrolinskih motorjih in pctrolinskih lokomobi-oh dalje 2—10 HP tudi stoječe motorje
Tvontka motorjev
I. Warcbalmti
Dunaj UL, Pauhisg. L Nt-Uuie aetartinr v ateri
Ugodni pUeUnl pngujt
J-OvLtjlJsunai, SCongrresial trg: r7„ Predtiskarija, Risarski atelije.
 Plisiranje. Kufriranje. Montiranje!___________
== T&mtouriranje in vezenje na roko. =
Največja zaloga ženskih ročnih del
iti vsakovrstnega materi!aln.
SBHEp&ZSkm!
že dosti časa in niti iz enega momenta se ni dalo sklepati, da se je kaj storilo.
Tedaj je vstal g. Gavrilovič, odpel bluzo in izvlekel zvit kos papirja. Pogledal je na Genčiča in mu je rekel:
»Storilo se je g. Genčič, in sicer se je storilo veliko. Na tej poli papirja je napisana prisega devetorice oficirjev, ki so pripravljeni žrtvovati tudi svoje življenje za rešitev domovine. “
Potem je prebral prisego:
»Podpisani zarotniki vidijo pred sabo gotovo propast domovine in označujejo kralja Aleksandra za glavnega krivca. Za to prisegajo na svojo častno besedo, da hočejo rešiti svojo domovino, a krivca kaznovati — ako bo to potrebno — tudi s smrtjo. Ta prisega se izvrši takoj, ko se dobijo garancije, da radi tega ne nastanejo nobene zunanje komplikacije, ki bi morda Srbiji škodovale; na mesto Aleksandra naj se proglasi za kralja Srbije Peter Kaiagjorgjevič.
To prisego je podpisal prvi pok. Milan Petrovič*), prisotna Antič in Gavrilovič in še šest drugih oficirjev**).
»Evo vidite", je dostavil g. Gavrilovič, »da smo mi pripravljeni žrtvovati tudi naše glave za rešitev domovine!"
Bil sem ves navdušen vspehom, podal sem mu rol čestital, potem sem ga pa 'vprašal, ako ve, kaj drži v rokah? Odgovoril nn je, da ima v rokah svojo usodo in usodo še osmerice svojih tovarišev, jaz sem pa dostavil: in zelo važen zgodovinski dokument.
*) Umrl je kot stotnik II. razr. 11. junija 1903. zjutraj na hribu Banjici, povodom razgovora med tedanjim poveljnikom obdonavske divizije pok. Dimitrija Nikoliča in odposlancev zarotnikov, med katerimi je bil tudi on.
**) Dragotin Dulič (sedaj pehotni major), Drag. Dimitrijevič (sedaj generalstabni major), Radomir Arangjelovič (sedaj pehotni major), Ilija Radivojevič (sedaj pehotni major), Milan Milovanovič (sedaj generalštabni major) in Tihomir Stojanovič (sedaj artilerijski major).
Lastnik in glavni urednik Milan Ptnt.
Odgovorni urednik V. M. Zalar.
Tiska »Učiteljska tiskarna1* v Ljubljani.
Jelovadno društvo „Ljublj. Sokol".
Bratje!
Danes je preminul naš uneti član, brat FRAN PODBOJ,
c. kr. poštni asistent.
Izkažimo mu slednjo čast in spremimo ga v kroju k večnemu počitku.
Pogreb bo v ponedeljek, ll.t. m., ob pol 5. popoldne. Zbirališče v telovadnici Ljublj. Sokola točno ob 4. pop.
Scottova emulzija
obsega v popolnoma lahko prebavljivi obliki snovi, ki so potrebne za okrepitev nežnih kosti in za tvorbo zob. S tem se razlega ob sežna raba Scottove emulzije od strani g. zdravnikov v
otroški praksi,
Samo pravo s to znamko (rl-_	bičem),	zna-
kadar gre za trajno okre- k™0Cfd°uTC pite v nežnih kosti. Otroci Scottovo
Šolske deklice se sprejme na stanovanje in hrano. Kje, pove .Prva anončna pisarna*.
___________________540/3-1
KORESPONDENCA.
Mlad, akodeinično naobražen mo JE, po
sodbi drugih še dosti čedne vnanjosti kate-) remu se pa doslej še nikdar ni dobro godilo, išče radi osamosvojitve bogate neveste. Samo resne ponudbe pod »Slučaj* na upravništvo .Jutra*.	375/2-1
Vilma Podbojeva roj. Seemann, naznanja v imenu svojem in rodbine, Fran Podbojeve v Ribnici vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njen iskreno ljubljeni soprog, gospod
Fran Podboj
c. kr. poštni asistent
po dolgi in mučni bolezni danes ob pol 1. uri popoldre v Gospodu zaspal. Truplo predragega rajnika bode prepeljano v ponedeljek, dne 11. t. m. ob pol 5. uri iz hiše žalosti Gradiščegjjj št. 5 na pokopališče k sv. Križu.
Bodi mu ohranjen prijazen spomin.
V Ljubljani, 9. septembra 1911.
Lepo, čisto meblovana
mesečna soba
s posebnim vhodom in lepim razgledom se takoj odda. — Poizve se pri blagajniku v mestni zastavljalnici.
dobe ravne, lepe nožiče. Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Znamka .Scott**, vpeljana že nad 35 let, jamči za dobroto in uspeh. Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah.	Stanovanje z dvema sobama in pritiklinami se odda mirni stranki takoj ali meseca novembra. Prisojna ulica 5.
Maii oglasi. Hiša naprodaj. Jako ugodni pogoji. Ulica	
Hiša s petim) stanovanji in vrtom v bližini župne cerkve Sv. Petra se iz proste roke proda. Naslov pove „Prva anončna pisarna**.	
	Lepe velike trgovske prostore z opravo v Kamniku na Glavnem trgu odda v najem F. CVEK v Kamniku.
Hiše, ki se dobro obrestujejo, se prav po ugodnih pogojih prodajo Polovico kupnine ostane lahko vknjlženo proti malimi obrestmi. Natančneje se poizve na Vodovodni cesti 26,	
Dve gospodični, ali dva gospoda se sprejme na stanovanje. Čopova cesta št. 19., poleg c. kr. vadnice I. nad. desno. Ravnotam se proda tudi otročji voziček. 536/2—1	
Hiša z velikim vrtom se iz proste roke proda. Poizve se Mesarska cesta 1. 163/8—6	R 1 1 H i p i I
Hlev in šupn za vozove se takoj odda. Kje, pove »Prva anončna pisarna*. 525 4—1 201eten mladenič, manufakturist. iz boljše rodbine, zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika ter knjigovodstva in korespondence, želi službe, najraje v kakem večjem trgu. Ponudbe pod .Zadovoljnost* na upravo .Jutra*. 378/3—1	Trgovski učenec iz boljše rodbine se sprejme v špecerijsko trgovino E. DOBOVŠEK v Ljubljani. Prisojna ulica 3.
Dva gospoda se sprejme na stanovanje. Gajeva ulica št. 2, 11. nadstr. 542/3-1	
Znnesljtva boljša oseba želi pospravljati in snažiti kako pisarno, ali sobe boljših gospodov. Ponudbe pod .Zanesljiva 45* na .Pcvo anončno pisarno". 543/2—1	
	
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plač« podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : Tolstovrška slatina, pošta Ctuštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi
Tolstovrško slatin«
Stalni zaslužek
dobi takoj terracco-delavec, moč prve vrste v tovarni umetnega kamenja. — Pojasnila daje: Albin Adlešlč, južni kolodvor, II. nadstropje.
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
Poštno-hranilnični račun štev. 67.626.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.'
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
Temeljito poučevanje
na citre
Metoda najboljša. Pri pridni vaji uspeh zagotovljen. Več na Cojzovi cesti št. 9 pritličje desno.
Krasno
v sredini mesta, dve sobi brez kuhinje se odda takoj ali za novembrov termin mirni stranki. — Natančneje v »Prvi anončni pjsarpi", Frančiškanska ulica
štev. 8.
Slavnemu občinstvu si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem otvoril z današnim dnevom
gostilno
v Zeleni jami št 70.
Skrbel bom vedno za pristno vinsko kapljico, sveže pivo ter mrzlo In gorko kuhinjo.
Priporočam se slav. občinstvu za obilen poset ter beležim z odličnim spoštovanjem
Anton Boc,
Zelena jama.
Velikanska izbera
oblek, površnikov, ulstrov itd.
za gospode in dečke v najboljši izvršitvi in :: krasnih vzorcih. ::
A. KUNC
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Strogo solidna postrežba.
Platneno in volneno blago?
Kupujte naravnost pri izdelo vatel ju, ker tam dobite gotovo najboljše!
Novosti
finh barhentov in flanelov.
Izgotovljeno perilo. Kompletne opreme za neveste, kakor tudi oprave za hotele, razne zavode i. t. d. Vzorci franko in brezplačno.
Tkalnica
Bratje Krejcar,
Dobruška 305. Češko.
Dijaki ali uradnik
(samci) dobe v hotelu »Tratnik" Sv. Petra cesta št 27 v Ljubljani lepe sobe in hrano po znižanih cenah. Mesečne sobe z 1, 2 ali 3 posteljam.
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Čeme
graver in izdelovatclj kavčukovih štampillj.
Ljubljana, stari trg st. 20. Ceniki franko.
Krojaške
pomočnike
za fino delo sprejme
Jos. Rojina, Ljubljana.
O. Bračko
Ljubljana, Dunajska cesta št. 14
priporoča p. n. občinstvu
veliko zalogo cvirnatih in sviljenih rokavic.
Vnanja naročila se točno in solidno izvršujejo.
Kavarna Leon
Lj ubij ana, H t ari trg*.
Cenjenim p. n. gostom in slav. občiustvu iz Ljubljane in dežele naznanjam, da sem svojo kavarno popolnoma na novo preuredil in opremil. Točna postrežba. Karambollstom na Kranjskem sem na razpolago vsak čas na karambol-match.
Odprto celo noč.
Z velespoštovanjem	p	p	Pogačnik.
1 4« 2 vin. obratnih stroškovna	motorjem Z mečnim
uro to HP z mojim pat.	pritiskom fa za surovo
P. n.
Škofjaloka, dne 15. septembra 1911
S tem si dovoljujem naznaniti cenjenim odjemalcem škofjeloškega okraja, da sem prodal svojo, pod imenom
Frane Dolenc, Škofja Loka
peljano trgovino (filijalko) s hišo in inventarjem gospodoma
Deisinger & Plantarie.
Zahvaljujem se najtopleje za dosedanjo naklonjenost, ter prosim, da blagovolite isto ohraniti mojima naslednikoma.
Moja glavna trgovina v Kranju in tudi podružnica ž železnino ostaneta v dosedanjem obsegu.
Z odličnim spoštovanjem	PpailC	DolenC,
P. n.
Dovoljujeva si cenjenemu občinstvu uljudno naznaniti, da bodeva trgovino neizpremenjeno vodila dalje, ter se priporočava za obilen obisk z odličnim spoštovanjem
Deisinger & Plantarie.
na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane
šolske knjige
v predpisanih izdajah, v veliki množini vedno v zalogi
v trgovini s knjigami in mnzikalijami
Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Kongresni trg št. 2.
Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj.
Ustmena in pismena pojasnila in sveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcij vsak čas brezplačno.
Naročajte in kupujte JUTRO!
Izvod samo po 6 vinarjev.
se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov pove uprvništavo .Jutro*.
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v,Jutru4
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
Havnokar došlo sveže
Najmodemeje fino izvršene obleke, raglane, površnike in pelerine za gospode, dečke in otroke, kakor tudi n konfekcija za dame in deklice.
Prodajam najmodemeje klobuke od veleznanih tvrdk - ---  Hiickl,	Pichler	in Bos« po K 2*90.	=
Brez konkurence. — Priznano nizke cene.
:: Angleško skladišče oblek ::
O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Park-hotel »TIVOLI
Preselitev in priporočilo.
Usojam se vljudno naznanjati, da sem se ureselil s svojim
Stanje hranilnih
Rezervni zaklad
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
nad pol miljona
salonom
milijonov kron
kron
z Dunajske ceste št. 6.1. nadstropje.
IIIIIIIIIHIIIIiIM hh
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	I
v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI _ Dunajska cesta štev. 1.8
v pritličju, nasproti kavarne .Evropa", tramvajska postaja.
Upam, da me bodo tudi nadalje podpirale cenjene dame z blagohotnimi naročili. Vsa dela bom izvrševal vedno točno in solidno po pristnem dunajskem, angleškem vsakomesečnem najnovejšem kroju ter najskrbnejšem delu. Izdelujem tudi vsakovrstne športne in jahalne oprave iz dunajskega modnega sukna. — Prosim za nadaljno zaupanje in mnogobrojne naročbe z najodličnejšim spoštovanjem
JOSIP GREGORIN, damski" krojač.
Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana.
Eskomptu
Eskomptuje
trgovske menice,
trgovske menice,
:::::::::::: cvetlični salon :::::::::::: Ljubljana, Pod Trančo št 2.
Velikazalogasuhihvencev
Izdelovanje šopkov in vencev, trakov z napisi itd. Zunanja naročila izvršuje točno.
Vrtnarija je naTržaški cesti.
Ustanovljena = leta 1882. EEE
Ustanovljena = leta 1882. =
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000’—
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*—
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam p® najnižjih cenah Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal ln okenskih plošč.
Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši aiovea, koder posluje.
Dovoljuje U tistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Specialna trgovina
finih ročnih del
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
:	vzajemno zavarovalna banka v Pragi. :-------------------------
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,858.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo, —■	'»	1 ■ Vsa pojasnila daje:	1	't-*	*	..
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12.
»	Pisarne so v lastni bančni hiši. 11
Ves čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem; dosedaj se ga je izplačalo K 2,495719-—.
V Ljubljani, Židovska ulica itev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
r»SS: Ljubljanska kreiltna banka w Ljubljani.
8«ritsurj®ra ulica, štev. St,
===== Podružnic« vSpljetu. Celovcu, Trstu, Sarajevu ln Gorici. ..................=
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4‘|*V
Telegrami:	/»"N	T—«a	Tr	Telefon	It:	tt.
Prometni’ banka Ljubljan*	vgi	\s	m
splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer MSj”™ uu«,«.
Coaa.tra.la rxa UKianuaj-u.. TTstasa-o-^rlj ono 1864. 29 podj-g-žnlc. Pelnlčlcl kapital in rezarre 52,000.000 kron.
Oskrbovanje vseh bančnih transakcij, kakor: Sprejemanje denarnih vlog proti rentnega davka prostim vložnim knji- II Najkulantnejša izvršitev borznih naročil na vseh tu- In inozemskih trgih. Izplačevanje kuponov ln Izžrebanih vred-žicam, konto-knjižicam In v konto-korentu z dnevnim vedno ugodnim obrestovanjem.	II	nostnih papirjev. Kupovanje ln prodajanje devis, valut in tujega denarja.
Denar se dvigne lahko vsak dan brez odpovedi. Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev strogo v okvirju uradnih 11 Izposojevanje železnih blagajnic (safes) za ognjavarno shranjevanje vrednostnih papirjev, dokumentov, draguljev itd., ob
kurznih notic. Spravljanje in oskrbovanje (depots) ter zastavljanje vrednostnih papirjev.	II	lastnem	zapiranju	strank.	Brezplačna	revizija	žrebanih	vrednostnih	papirjev.	Promese	k	vsem	žrebanjem.