ANNALES 4/' 94 izvirno znanstveno deío UD K 581.5(497.12) ASOCIACIJA GENISTO SERICEAE-SESLERIETUMJUNCiFOLIAE POLDINI 80 (ZDRUŽBA SVILNATE KOŠENIČiCE IN OZKOLISTNE VILOViNE) V SLOVENIJI Mitja KAUGARIČ dr,, Pedagoška fakulteta, 62000 Maribor, Koroška 160, SLO dr. sc„ Facolta di Pedagogía, 62000 Maribor, Koroška 160, SLO IZVLEČEK Avtor obravnava pojavljanje asociacije Genisto sericeae-Seslerietitm juncifoliae Poldini 80 na ozemlju Slovenije. Asociacija je značilna za kraške robove Nizkega in Visokega krasa. Glede na spremljevalke, ki pripadajo različnim sintaksonom, avtor loči nižinsko in montansko obliko asociacije. 1,UVO D Sestoje asociacije Gen/sto-Ses/er/etum uvrščamo še med ilirska suha traviščazveze Satureion subspicatae Ht. 62 (sinonimi: Chrysopogono-Satureion Ht. et H-ič 34 p.p.), čeprav njen fiziognomski videz že meji na vegeta­cijo skalovja oziroma skalnih razpok kraškega sveta v slovenskem (in sosednjem italijanskem) submediteran­skem fitogeografskem območju. Zveza Satureion subspicatae združuje suha, kamnita travišča na apnencu, ki so večinoma služila kot pašniki. Razvita so večinoma na plitkih, skeletnih tleh, na bazični podlagi. Travišča te zveze najdemovpasu hrastov, črne­ga gabra in bukve od vzhodnojadranske obale prek Istre, severnojadranskega krasa do predgorja južnih apneniš­kih Atp, Poldini je zvezo razdelil na dve podzvezi. Pod­zveza Satureion subspicatae Poldini 89 je razširjena na vzhodnojadranskem in severnojadranskem krasu in vse­buje bolj ali manj znaten delež submediteranskih, medi­teransko-montanskih, predvsem pa ilirskih vrst, Podzveza Centauren/on dicbroantae Poldini & Chiapel­la-Feoli in publ. pa je razširjena v predgorju Karnijskih in Julijskih Alp in ekološko ustreza prvi podzvezi, le da je floristično osiromašena za veliko ilirskih in submedite­ranskih elementov, čutimo pa vpliv Alp in njihovega endemizrna. Značilne vrste zveze so: Carex humilis, Teucrium montanum, Gtobularia cordifolia, Stipa eriocaulis, Genis­ Značilne vrste podzveze Satureion subspicatae pa so naslednje: !ris illyrica, Jurinea mollis, Satureja subspicata subsp. liburnica, Sesleriajundfolia, Crepis cbondrilloides, Gentiana tergestina, Seseli gouanii, Antbyllis jaquenii, Ruta divaricata itd. Asociacijo je opisal Poldini leta 1980, podrobneje pa govori o njej v delu iz leta 1989, ko jo navaja za kraške robove in postavlja karakteristično vrsto Alllum ochro­leucum in diferencialne vrste Sempervivum tectorum, Scorzonera austriaca in Athamantha turbith. 2. METODE DELA Pn jemanju vzorcev - fitocenoloških popisov - smo uporabljali standardno srednjeevropsko Braun-8lanqu­etovo metodo, prirejeno po Pignattiju (1952). Ugotavljali smo le pokrovnost, lestvico združenosti oziroma aso­ciabilnosti pa smo, kot večina sodobnih avtorjev, zaradi prevelike subjektivnosti izpustili. Lestvica za pokrovnost je tako naslednja: + = manj kot 1 % 1=1 - 20% 2 = 21- 40% 3 = 41 - 60% 4 — 61 - 80% 5 = 81 -100 % V predzadnji koloni analitične tabele je označena ia sericea, Scorzonera austriaca, Inula ensifolia, Echinopsfrekvenca pojavljanja posamezne vrste v procentu, ne ritro subsp. ruthenicus, Dianthus sylvestris subsp. sylve-glede na pokrovnost. V zadnji koloni pa so označeni stris, Crepis cbondrilloides in še katera. razredi frekvenc pojavljanja, in sicer po naslednji lestvici: 83 ANNALES 4/'94 Mitj a KALfGARtČ: ASOCIACIJA ON1STOSBRICÍAC-SBimUUM!UNOFOUAE POIOÍNI 80 ..., 83-36 I = vrsta je prisotna v manj kot 20% popisov. rečemo, da je po vsej verjetnosti razvita vzdolž kraških il = vrsta je prisotna v 21 - 40% vseh popisov. robov tudi v hrvaški Istri. III ~ vrsta je prisotna v 41 - 60% vseh popisov. Sintaksonomski položaj te nekoliko obrobne aso- IV = vrsta je prisotna v 61 - 80% weh popisov. ciacije v okviru zveze Satureion je jasen: ekološko se navezuje na naskalno vegetacijo Potentilletalia caules-V = vrsta je prisotna v 81 -100 % vseh popisov. centis in na vegetacijo skalnato-peščenih tal razreda Popisovali smo v času, ko je vegetacija optimalno Sedo-Scleranthetea, po drugi strani pa fitocenološko in razvita, to je - odvisno od nadmorske višine - od maja do ekološko na termofiina travišča združbe Chrysopogone­julija. Naši popisi so bili narejeni v vegetacijskih sezonah to-Centaureetum (posebno su bas. gen/s tetosum sericeae)1990, 1992 in 1994, 5 popisov v tabeli je referenčnih, z znatnim vplivom evmediteranskih termofilnih vrst raz­že objavljenih (1989) Poldinijevih popisov. reda Thero-8rachypodietea. 3. REZULTATI IN DISKUSIJA 3.3 Variabilnost znotraj asociacije Glede na tako različno fitogeografsko sestavo spre­3.1 Floristična sestava asociacije mljevalk (od vrste Convolvolus cantabrica do Calamintha Asociacijo bi lahko označili kot prehod od traviščne alpina) in s tem pogojeno razširjenost asociacije lahko k naskalni vegetaciji. Gre za močno vetru izpostavljene neformalno govorimo o dveh višinskih oblikah asociaci­lege, predvsem kraške robove, kjer je zelo konkurenčna je. Nižinska oblika je razširjena vzdolž kraških robov vrsta Sesleria juncifolia, ki v sestoju absolutno prevladuje. Nizkega krasa (Tržaški Kras, GlinšČica, Črnokalski kraški Podobno vlogo - naskalno-traviščna vrsta - ima Gen/sta rob od Ospa do Movraža in Sočerge ter naprej proti sericea. Ti dve vrsti uspevata v klimatskih razmerah od Buzetu, hkrati pa tudi južni robovi Čičarije nadZazidom morja do Čavna ali Nanosa, toda vselej najraje na prepi-in Rakitovcem ter dalje proti Žbevnici), višinska oblika hanih skalnih robovih; njuna razširjenost se ujema z pa vzdolž robov planot Visokega krasa (Trnovski gozd, razširjenostjo asociacije: od Kraškega roba do robov Nanos, Snežniško predgorje). Floristične razlike in njiho­planot Visokega krasa. Zaradi velike biomase vrste Ses-vo različno sšntaksonomsko pripadnost smo izpostavili leria juncifolia in skalnate podlage je floristični inventar že zgoraj, močno osiromašen. O d vrst zveze so poleg omenjenih 3.4 Geoelementš vrst Sesleria juncifolia in Genista sericea pogoste še Carex humilis, Teucrium montanum, Seseli gouanii, Ruta diva- V tej sicer floristično osiromašeni asociaciji so dobro ricata, Iris illy rica, Satureja subspicata subsp. liburnica itd. zastopane submediteranske in mediteransko-montanske O d vrst reda naj omenimo vrste Euphorbia nicaeensis, ter ilirske vrste, kar je sicer značilnost celotne podzveze. Potentilla tommasiniana, Sanguisorba minor subsp. mu- Nastopa pa tukaj večji delež evmediteranskih vrst v ricata in Centaurea rupestris. Velika je pestrost spremlje­ nižinski obliki asociacije, hkrati pa čutimo vpliv termofil­valk, in sicer glede na nadmorsko višino sestoja. Na nih kontinentalnih ali celo termofilnih alpinskth vrst v Kraškem robu so prisotne številne spremljevalke iz raz­montanski obliki asociacije. reda Thero-Brachypodietea, kot na primer Diantbus sylvestris subsp. tergestinus, Artemisia alba, Genista sylve-3.5 Sinekologija asociacije stris, Satureja montana subsp. variegata, Stachys subcre­ nata, Euphorbia fragifera, Onosma javorkae in celo Asociacija je pogojena bolj edafsko kot klimatsko, saj Convolvolus cantabrica in Teucrium flavum. Na robovih jo v enakih talnih razmerah - skalovje in kamenje robov planot Visokega krasa, kot npr. Čaven in Nanos, pa kraških planot - najdemo od Kraškega roba do Visokega najdemo vrste iz redov Potentilletalia caulescentis (npr. krasa. Z a njena nahajališča je značilna velika vetrovnost Saxífraga crust ata), Sesleriatalia albicantis (npr. Caiamin-(visoka pokrovnost vrste Sesleria juncifolia), ker pa se tha alpina) in razreda Sedo-Scleranthetea (npr. Di an thus apnenčasta kamnina hitro segreje, pa tudi topla podlaga, sylvestris subsp. sylvestris). Na robovih nižje ležečih pla-ki daje ugodne razmere za uspevanje termofilnih vrst. V not, kot npr. pri Istrskih vratih v Čičariji {okrog 700 m asociaciji nastopajo samo bazifilne ali nevtrofilne vrste, nmv.) pa te ekstremne spremljevalke v veliki večini veliko je zelnatih trajnic. Njeni sestoji prehajajo največ­manjkajo. • krat v nižinsko ali montansko obliko asociacije Carici- Centaureetum rupestris, na južni meji razširjenosti pa v 3.2 Sinhorologija in sintaksonomski položaj asociacijo Chrysopogono-Centaureetum cristatae subas. asociacije genistetosum sericeae. Ekološko se navezujejo tudi na podobno, dinarsko združbo Visokega krasa, ki je pri nas Asociacija je razširjena na skalnih, z gozdom neporas­razširjena le na Čavnu - Gen/sto holopetalae-Caricetumlih robovih kraških planot-od Nizkega do Visokega krasa mucronatae. po vsem obravnavanem ozemlju. Z a zdaj še niso znana nahajališča te asociacije na Hrvaškem oziroma lahko 8 4 ANNALES 4/'94 Mitja KALtCARIČ: ASOCiAOjA CLNISTOSLRICLAL-SLSieraLTUMjUN€ffOLWf POlOiNI 80..., 83-86 Sklepamo, da so bile površine te združbe zaradi skaiovitosti, naklona in vetrovnosti od vedno z gozdom neporaščene, zato jih upravičeno imamo za centre "na­ravnih" rastišč traviščnih vrst, ki so se kasneje, z izkrčitvijo gozda, "preselile" in naselile negozdne površine -današ­nje travnike in pašnike, ki danes na Primorskem krasu pokrivajo (za sedaj še) tako velike površine. AltaUt. tab. asoc. GlSiŠToTfiPvlCEAE-SESLEfilETUM .RiNClfOUAE Milini SO Zapoiciijie štev, popisov 1 2 3 •( S fi 7 S y 0 % Karakter, in diferenc, vrste asociacijo Altšum acbralencutu + 4 + •r 4 4 60 tl i Karakt. vrste raireda FESTliCO-BROMETE A DDD S':-ri)p'.'rviv:irn k-Cir.ir;im Scononsrii au:v',n';ic;i Athaniani.ta t;nl'iti + + 4 4 I 4 4 4 + r 1 4 50 40 30 H i II H Fttittana procimifrcns Brontus MCCtus Alithvilis vulneraria/patyphylia Asperola cynanchica j.4 + 4 1 4 4 ! 4 4 2 4 50 40 20 10 III i! 1 I Karakt. vrste zveze in pod/veze Gyfnnaitenia conopsca r 10 fSATUREION , SATUSiENION SUBSPfCATAE) Trima glanes r 10 TJV Sislerifi junci foli;s Genista sejicca 2 3 2 3 2 2 3 2 3 4 7. 4 4 1 4 1 3 4 !00 90 v V 1 2 1 5 d 7 8 9 i 0 CariK htimilii Teuctium svsoii Milium 2 J 2 2 \ .1 i r 1 2 1 ! 80 'tO ! V I I Spremljevalke I.JV Htsd; gojfimii l 4 i 4 40 ?1 TO Dianthits sylvcstris/tergeslimis 4 1 4 r 4 4 61! U V Ruta 4 4 •4 4 40 II TB Anemisia alba 1 3 4 4 JO U V Iris iiiyrica 4 4 + 30 II T E Genista svlvesttis 1 1 2 1 40 U V Satnreja subspicaliylibwrnica 4 2 I 30 It T B Satureja montan&Variegata 4 1 4 40 inuia c: r.if-ci1LjL 4 1 4 30 II Atnelartchiec ovalts 4 4 •t JO U V Af]thyl3>s montanii/jacqttinii 4 2 20 I Daphne aipina 4 4 4 30 U V Cctpii dicmdriiloides 4 4 20 I TB Staehys sulictenata + 4 ! 30 Cylisus psEudoprocLimbcns 4- + 20 I TB Euphorbia fragifera 2 2 4 30 Stips iinoiiitulis 1 1 20 I Frangula mpestris 4 4 i 30 GtobuSaria cordifoJia 4 10 I Anlltericum raniosiim f t 4 30 U V Gi n iiana + !0 I Astragalus cntnioiicus 20 U V Genista itolopeiaia 1 tO I Erysimum syK^siie r 4 2(1 TB Onostna javorkae 4 4 20 fCiraHcr, vrste reda SCORZONKSOTAH A VI L LOS AS Cyclamen puipurascens 4 1 20 Dianthus sylvestris/sylvcstns + 10 Luphorbm 3i3caccsi5L5" Patenti []a tommasiniana + + 4 4 , 4 4 ?.o 1I 30 II Aspleiunm mla-rtiuraria SaA-iftaga crustata 4 I 10 10 Sanguisorba idtior/muricilta Cas tyurea riEpcstis TEiiaspi prncco* 1 + 4 4 4 4 r 4 30 30 20 n ii T TB T a Calamintha aSpina Osyris alba Bupieunitu vetonense 4 4 4 10 10 10 LtitiJS L'tirnicuijtuG/liir'iiiru't + 4 20 1 TB Convolwlus cantahrica 4 10 Galium iuciuutTi 4 4 20 I T B Tcucnum ilavum 4 10 OrnifiiL^tiiiin kociîii 4 10 1 TB Etyngtnm atnethyslitium 4 !0 Scoržuncra vt1toi + 10 i Hyssopys officmatis/arista tus 4 tO I Patenti [3a austivOis 4 10 I Derycnium p.ctni;inK-urn 4 10 I TB Thero-Brscttypodieiea Thymus kmgitfiiiiis 4 20 t U V = poc&veza Piantajto liainsieum 4 !0 I D ­dtiirenciafna vrsta 1 -Pod plešo, Nanos, 1150 m, apnenec, 90 %, 70 m2 , jun.92; 2 -rob Pleše, Nanos, 1200 m, apnenec, 80 m2, jun.92; 3 -MovraŠki Kuk, 400 m2, apnenec, 50%, 50 mi, apr.90; 4 -Movraški Kuk, 300 m, apnenec, 80 %, 20 m, apr.90; 5 -melišče pod MovraŠkim Kukom, 350 m, apnenec,50 %, 100 m2, apr. 90; popisi od 6 do 10 so referenčni Poldinijevi popisi (1989: 161). 85 ANNALES 4/'94 Mitja KAUGARlC: ASOOAOJA CENISTOSERICEAE-SESLERIEÎUMJUNCIFOUAO POLDINI80..., 83-86 RIASSUNTO I cigiioni carsici pietrosi e rocciosi sono caratterizzati dall'associazione vegeta/e Genisto sericeae -Seslerietum juncifoliae. Viene collocata ne! gruppo di associazione Satureion subspicatae, mentre ecológicamente si awicina in realta alla vegetazione rupestre, visto il sottile strato di terreno tre !e rocce. Prevale la specie Sesleria juncifolia, che meglio delle altre prospera in simili ambienti rocciosi e ventosi, ma e diffusa anche la specie Gensita sericea, che caratterizza la fisionomía di tale associazione. L'associazione e diffusa sia sui cigiioni del Carso montano che di quello pianeggiante. Nei due ambienti percio le specie in reciproca relazione sono diverse. Nel Carso montano prosperano le specie Calamintha alpina, Satureja subspicata/liburnica e Dianthus sylvestriy/sylvestris, mentre nel Carso pianeggiante sono diffuse le specie termofili Dianthus sylvestriy/tergestinus, Satureja montana/variegata, Artemisia alba e addirittura Convolvolus cantabrica. Informalmente possiamo quindi parlare di due tipi di biocenosi - pianeggiante e montana. LITERATURA Ferian, L./ Giacomini, V. 1955. Appunti fitosociologici Pignatti, S v 1952. Introduzione ailo studio fitosociobgi­su esempi di pascolo cársico Chrysopogono-Cen-co délia pianura veneta orientale. Arch.Bot 20{4):205­taureeíum cristatae. Atti I Convegno Friul. Sc. Nat. 329. Forli. Udine, 4-5 sett, s. 159-183. Poldîni, L,, 1980. Ubersiebt über die Vegetation des Horvat, I./ Glavač, V./ Ellenberg, H. 1974. Vegetation Karstes von Triest und Gorz (NO Italien), Studia Geobot. Sud-Osteuropas. Stuttgart. 1(1), s. 79-130, Trieste. Poidini, L., 1989. La vegetazione del carso isontino e triestino. Lint, Trieste. 86