Kahor go&c po fleim.. * Tako vznikajo na površje načrti in predlogi za rešitev gospodarske in finančne krize v obče, našega kmetijstva pa posebej. Ako ikdo težko oboli, pokličejo zdravnika. Če radi nevarnosti bolnikovega stanja ne zadostuje eden, se več zdravnikov zbere na posvet. V skup nem pretresu se opredeli pravilna razpoznava ter se določi zdravilo in način zdravljenja. G.spodarstveniki in izvedenci. Bolnik, za katerega gre, je vse človeštvo, ki ga gospodarska kriza stiska k tlom ter ga tišči v prepad. Kako rešiti bolnika? Zbirali so se ter se zbirajo in se bodo zbirali poklicni zdravniki, to so gospodarstveniki iz raznih držav, na študijske sestanke in posvete in na razne konf erence, ild jim zastopstvo posameznih držav daje nekak uraden značaj. Bolezen so opredelili s strokovnjaško razpoznavo, kar ni baš posebno težko, saj čuti gospodarsko krizo na lastni ikoži tudi vsak nestrokovnjak. Glavno vprašanje pa, kako izlečiti nevarno gospodarsko bolezen, je doslej osta^ lo brez zadovoljivega odgovora. V tem se strokovnjaki, izvedenci in zastopniki držav niso zedinili. To, v čemer so se zedinili, je podobno zdravilom iz tiste vrste, kamor spadajo Marijaceljske kapljice. Brezdenarno, račimsko gospcdarstvo. Tem konferencam širokega obsega se pridružujejo posvetovanja pokrajinskega značaja in brezštevilni pretresi in načrti v strokovnih in političnih listih. Da omenimo vsaj enega, hočemo navesti načrt »računskega gospodarstva«, 'ki se zadnji Łas že dejansko uveIjavlja na Solnograškem. V prvi polovici meseca avgusta so se zbrali pincgavski župani v Zellu, da se porazgovorijo o tem načrtu. Na zborovanju se je ugotovilo, da je življenjskih potrebščin dovolj in v preobilju, da je tudi dovolj prilike in možnosti za delo ter bi se mogli zaposliti vsi brezposelni. Manjka pa posredovanja med delom in delavcem, med producentom in ikonsumcntom, manjka izmenjave dobrin in storitev. Denarstvo ne more izvršiti te naloge ter se je izkazalo za nesposobno, ker ves donos gospodarstva teče potom obresti v roke visoke finance, kjer obtiči. Potrebno je torej »brezdenarno« gospodarstvo, ki omogočuje izmenjavo dobrin in storitev brez denarJa potom obra.una. Zbere in strne se krog producentov in konsumentov, v katerem se vrši izmehjaya dobrin za storitve ali pa storitev za storitve, in sicer ne samo med dvema, marveč tudi v širjem krogu, kar se omogočuje z dobropisom vsakemu članu. Tako postanegospodarstvo neodvisnood denarja in obresti, ker je promet v računskem gospodarstvu brez denarjain brez obresti. To je ob enem najuspešnejša borba zoper previsoke obresti, ki so eden glavnih vzrokov sedanje gospodarske krize. Na Solnograškem so že začeli, kakor rečeno, izvajati ta načrt, kajpada v ožjem krogu. Ali se bo dal izvršiti v širjem krogu, bo pokazala bodočnost. Razdol-itev kmet.v. Kar se tiče Jugoslavije in posebej Slovenije, je na takozvanem kmečkem prazniku na Krškem polju neki govornik izjavil: »Če pogledamo po ostali Evropi in primerjamo to stanje s položajem pri nas, vidimo, da smo v Jugoslaviji navzlic vsem n_f§ečnini prilikam vendar še v nekakem zatišju ^ da nam oni vihar, ki r_zsaja po vseniostalem svetu, vendar še kolikor toliko prizanaša. Če je v nas kaj pameti, in če je v nas dovolj resne, volje, potem bomo združeni te težkoče laže prema- gali, kakor katerikoli narod v Evropi.« Ta tolažba je zelo cenena in nic ne zaleže. Edino stvarno je, kako premagatJ težkoče, na katerih trpi Ijudstvo, oso-i bito kmetsko Ijudstvo. Od dneva da dneva postaja bolj pereče vprašanje kmetijskih dolgov. Izvršilni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani je o tem vprašanju razpravljal na seji 30. julija 1932 ter sklenil sklicati anketo gospodarstvenikov in še le potem na podlagi zbranih mnenj zavzeti svoje stališče.' Ta anketa se je vršila v Ljubljani dna 19. avgusta. Gospodarstveniki in strokovnjaki so izrazili svoja mnenja. Da kakšnega soglasnega sklepa pa ni prišlo. Vprašanje kmetij&kih dolgov je tesno spojeno z gospodarsko l_rizo ter je posledica te krize. Zato je treba to vprašanje gledati s širšega stališča. Pri njegovi rešitvi se morajo vpoštevati narodno-gospodarska načela, kojih preziranje se težko in bridko maš.uje.