Proslave ob Heminem jubileju (stran 4) naš tednik LETO XXXIX. Številka 42 Cena 8,— šil. (200 din) Torek, 20. oktobra 1987 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Manjšine v prostoru Alpe-Jadran so se združile v Delovno skupnost sosednjih dežel Letošnjega srečanja narodnih skupnosti sosednih dežel, ki so ga priredili Ladinci iz Južnega Tirola (16. in 17. oktobra v St. Martin de Tor), se je udeležilo 17 različnih narodnostnih skupnosti iz petih držav (Avstrija, Jugoslavija, Italija, Madžarska in Švica). Koordinator srečanja je bil Franci Zwitter. Močno slovensko delegacijo so vodili podpredsednik NSKS Filip Warasch, državni poslanec Karel Smolle in podpredsednik ZSO Franc Kukoviča. „Čim manjša je narodna skupnost, tem večjo podporo večinskega naroda potrebuje“, je dejal deželni glavar Južnega Tirola Silvius Magnago v svojem predavanju. Državni poslanec Karel Smolle pa je mdr. izpostavil, da „se morajo pravice narodnih skupnosti razširiti tudi na največja mesta dežel“. Narodne skupnosti sosednjih dežel so se na novo združile v Delovno skupnost (ARGE) sosednjih dežel. To pomeni, da bodo v bodoče narodne skupnosti v prostoru Alpe-Jadran še bolj tesno povezane. Na predlog poslovodečega tajnika NSKS Huberta Mikelna in drugih zastopnikov narodnih skupnostih je bil Franci Zwitter soglasno izvoljen za koor-dinarja združenja. Naslednje leto bo srečanje pri ladinski narodni skupnosti v Benečiji. Pomembno srečanje: Slov. skupnost - KS00 Drugo srečanje med Klubom slovenskih občinskih odbornikov (KSOO) in Slovensko skupnostjo (SSk) iz Italije je bilo takšno, kakršno je lahko samo med resničnimi prijatelji: odprto in odkrito — ter polno realističnih pričakovanj, da bomo našli čimveč sodelo- vanja v korist slovenskega naroda. Srečanje med KSOO in SSk je bilo preteklo soboto in nedeljo (v okviru Primorskih dnevov na Koroškem), potem ko so naši občinski odborniki bili lani gostje svojih primorskih prijateljev. -------——- Beri na strani 3. karin F. Kumer (z leve). Spo-daj: obisk v Selah — župan Hribernik, dr. Dolhar, I. Jev-nikar in H. Už-nik. V Globasnici na sprejemu za SSk in KSOO, ki so ga dali župan A. Sad-jak, podžupan J. Hudi ter člana predstojništva Ersehen in Ambrusch. V sredini župana Brezigar in Sadjak ter prof. Aleš Lokar (z leve). Politika Pismo iz uredništva Drage bralke, dragi bralci! Tokrat dobite samo 8 strani "navadnega" Našega tednika, zato pa 16 strani prve številke vsemanjšinskega Časopisa "Mehrsprachiges Österreich". Časopis izdaja Informacijski center avstrijskih narodnostih na Dunaju. V prvi vrsti sta ga uredila naša sodelavca Rihard Grilc in Marjan Pipp, kar jima je brez dvoma dobro uspelo. Časopis "Mehrsprachiges Österreich" je priložen vsem kulturnopolitičnim listom avstrijskih narodnostnih skupnosti. Tako ga bodo brali ne samo koroški Slovenci, ampak tudi gradiščanski Hrvati, Madžari ter dunajski Čehi in Slovaki. In ker je zanimiv, pester ter informativen, smo prepriCani, da ga boste brali z naj-veCjim zanimanjem - najmanj s takšnim, kakor Ce bi "navadni" Naš tednik tudi tokrat izšel na 16 straneh. Lepo Vas pozdravlja mag. Janko Kulmesch glavni urednik „Neue Bum“: Mestni svet v Velikovcu prehaja v defenzivo V mestni občini Velikovec se razmere spreminjajo — zagovorniki netolerantnega oz. izrazito nemško-nacionalnega ravnanja s koroškimi Slovenci prehajajo vedno bolj v defenzivo. To se da brez nadaljnjega ugotoviti ravno v zadevi ORF ter Neue Burg. Kot smo v zadnji številki Našega tednika poročali, je ORF Celovec s pogumno odločitvijo blamiral velikovški mestni svet, ki vztraja pri svojem škandaloznem sklepu: „Slowenen in die Neue Burg? Nein, danke!“ Ko so namreč svetniki zvedeli, da naj bi v okviru prireditve „Radio Kärnten Treffpunkt“ bili iz Neue Burg direktno oddajali slovenska voščila, so obnovili sklep iz leta 1969, da Neue Burg za slovenska društva ni odprta. Poleg jasnega stališča celovškega ORF, ki je nato „Radio Treffpunkt“ v Velikovcu odpovedal, pa so se proti mestnim svetnikom jasno izrekli tudi velikovška ženska organizacija ÖVP, „Vokalni ansambel Velikovec“ („Vokalensemble Völkermarkt“) ter velikovška Zelena alternativa. Velikovška ženska organizacija ÖVP in člani „Vokalnega ansambla" (le-ta bi bil povabljen, da bi s pesmijo sodeloval pri slovenskih voščilih) so javno obsodili tako ravnanje s Slovenci — Zelena alternativa pa je na občinski seji (pretekli torek) vložila nujnostni predlog, da se naj sklep občinskega odbora z Občinski odbornik ZAL Velikovec Friedrich Zirgol dne 14. 3. 1969 o prepovedi slovenskih prireditev v Neue Burg razveljavi. Občinski odbor tega — kakor je bilo pričakovati — ni storil, predlogu ZAL pač ni priznal nujnosti. Raje vztraja pri tem škandaloz- Piše Janko Kulmesch nem sklepu, mora pa zato računati z vedno večjim odporom. Mlajša generacija namreč vedno manj razume tako miselnost. Gotovo ni docela neizgleden optimizem tistih, ki pravijo, da bodo nekoč morali razveljaviti tudi ta sklep. Kdaj, je seveda odprto. Zaenkrat pa še vedno velja: ravnanje velikovških občinskih očetov širši javnosti najbolj prepričljivo dokazuje, da na Koroškem vladata sovraštvo do Slovencev ter kulturna sramota. Scheucher v KSSS-Dunaj:_________________ „Zavzel se bom za glasbeno šolo“ Predsednik koroške ÖVP Harald Scheucher je pretekli četrtek v dunajskem klubu diskutiral s slovenskimi študenti. Glavna točka je seveda bila „pedagoški model“, ki so ga po Scheucherjevem mnenju „druge stranke prevzele od ÖVP in od katerega gotovo ne bomo odstopili“. n PISMA BRALCEV □ Koroška himna Zahvaljujem se Vam prav lepo za možhost, ki ste jo dali prof. Scharfu za prispevek ob 10. oktobru, koroškem deželnem prazniku. Odlična je njegova ideja zamenjave 4. kitice (tiste krvoločne pač) z novo, ki jo je objavil v Našem tedniku. Vsem tistim (tudi slovenskim!) učiteljem, ki še vedno učijo le 1. in 4. kitico te himne, bi rad poklical v spomin izvirno besedilo, ki ga je napisal Joh. Thaurer v. Gallenstein I. 1817 v treh kiticah, opozoril pa bi tudi rad na dejstvo, da je četrto kitico zložila neka Maria Millonig 8 let po plebiscitu, torej šele I. 1928. Druga in tretja kitica se glasita: 2. Wo durch der Matten herrlich Grün des Draustroms rasche Fluten zieh’n; vom Eisenhut, wo schneebedeckt sich Nordgau’s Alpenkette streckt, bis zur Karawanken Felsenwand dehnt sich mein freundlich Heimatland. 3. Wo von der Alpenluft umweht, Pomonens schönster Tempel steht, wo durch die Ufer, reich umblüht, der Lavant Welle rauschen zieht; im grünen Kleid ein Silberband, schließt sich mein liebes Heimatland. Mislim, da to besedilo odgovarja tipični himni (podobna je zgor-nje-avstrijska) in bi jo peli tudi lahko mi; morda v obeh deželnih jezikih!? FK, Ftožek Kot je znano, je Scheucher zahteval celo ljudsko povpraševanje. Scheucher: „Če ne bo hitro prišlo do sklepa, da se ta model naslednje šolsko leto upelje" — kar je gotovo najbolj neprimerno sredstvo za odločanje o manjšinskih pravicah. Ampak po Scheucherjevem mnenju je „toleranca gotovo potrebna, ne sme pa biti enostranska. Demokratična zrelost manjšine se namreč pokaže v tem, v kolikor je pripravljena videti celovitost problema“. Kar na začetku diskusije je Scheucher poudaril, da zna malo slovenščine In da mu je celo to malenkostno znanje v poklicu mnogo pomagalo. Kljub temu je rekel, da „gotovo nobenemu ne svetuje, da naj prijavi otroka k dvojezičnemu pouku". To pa, „ker se prav ÖVP najbolj zazvema za pravico staršev in potemtakem seveda ničesar ne more svetovati“. Prav ta pravica staršev pa za Celovec pač ne velja: „Za Celovec po zakonu dvojezični pouk ni predviden.“ Druge zakone spreminjajo, tega pa ne ... Na očividne pomanjkljivosti pe- dagoškega modela Scheucher ali ni reagiral (kaj dela drugi učitelj, če v enem letu ni prijav? Zakaj imajo na razpolago toliko denarja za manjšini škodljive spremembe, medtem ko drugod odpuščajo učitelje?) ali pa so bili odgovori zelo enostavni. Na vprašanje, kaj ukreniti proti grozeči diskriminaciji dvojezičnih učiteljev, kaj narediti, če dva učitelja v razredu ne har-monirata, je samo rekel, da „morajo pač učitelji pokazati dobro voljo“. Da je v zadnjih letih število prijav k dvojezičnemu pouku naraslo, je zanj argument za vpeljavo „pedagoškega modela“. Kot je po njegovem prepričanju „zaradi gospodarske agilnosti koroških Slovencev tudi asimilacija že zapostavljena.“ In je hkrati opisal svoj odnos do slovenščine: „Kdor bo prišel okoli po svetu, bo videl, da se učenje slovenščine ekonomsko ne splača.“ Bolj zanimivo je postalo proti koncu diskusije. Na vprašanje, če je po volitvah v deželni zbor možna koalicija med ÖVP in FPÖ z deželnim glavarjem Haiderjem na vrhu, je odgovoril: „Ne. Jörg Hai- der ne bo postal deželni glavar, dokler sem jaz predsednik ÖVP.“ Sliši se, da bo nastopila neka „Heimatliste“ pod Haiderjevim vodstvom. Tristrankarski pakt pa po Scheucherjevi volji velja še naprej. „Ta sporazum smo sklenili na Koroškem. S tem, da je prišla v parlament četrta stranka, se v zadevi tristrankarskega pakta nič ni spremenilo.“ Vsaj eno, za Slovence pozitivno, stvar je Scheucher le obljubil: dobro si lahko predstavlja, da bi dežela podprla Glasbeno šolo in ji pomagala iz težav. Scheucher: „če je bilo več sto milijonov za Magdalen — potem morajo biti nekje tudi trije milijoni za Glasbeno šolo.“ Dan odprtih vrat V okviru vseavstrijske akcije „Inovativna Avstrija“ („Innovatives Österreich“) za tehnološ ki podvig prireja Iskra delt« Computers na Talah v Št. Jako ' bu dan odprtih vrat. Med 9. in 16. uro, dne 22. 10. 1987, imate možnost, da si ogledate produkcijske prostore in spoznate produkcijo računalnikov IDC najnovejše generacije. Tako boste lahko spoznali podjetje, ki zagotavlja vajeniška in delovna mesta, upoštevaje ekološke smernice in zahteve. Skupno za preživetje gozda Tretjič, odkar sta bili ustanovljeni, sta se prejšnji teden sestali in srečali Delovni skupnosti Alp in Alpe-Jadran. Delovno srečanje predsednikov in vladnih šefov dežel članic obeh delovnih skupnosti je bilo v četrtek, 15. in v petek, 16. oktobra, na Bledu, gostiteljica je bila Slovenija. Predsednika delovne skupnosti Alpe-Jadran, koroškega deželnega glavarja Wagnerja, ki je manjkal zaradi posledic strelnega napada nanj, je nadomeščal Erwin Frühbauer. Srečanje je vodil slovenski vladni Glavne pogovorne teme tega srečanja so bile: umiranje gozda, čistost Jadranskega morja, ceste in tranzit med članicami in jedrska energija oz. njena varnost. Bila je sprejeta resolucija, v kateri so se članice obeh delovnih skupnosti obvezale za skupno metodologijo reševanja gozda, proučevanja vremena in njegovih posledic za gozd in kako omiliti škodo iz preteklosti ter tudi bodočo. Članice so, vsaj na Bledu, pokazale odločnost, da zaustavijo umiranje in propadanje gozda. Izboljšanje prometne infrastrukture med članicami je stalnica razprav in tudi na Bledu, nekaj kilometrov od gradbišča karavanškega predora, ni bilo drugače. Na srečanju je bil sprejet sklep, da se obe delovni skupnosti udeležita informativnega srečanja o (Dalje na 4. strani) šef Dušan Šinigoj. Levo: Erwin Frühbauer, desno: predsednik IS Slovenije Šinigoj. Wolf In der Maur predaval Liberalni Iniciativi Pred nedavnim je na Dunaju Wolf In der Maur predaval članom Liberalne iniciative o položaju koroških Slovencev ter o problematiki dvojezičnega šolstva. Liberalna iniciativa je nastala na pobudo nekdanjih članov in pristašev FPÖ, ki se niso strinjali z nemškonacionalno linijo te stranke in so hoteli prispevati k liberalnejši politiki v Avstriji. Že od svoje ustanovitve naprej se Liberalna iniciativa zavzema tudi za ohranitev in izboljšanje skupnega dvojezičnega pouka na Koroškem. V pozdravnih besedah je dr. Volker Kier poudaril, da Je vprašanje politične kulture, kako ravna država z manjšinami. Wolf In der Maur, ki se že dolgo ukvarja z manjšinskimi vprašanji, Je sprva dal zgodovinski pregled o koroških Slovencih. Sicer niso bili vsi podatki docela natančni, vendar je to predavatelj več ko izenačil z mnogimi na prvi pogled nepomembnimi, ampak značilnimi fakti. (Ste vedeli, da je na Koroškem naslov „Abwehrkämpferja“ deden? Ali da Je ob Šentvldski cesti še do konca dvajsetih let stala dvojezična tabla „Klagenfurt/ Celovec“?) O aktualnem položaju Slovenska skupnost — KS00 . . . (Nadaljevanje s 1. strani) V soboto zvečer so se zastopniki Kluba srečali s predstavniki Slovenske skupnosti v hotelu družine Žužek v Škocijanu. Predsednik KSOO Fric Kumer je mdr. lahko pozdravil predsednika SSk Marjana Terpina, podpredsednika dr. Rafka Dolinarja, deželnega tajnika Iva Jevnikarja in župana občine Devin Bojana Brezigarja. S koroške strani so se sobotnega srečanja mdr. udeležili predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, podpredsednik KEL dr. Pavel Apovnik, podpredsednik NSKS dipl. trg. Janko Urank, tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, podžupan Globasnice Janez Hudi, podžupan Nante Olip (Sele) in tajnik KKZ Nužej Tolma-jer In predsednik Zveze slovenskih izseljencev mestni svštnik Jože Partl. Vsi govorniki (Fric Kumer, Ivo Jevnikar, dr. Apovnik, Marjan Terpin, dr. Sturm, prof. Aleš Lokar in Nužej Tolmajer) so poudarili predvsem pomen samostojnega volilnega gibanja za Slovence v Italiji in na Koroškem, hkrati pa opozorili na naslednje: v času, ko pridobiva prostor Alpe-Jadran vedno večji politični pomen, je nujno, da se tudi vse narodnostne manjšine v tem prostoru med seboj tesneje povežejo in tako učinkovitejše zastopajo svoje zahteve po resnični enakopravnosti ter ukinitvi asimilacijske politike. Sicer pa se bosta Klub slovenskih občinskih odbornikov in Slovenska skupnost odslej redno srečala — najmanj enkrat v letu. je menil, da je „pedagoški model“ diktat koroških strank, ki ga Slovenci enostavno ne morejo sprejeti in da bo „pedagoški model" svojo morebitno uresničitvijo Avstriji v mednarodnem pogledu zelo škodoval. Obžaloval je tudi, da se časnikarji zunaj Koroške premalo zanimajo za ta problem. V diskusiji so člani Ll poudarili, da Je kršenje elementarnih človekovih pravic, če se skuša delovati proti manjšini s psevdodemokrati-čnlml sredstvi. Zahtevo po ločevanju šolarjev In pičlo podporo ljudski zahtevi KHD-Ja so postavili v relacijo s 5% klavzulo Zakona o narodnih skupinah: kaže namreč, da za kršenje pravic manjšine zadostuje manjši odstotek, kakor ga potrebuje manjšina, da svoje pravice lahko uresniči. V nedeljo so naši primorski prijatelji bili zelo prijazno sprejeti od občinskega predstojništva Globasnice (pod vodstvom župana Alberta Sadjaka) ter Sel, kjer so jih sprejeli župan Tone Hribernik ter podžupana dr. Zdravko Velik In Nante Olip. Tako Albert Sadjak kakor Tone Hribernik sta v krajših besedah predstavila vso strukturo obeh občin, medtem ko sta podžupana Janez Hudi in Nante Olip izpostavila to, kar Slovensko skupnost in Enotne liste še posebno druži: čut za pomen in odgovornost slovenske samostojne politike. Vsekakor so bili primorski gostje pozitivno prizadeti od gostoljubnosti vseh občinskih zastopnikov, ki so jih spoznali ali v Globasnici ali v Selah, ter seveda tudi na sobotnem srečanju pri Žužku. Nadalje pa so še obiskali Perš-manov dom, kjer jim je kustos Andrej Mochar razložil razvoj antina-cističnega boja na Koroškem in jih seznanil z zločinskim umorom Peršmanove družine. Naj zaključimo poročilo o prijateljskem srečanju med Klubom slovenskih občinskih odbornikov ter Slovensko skupnostjo (in za katero ima velike zasluge mdr. deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar) z besedami predsednika KSOO Frica Kumra, ki je na zaključni večerji v selski farni dvorani dejal: „Spoznali smo se bolje, prijateljske vezi med Primorci in Korošci so postale ožje. Zato se moramo večkrat in redneje srečavati, da se bomo drug od drugega še več naučili —- za naše skupne cilje v službi našega skupnega naroda." Reportaža/Domače vesti Domače vesti Hemin jubilej: proslave so se začele — v Globasnici maševal dr. Šuštar O gospodarstvu so diskutirali: dipl. trg. Joža Nabernik, Hadrijan Koršič, Maurizio Namor, Feruccio Ciavora, dr. Matežv Grilc (vodja diskusije), Liza Nobel, prof. Aleš Lokar in mag. Filip Warasch (z leve). Dobrla vas: Prihodnje leto večjezične pozdravne table? Zelo napeta in hkrati zanimiva je bila minula občinska seja, ki je bila v četrtek, 15. oktobra, v Dobrli vasi. K temu so pripomogle tudi učenke do-brolske gospodinjske šole, ki so kot poslušalke napolnile sejno sobo. Tako ni čuda, da so se nekateri občinski odborniki zelo potrudili in dali „najboljše“. Predvsem predsednik kontrolnega odbora je ostro kritiziral način postopanja pri asfaltiranju občinskih cest, ki ni bil krit s tozadevnim sklepom. Konec preteklega tedna je Beljak bil središče cerkvenega in verskega življenja Koroške in daleč preko meja dežele. V petek, 16. oktobra, zvečer je namreč koroški škof dr. Kapel- lan skupaj z drugimi škofi odprl Hemin jubilej. Po deželi je bilo veliko bogoslužij v ta namen, v soboto, 17. oktobra, pa je v kongresni hiši v Beljaku bil slavnostni akt pod geslom „Koliko bodočnosti Ima naša preteklost?“. Po svečanosti v Kongresni hiši so na trgih mesta in po mestnih župnijah bila kulturna srečanja, ki so ljudi še bolj povezala. Pozdravni nagovor in uvodne besede je spregovoril krški škof Kapellari. Posebno prisrčen pozdrav je namenil slovenskim vernikom škofije. Kotmara vas: Edina točka seje, ki je bila na sporedu v torek, 6. oktobra, je bila oddaja del za sanacijo stare ljudske šole v Kotmari vasi. Zidarska dela je dobilo celovško podjetje Josef Malle (688.987,50 šil.), tesarska bilčov-ško podjetje Franc Gasser (163.926,—), kleparska in krovska fa. Fleischmann & Petschnig iz Celovca (99.528,— oz. 224.940,—), mizarska dela (okna) fa. Urabl iz Celovca (128.884,80), pleskarska pa fa. Hubert Arlch iz Šentjakoba v Rožu (17.404,80); keramične plošče bo položila celovška firma Krainer (138.396,—), sanitarne Inštalacije pa je dobila fa. Pintar Iz Celovca (213.192,—). Občinski odbornik EL Stanko AdlaBnig je med razpravo o oddaji del predlagal, naj dobi zidarska dela domače podjetje Pack, ki je bilo v ponudbi sicer šele tretje; podjetje Pack namreč zaposluje domačine in tudi plačuje občinske davke v Kotmari vasi. Toda od- V imenu evangeličanskih vernikov je spregovoril Superintendent Paul Pellar, ki je med drugim dejal, da bratstvo med kristjani ne pomeni ogrevanje polemik in prav pred letom 1988 se morajo avstrijski kristjani zavedati skupne zgodovine. Namestnik deželnega glavarja Frühbauer je ponovno pozval vse, da se zavzemajo za skupnost v interesu miru. Dejal je, da je drugi vatikanski koncil bistveno sousmerjal odnose med cerkvijo in državo v Avstriji. O sv. Hemi je dejal, da je zgled za krščansko življenje. Berlinski kardinal • Joachim Meissner je bil slavnostni govornik. Tema njegovega nagovora je bila „Koliko bodočnosti ima naša preteklost“. Dejal je, da bi se brez zveze s preteklostjo sukali okoli samega sebe. Danes imamo premalo vizij za bodočnost, sedanjost brez prihodnosti je smrtna. Vizija bodočnosti pa je Bog. bornik EL ni dobil potrebnih glasov. Po koncu dnevnega reda je župan poročal o nujnih popravilih v novem strojnem centru, o napredovanju del pri regulaciji kotmirš-kega potoka in o škodi, ki so jo povzročila dela pri plinovodu na poljih *ln v gozdovih. Tudi asfaltiranje na llovju in v Kotmari vasi bodo skušali čimprej končati. Alpe-Jadran . . . (Nadaljevanje s 3. strani) vprašanju varnosti jedrske energije. Povabila je Bavarska. Kdaj se bosta obe delovni skupnosti združili v eno, ni znano. Vse pa kaže na to, da je prav DS Alpe-Jadran zelo privlačna, kajti Lombardija je zaprosila, da postane njena članica. Mnogi menijo, da je to nadaljnji korak, da se DS Alpe-Jadran še bolj zvodeni. Kot na skoraj vseh takih In podobnih srečanjih je tudi na Bledu vprašanje narodnih skupnosti bilo le obrobno. Franc Wakounig Gospodarstvo najbolj zavira asimilacijo „Gospodarsko stanje v zamejstvu“ — to je bila tema okrogle mize, na katero sta v sredo, 14. oktobra 1987, v okviru Primorskih dnevov vabila KKZ in Narodni svet koroških Slovencev. Stalnega in plodnega stika med zamejci si brez vključevanja gospodarstva In njegovega razvoja itak ni moč predstavljati, kajti gospodarstvo je za „narodne skupnosti usodnega pomena“, kot je dejal vodja diskusije dr. Matevž Grilc. Okrogle mize v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma so se udeležili Hadrijan Koršič (Gorica), V okviru Primorskih dnevov na Koroškem je v nedeljo, 11. oktobra, gostovala v Šmihelu igralska skupina Slovenskega katoliškega prosvetnega društva „Frančišek B. Sedej“ Iz Števerjana s Finžgar-Jevo igro „Veriga“. V poučni igri so igralci iz Števerjana prikazali, kam pelje pot, če iz malenkosti nastane prepir in če med sosedi velja pravilo: oko za oko in zob za zob. Igralski skupini iz Števerjana se lepo zahvaljujemo za ta kulturni užitek, za lepo igro, ki so jo tako Maurizio Namor in Feruccio Ciavora (Benečija), Aleš Lokar (Trst), Joža Habernik, Filip Warasch in Liza Hobi (Koroška). Srž razprave je ta, da je močno gospodarstvo najboljši ščit proti asimilaciji in da se morajo in bojo morali zamejci z večjo rizično pripravljenostjo, večjo samozavestjo in strokovnostjo vključiti v gospodarsko življenje. Kajti prav tu še bolj velja spoznanje, da smo sami svoje eksistence in preživetja kovači. Iz prikaza zamejskega gospodarstva v Italiji je postalo razvidno, da so Slovenci v Gorici v debelih letih (1965—75) zamudili pre-nekatero priliko za okrepitev obrtništva, da je Beneška Slovenija bi- pristno in temperamentno podali. S svojim obiskom so nas kulturno obdarili, obenem pa še bolj utrdili vez med goriškimi in koroškimi Slovenci. Igralsko skupino je spremljalo nekaj domačinov, med njimi tudi pogovorni partner Našega tednika Hadrijan Corsič s soprogo. Med številnimi gledalci, ki so napolnili šmihelsko farno dvorano, sta bila tudi dv. svet. dr. Pavel Apovnik s soprogo in izkušeni režiser, vogrški župnik Vinko Zaletel. PRIMORSKI DNEVI NA KOROŠKEM la žrtev od države načrtovane gospodarske depresije in se je iz nje izkopala in da so Benečani tej depresiji postavili naproti samopo-močno dinamičnost na vseh področjih in so tako začeli krepiti narodno identiteto; za Trst pa velja, da je tudi tu slovensko gospodarstvo doživelo obetajoč razvoj, vendar pa je moralo plačati davek v obliki razlaščanja slovenskih zemljiških lastnikov za tehnološki razvoj (sinhrotron). Koroški diskutanti so omenili potrebo inovativnih podvigov, kakor je na primer pred sto leti bilo ustanavljanje zadružništva. Če se naše bančništvo in zadruštvo zadnja leta, kljub udarcem, razvija dobro, potem to ni nič drugega, kot da nadoknadujemo, kar smo prej desetletja zamujali. Večer je potrdil, kako važna je izmenjava izkušenj in mnenj prav na gospodarskem področju. In zato je škoda, da se od koroških slovenskih obrtnikov, gostincev, podjetnikov in sploh tistih, ki so v gospodarstvu, ni udeležilo več te razprave. Mladina se je srečala v Modestovem domu V soboto so se v Modestovem domu srečali mladinci iz Primorske s koroškimi slovenskimi skavti, Ob cestah, ki vodijo v Dobrlo vas, bo občina dala postaviti reklamne pozdravne table, na sprednji strani z napisom „Willkommen in Eberndorf“, na zadnji strani pa „Auf Wiedersehen“. Pet takšnih tabel bo stalo okoli 16.000,— šil. Občinska odbornika EL Andrej Sturm in Martin Wastl pa sta predlagala, da bi v tujsko-prometni občini Dobrli vasi postavili večjezične pozdravne table, ki vsebujejo tudi slovenski pozdrav, podobno kakor tiste, ki so po- Katoliško mladino in Koroško dijaško zvezo. Na sporedu so bile glasbeno-literarne točke, nato pa je bil družabni del. Pri kulturnem sporedu so z naše strani sodelovali Martina Habernik, Fabjan Hafner, Marija Feinig in brata Filipič. V nedeljo so si primorski mladinci ogledali znamenitosti Roža, mdr. Goršetovo galerijo v Svečah. V Selah pa se je predstavila tudi občina Devin z zborom „Fantje izpod Grmade“ ter z dekliškim zborom. Nadalje so gostje iz Devina prikazali svoj kraj v diapozitivih. Selani so prireditev, ki jo je organiziralo KPD „Planina“, sprejeli z velikim zanimanjem. stavljene v Železni Kapli. Po kratki diskusiji je župan Pfeifer izjavil, da bo dal izdelavo tabel razpisati, in če bodo večjezične table — ki bodo logično tudi večje — cenejše, pa bo občina postavila večjezične pozdravne table. Ali župan Pfeifer res misli, da bodo večje table cenejše, ali pa se na zvit način hoče izogniti postavitvi večjezičnih pozdravnih tabel? V zvezi z asfaltiranjem občinskih cest sta odbornika EL Wastl in Sturm zahtevala, naj bi upošte- V svojem 85. letu je umrl pred nekaj dnevi v Št. Lenartu pri sedmih studencih Andrej Hrovat h. Prelahko bi bilo zapisati njegov življenjepis, ko bi zapisali le to, da je bil v tej fari nad 60 let mežnar. Da je bil pred 50 leti ustanovitelj „apostolstva mož". Vsepreveč je bil vsidran v delo in življenje šent-lenartske fare, da bi šla njegova smrt mimo faranov kot nekaj takega, kar se pač dogaja vsak dan. Z njegovo smrtjo bo nastala vrzel, ki je nihče ne bo mogel izpolniti. Da je bil Andrej Hrovath človek, ki ga je spoštovala in je k njemu hodila po nasvet vsa fara, je dokazal tudi njegov pogreb pred nekaj dnevi v Št. Lenartu. Bil je to vali tudi naselje „Hanso" v Kokju in Perkonlkovo cesto v Dobrli vasi. Sicer sta odbornika EL bila za to, da se asfaltirajo ceste. Ker pa omenjeni dve cesti že dolgo čakata na asfalt, sta se vzdržala glasovanja. Nadalje je občinski svet soglasno sklenil, da sme firma „Ankünder“ postaviti na vseh avtobusnih postajališčih v občini avtobusne čakalnice. Občina bo dala na razpolago samo zemljišče, firma „Ankünder“ pa sme notranje stene uporabiti za reklamo. Sledilo je še obširno kontrolno poročilo predsednika kontrolnega odbora. Omenil je izjavo odbornika EL Martina Wastla, da je sicer prav, da se je asfaltirala cesta, ki je „dvignila toliko prahu“, način postopanja pa ni bil pravilen. Zadeva pa naj bi bila zaključena. Župan je še informiral, da bodo Dan starih priredili 14. novembra na Metlovi in 15. nov. v Dobrli vasi. pogreb, kakršnega si je mož zaslužil. Avguštin Čebul Je vodil pogrebne obrede ob asistenci devetih duhovnikov. Dejal je, da je bil rajni temeljni kamen v fari. Rečeno je bilo tudi, da bomo tega človeka zelo pogrešali. Imenovana je bila tudi njegova posebna lastnost: Andrej Hrovath se ni bal nikogar. 85 let, to je dolga življenjska doba. Popolnega življenjepisa Andreja Hrovatha na tem mestu ne moremo zapisati, saj bi ob vsakem poskusu ostalo toliko nedorečenega. Naj z naše strani le zapišemo, da je bil naročnik „Našega tednika“ ter da se je zmeraj zavzemal za našo narodno skupnost. Za sklep le še besede sožalja vsem njegovim otrokom z družinami. vg Prijateljsko nogometno tekmo s Slovenskim vestnikom je pretekli teden dobilo uredništvo Našega tednika. V napeti tekmi Je Naš tednik vodil že 4:1, toda zveznemu sodniku M. Ruppltschu se Je zdel v tej tekmi neodločen rezultat boljši. Tekma se Je končala 4:4. V streljanju enajstmetrovk Je potem NT odločil tekmo zase. Glavni ured. Janko Kulmesch Je poslal odločilni strel v gol, čeprav je drugače glavni urednik SV Ivan Lukan odlično branil. Ker je menda šlo za dan izhajanja, so Vestnikarjl takoj napovedali povratno tekmo, ki bo še letos pozimi v dvorani. Do tega pa bo ostalo še vse nespremenjeno. Družini Mihaele in Herberta Warasch iz Pliberka se je te dni rodil sin, ki ga bodo krstili na ime Simon. Srečnima staršema naše iskrene čestitke, Šimeju pa želimo, da se bo razvil v zdravega in krepkega fanta. ČESTITAMO Rojstva sinčka Luke-Tomaža se veselita Alenka Weiss in Lipej Čertov. Srečnima staršema in mlademu zemljanu želimo vse najboljše. * Za magistra gospodarskih ved bo danes na dunajski gospodarski univerzi sponziran Anton Rutar iz Šentvida v Podjuni. Novopečenemu magistru, k) izhaja iz znane Rutarjeve rodbine, iskreno čestitamo. * Te dni je obhajal svojo 60-letnico gospod Matevž Lau-segger iz Slovenjega Plajber-ka. Zvestemu bralcu Našega tednika kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta. Napeta tekma, utrujeni uredniki Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar je v petek, 16. oktobra, v okviru slovesnosti na začetku Hemlnega jubileja maševal pri sv. Heml v Globasnici. Z njim Je bil ljubljanski pomožni škof Kvas, kot zastopnik krške škofije pa Je bil navzoč škofijski kancler msgr. Mihael Krištof. Visokega gosta sta v vasi pozdravila predsednik farnega sveta Mirko Smrečnlk in župan Albert Sadjak, cerkveni zbor pa je zapel v pozdrav. Pri sv. Hemi Je nadškof Šuštar prižgal luč kot simbol vere in je v pridigi dejal, da smo se zbrali pri koreninah vere In omike našega naroda. Luč od sv. Hame Je potem potovala proti Beljaku. Slovesnosti pri sv. Hemi so se udeležili tudi verniki iz drugih župnij. občinska seja Števerjanci z „Verigo“ v Šmihelu V slovo Andreju Hrovathu Oglasi/Reportaža STRAN Torek, O 20. oktobra 1987 'Si*®' M0«Jt - Sgisl NA^5 €- S tem kuponom podprete tudi SAK s 5% Ime: ............... POSOJILNICA-BANK CELOVEC pripravlja za svetovni teden varčevanja v svojih prostorih v Bahnhofstraße 1 (Priesterhaus) razstavo pastelov akademskega slikarja Karla Pečka. Umetnik, ki nam daje na razpolago novejša dela iz cikla Uršlja gora in Koroški pejsaž, bo navzoč v torek, 27. oktobra 1987, ob 15. uri na odprtju razstave. Vsi prisrčno vabljeni! Posojllnlca-Bank Celovec r.z.z o.j. Z NAŠIM TEDNIKOM na „MARTINOVANJE“ v soboto in nedeljo, 14. in 15. novembra 1987 • Prihod v čateške toplice, dobrodošlica In kosilo • Namestitev v hotelu • Popoldne prosto • Večerja z Martinovimi specialitetami In 1/2 I vina na osebo, krst mošta ob sodelovanju harmonikarja • Naslednji dan po zajtrku prosti dopoldan in Izlet v Kostanjevico 930,- šil. ODHODI: 7.00 Dobrla vas — Sienčnik, 7.10 gostišče Juenna, 7.15 Šmihel — Zadruga, 7.20 Pliberk — Zadruga, 7.35 škocljan — Posojilnica, 8.00 Celovec — Cartrans, 8.20 Kožentavra — gostilna Mlečnlk PRIJAVE SPREJEMATA NAŠ TEDNIK CARTRANS tel.: 04 63/51 25 28-21 tel.: 04 63/51 25 80 Prireditve/Sport/Radio ] PRIREDITVE id Dober večer sosed 23. 10. 1987, ob 20. url Železna Kapla, farna dvorana Govornika: župan dr. Dietfried Haller, prof. Anton Fuchs — tajnik koroškega PEN kluba. Sodelujejo: Gemischter Chor Eisenkappel, MoPZ „Trta“, Singgemeinschaft Rechberg, Obirski ženski oktet, MePZ SPD „Zarja“, Mladinski zbor, Moja domovina/Meine Heimat. 24. 10. 1987, ob 20. uri Borovlje, Mestna hiša Govornik: Melhior Verdel. Sodelujejo: cerkveni zbor iz Šmarje-te, Stadtchor Ferlach, ansambel Drava, MoPZ „Borovlje“, tamburaška skupina SPD „Št. Janž". 25. 10. 1987, ob 20. uri Št. Janž, pri Tišlerju Govornik: dr. Helmut Konrad, institut za sodobno zgodovino na univerzi v Gradcu. Sodelujejo: tamburaška skupina iz St. Janža, kantavtor Reinhart Sell-ner. * 25. 10. 1987, ob 20. url Radlše, kulturni dom Govornik: univ. prof. dr. Dietmar Larcher. Sodelujejo: AGV „Freundschaft ob der Gurk“, pevske skupine SPD „Radiše", Heino Fischer — igralec in kantavtor, Trio iz Roža, Andrej Kokot — pesnik. • Št. Rupert pri Velikovcu Katoliška mladina Podjune vabi na MLADINSKO VESPERO Čas: četrtek, 29. oktobra 1987, ob 20.00 uri Kraj: pri šolskih sestrah v Št. Rupertu v Velikovcu • Celovec Akademski slikar KAREL PEČKO — razstava pastelov Iz cikla Uršlja gora in Koroški pejsaž Čas: od petka, 23. oktobra 1987, do konca novembra Kraj: poslovni, prostori Posojil-nlca-Bank Celovec, Bahnhof-straBe 1 (Priesterhaus) • Dobrla vas DAN MLADIH VARČEVALCEV Čas: nedelja, 25. oktober 1987, ob 14.00 uri Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Nastopajo: otroške skupine Iz Št. Llpša, Žltare vasi, Škocija-na, Št. Primoža, Velikovca in Dobrle vasi Starši ter vsi drugi varčevalci so prisrčno vabljeni! • Šmihel PREDSTAVITEV FILMA: Živimo v Celovcu Nato pogovor z avtorjem študije „Slovenci v Celovcu“ Francetom Merkačem Čas: sreda, 28. oktobra 1987, ob 20.00 url Kraj: farna dvorana v Šmihelu • Žitara vas SPOMINSKA SVEČANOST ZA BORCE PROTI FAŠIZMU IN VSE OSTALE ŽRTVE FAŠIZMA Čas: sobota, 31. oktobra 1987, ob 16.00 uri Kraj: pokopališče v Žitari vasi Prireditelj: Zveza koroških partizanov • Celovec MISIJONSKA MAŠA Čas: četrtek, 22. oktobra 1987, ob 19. uri Kraj: Slomškov dom MISIJONSKA TOMBOLA čas: 30. oktobra 1987, ob 19. uri Kraj: Modestov dom v Celovcu Vabijo mladi iz Mohorjevih domov • Železna Kapla OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA SPD „ZARJA“ vabi na svojo vajo, ki bo v soboto, 7. novembra 1987. Starši v Železni Kapli in okolici pripeljite svoje otroke v starosti od 6 do 11 let. Srečali se bomo ob 18. uri v društveni sobi v Zadrugi. Odbor • Celovec UMETNOST V ŽIVLJENJE (Otvoritev razstave del Drugega tedna slikarjev v Modestovem domu) Čas: petek, 23. oktobra 1987, ob 19.30 Kraj: Modestov dom v Celovcu Razstava bo odprta do 27. novembra vsak dan razen ob sobotah popoldne ter nedeljah in praznikih • Globasnica IZBOR USPEŠNICE MESECA In PLES z ansamblom RENDEZ-VOUS Čas: sobota, 24. oktobra 1987, ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Moderator Marjan Velik Prireditelja: ORF-slovenski spored in Globaški puebi Izkupiček prireditve je namenjen GLASBENI ŠOLI NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) In Iz-dajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK Iz-haja vsak torek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04 63)51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Z legionarjem v debakel Treibach — ASKÖ Šmihel 6:1 (2:0) Šmihel: Pucki 2, Andrej 1, Buchwald 3, Ambrosch 1, Djurić 2, W. Kräusler 2 (60. Kadisch 2), Kaiser 2, Drobesch 1 (46. Pajenk 3), Ra-musch 2, Motschllnik 2, W. Berch-told 2; Treibach, 250 gledalcev Sodnik: Glanz (dober) Strelci: Fortunat (13., 59.), Par (20., 81.), dr. Kurzeja (51.), Koschier (85.) oz. Motschilnik (66.) Trener Djurič je pričel s popolnoma napačno taktiko in postavo. Rutiniranega Pajenka je pustil na klopi, legionar Djurič pa je Izredno slabo vodil obrambo. Šmlhelčani so igrali znatno preofenzivno in so tako dobili go! za golom. Sicer so moštvu zaradi poškodb manj- Podliga vzhod: 1. Wietersdorf11 8 2 1 22:6 2. Mostič 3. Dobrla vas 4. Št. Andraž 5. Treibach 6. ASK 7. Št. Lenart 8. Šmihel 9. Ruda 10. Klopinj 11. Št. Vid 12. ASV 13. KAC/Lord 14. Frant. 18 17 15 14 1173 1 19:9 11 632 19:8 1146 1 17:11 11 6 1 4 27:16 13 11 533 14:16 13 11 443 14:15 12 11 42 5 14:2210 11 335 13:15 9 11 254 11:15 113 17 15:21 1021 711:19 10 1 36 6:14 11 1 3 7 7:22 kali Leitgeb, Helmut Krausier in Blažej, toda to ne opravičuje slabe predstave moštva trenerja Dju-riča, ki ima v klubu zdaj še več kritikov, ki zahtevajo zamenjavo legionarja in zdaj celo samega trenerja. Rezerva 0:2: Šmihel je presenetljivo premagal prvega. Gole: E. Britzmann in L. Berchtold. L. K. Reichenfels — Globasnica 2:2 (2:1) Globasnica: Kaiser 3, H. Micheu 3, Hutter 4, Sadjak 3, Fera 4, J. Micheu 3, Schatz 3, Vauče 4, Blažej 2 (46. Bajančič 3), Klančnik 2, Kordesch 2 (46. K. Micheu 3). Reichenfels, 50 gledalcev Sodnik: Falgenhauer (poprečen) Strelci: Pichler (5.), Samltsch (25.) oz. Vauče (13., 82.). Po hudi napaki obrambe je uspelo domačinom Iz Reichenfel-sa povesti na 1:0. Že kmalu nato pa je uspelo Vaučeju izenačiti. Tudi drugi zadetek je padel zelo nesrečno in domačini so spet prevzeli vodstvo. V drugem polčasu sta ostala v kabini napadalca Kordesch in Blažej, ki sta v prvem polčasu zelo razočarala. Globašani so kar ob zečetku prevzeli komando in bili vso tekmo boljše I. razred D 1. Velikovec 11 8 1 220:11 15 2. DSGSele 10622 18:17 14 3. SCŽrelec 10 5 3218:9 13 4. Žitara vas 10 5 32 10:6 13 5. Št. Pavel 1161419:19 13 6. Sinčavas 10523 18:7 12 7. Železna K. 11 60 5 18:16 12 8. Galicija 103 4 3 10:8 10 9. Metlova 10424 10:10 10 10. Šteben v L. 11 3 35 14:16 9 II. Grebinj 11 335 14:17 9 12. Podkrnos 11 254 7:11 9 13. Reichenfelsll 1 28 13:27 4 14. Globasnica 11 0 3 8 8:23 3 Tekmo DSG Sele — Žitara vas so odpovedali motšvo, po možostih bi se morali glasiti rezultat 7:2. Šele v 80. minuti je uspelo ponovno Vaučeju izenačiti in stem osvojiti saj točko proti predzadnjemu na lestvici, ki ima še vedno eno točko več kakor Globasnica. Biljard V petek se je v podligl začelo prvenstvo. Slovenski bilijardisti so nastopili v Labodu. Moštvo SBK (Krištof M., Kušej V., Pukel R. in Verhnjak P.) so pričakovano zmagali s 5:3. Presenetljivo močno igral je novi igralec Reinhard Pukel, ki je točkoval obakrat. Ostali igralci pa so zmagali po eno tekmo. Naslednja tekma bo v Althofnu, 6. novembra. Namizni tenis: Podliga: Selani, ki igrajo letos prvič v podligl, so še vedno brez poraza in več ko presenetljivo vodijo na lestvici. DSG Sele — SV Labot 6:2. Točkovali so: Tone Novak 3, Smrtnik 2 in Novak — Smrtnik. 1. razred: KAC — DSG Sele 4:6. Točkovali so Bec 3, Nantl Travnik 2 In Bec — Travnik. Presenetljivo dobro je igral Nanti Travnik, ki je bil kot mladinec eden največjih talentov na Koroškem. 2. razred: DSG Sele — ATSV Wolfsberg 6:4. Točkovale so: Fojkar Nada 3, Marti Oraže 1, Pavel Olip 1 in Fojkar — Oraže. 3. razred: Union Passerlng — DSG Sele 1:9 Prvo kolo Koroške ženske lige je bilo v Vrbi. Selanke so osvojile 2. mesto. Drugo kolo bo 12. decembra prav tako v Vrbi. Torek, 20. 10. 1987 Trije petelinčki — lutkovna igra za otroke. Sreda, 21. 10. 1987 Narodno-zabavna glasba. Četrtek, 22. 10. 1987 Rož — Podjuna — Žila. Petek, 23. 10. 1987 Koroški liki (R. Vospernik) — Jezikovni pogovori (J. Messner) Sobota, 24. 10. 1987 Duhovni nagovor (žpk. M. Rakovnik); Voščila. Nedelja, 25. 10. 1987 Pričevanja (13); Dr. Pavle Zablat-nik: Orali smo ledino — prva matura na Slovenski gimnaziji. Ponedeljek, 26.10.1987 Državni praznik — Pesem narodov. Z Ramšakom prva zmaga za liberk? Derbi 1986. Liesnig Je hudo poškodoval Ramšake, ki z boleči-________nami leži na tleh.___ ◄ LOJZE JAGODIČ „Pliberk je igralsko trenutno nekoliko boljši, kljub temu bomo zmagali. Proti Pliberku so moji igralci najbolj motivirani, poraz bi pa imel seveda precejšnje konsekvence za nekatere igral- CG “ IVAN RAMŠAK ► Trener Pliberčanov in bivši igralec SAK hoče v Celovcu na vsak način točko, na tihem pa tudi on računa z zmago. Zanimivo bo, kako bo Ramšak sam igral proti nekdanjimi prijatelji. Po tekmi pa vsi v gostišče JUENNA pri Globasnici! V soboto, 24. okt. 1987 ob 15. url SAK - SVG Pliberk Predtekma drugih moštev ob 13.15 Igrišče Annabichi, Celovec 1983/84 1986/87 Pliberk — SAK 0:0 Pliberk — SAK 0:1 SAK — Pliberk 1:1 Kreutz oz. Ch. Matschek Velik 1985/86 SAK — Pliberk 3:1 Pliberk — SAK 2:4 Plhorner 2, Velik oz. Pavvluch Golautschnig, Schatz oz. Polanšek, Ramšak, Velik, Ratajec 1987/88 SAK — Pliberk 3:3 Avstrijski pokal Velik 2, Plhorner oz. Ch. Matschek, G. SAK — Pliberk 2:1 Golautschnig, Schatz Hanser 2 oz. M. Hober Neuspešna gene ralka v Lienzu Koroška liga: 1. WAC 2. Breže 3. Llenz 4. Friesach 5. Šmohor 6. SAK 7. Matrei 8. Pliberk 9. SV Št. Vid 10. Wolfsberg 11. Magdalen 12. VSV 13. Mölltal 14. Irschen 11 63223:11 15 11 62331:20 14 11 62324:13 14 1062 2 16:6 14 11 443 18:15 12 10 5 1 416:10 11 11 4 34 17:13 11 1035221:18 11 11 4 3 4 7:23 11 10424 13:17 10 10335 12:18 9 11 326 14:21 8 11 22 7 11:17 6 11 1 28 7:28 4 nt-šport Rapid Lienz - SAK 3:0 (1:0) SAK: Dalanović 3, Stern 2, Wo-schitz 2, Čertov 2, Sadjak F. 2, Galo 2, Wölbl 2, Kreutz 2, Velik 2, Pihor-ner 2, Hanser 2; Lienz, 400 gledalcev Sodnik: Sintitsch (dober) Strelci: Steurer (25. in 48.), Schwaiger (55.) Čeprav je manjkal Franc Sadjak in so bili kar trije igralci poškodovani, je SAK hotel v Lienzu igrati ofenziven, odprt nogomet. To se je že po prvih minutah izkazalo kot napačno, Lienz je bil kar nekajkrat pred vratarjem Dalanovi-čem. Ker SAK tudi po prvem navalu Lienza ni spremenil taktike, je dobil potem gol za golom, pri čemer bi vzhodni Tirolci zadeli lahko še večkrat, dobro pa je branil Da-lanovič. Izredno slabo je igrala tokrat obramba, v kateri je libero Stern po dveh velikih napakah šel v 55. minuti v sredino, Wölbl pa ga je kolikor toliko dobro zastopal. Pa tudi napadalci niso prepričali, sredine pa SAK očitno sploh ni imel. Na vsak način je bila tekma zelo slaba generalka za sobotno tekmo proti Pliberku. Lienz rez. — SAK rez. 2:2 Gole za SAK: Pasterk, Kurasch (enajstm.) Dino Omerhodžič, legionar Lienza: „SAK je igral taktično popolnoma napačno in je zaradi tega tudi zgubil. Če bi SAK igral -r kakor smo to pričakovali — defenzivno, bi bil gotovo bolj uspešen, saj ima izredno hitrega napadalca Hanser-ja.“ Osmič se bosta v soboto v Celovcu pomerila SAK in SVG Pliberk. Pli-berčanom doslej v vseh osmih tekmah ni uspelo premagati SAK, ki je zmagal štirikrat, trikrat pa se je tekma končala neodločeno. S trenerjem Ramšakom, bivšim igralcem SAK, upajo Pliberčani doseči končno prvo zmago, saj je Ramšak dejal, da pozna SAK kakor „svoj žep“. Trener SAK Jagodič je tudi po porazu v Lienzu prepričan, da bo SAK zmagal: „Igralci so dosti motivirani in bodo pokazali, kaj znajo. “ Predsednik SVG Pliberk, Alfred Dobnik, bi bil pravzaprav s točko zadovoljen, na tihem pa tudi on upa končno na prvo zmago Pliberčanov. Dobnik: „V vseh tekmah smo doslej igrali zelo nervozno in smo hoteli s silo zmagati, tako seveda ni šlo. Z Ramšakom je novo vzdušje v moštvu, ki se bo gotovo tudi preneslo na derbi proti SAK. Gotovo zdaj tekma ne bo več tako emocionalna.“ Tekme so bile dejansko zmeraj zelo emocionalne, mogoče bo tokrat po zaslugi Ramšaka res drugače. SAK je preteklo kolo v Lienzu jasno zgubil, kljub temu je trener Lojze Jagodič prepričan, da bo SAK zmagal: „Igralci so proti Pliberku vedno dosti motivirani In se bodo gotovo zelo borili." Borbenost je trener pogrešal na zadnjih tekmah SAK in bo zaradi tega dal nekaterim igralcem v tekmi proti Pliberku zadnjo možnost, da dokažejo, da so še zmožni igrati v prvem moštvu. Pliberčane je Jagodič že opazoval. Po njegovem mnenju so Pliberčani igralsko nekoliko boljši od SAK. „Kljub temu pa Pliberk ne bo premagal SAK, ker je to že vedno tako bilo,“ tako Jagodič, ki upa, da bo do sobote spet zdrav Franc Sadjak, ki je moštvu v zadnjih dveh tekmah zelo manjkal. Posebno pozornost bo SAK posvetil bratoma Hoher, ki skrbita v Pliberku za potrebne gole. Mlajšega, Manfreda Hoberja, opazuje že celovška Avstrija, za Helmuta pa se je letos zanimal tudi že SAK. Gotovo bo mnogo odvisno od teh dveh igralcev, kako se bo končal derbi. Ostali rezultati Koroške lige: Irschen — Matrei 1:3, št. Vid — Šmohor 0:0, Mölltal — ATSV Wolfsberg 5:2, Magdalen — Trg 1:3, WAC - VSV 3:0, Pliberk — Brežje odpovedano