IV. leto
Poštnina plačane v gotovini.
Štev. 20.	V Ljubljani, dne 18. maja 1922.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani, t:
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAŠ GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina . . . Din. 40’—
Polletna naročnina . . . . „ 20'— Četrtletna naročnina. . . . „ lO1—
Za inozemstvo je dodati poštnino. ■	Oglasi po ceniku.
Uredništvo: Ljubljana, kuinka cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani
"Lpravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Razmere pri O. Z.
V zadnjem času se popolnoma neupravičeno slabšajo razmere med višjimi in nižjimi državnimi nameščenci.
Maksimiranje rodbinskih doklad je napravilo mnogo hrupa. Nižji nameščenci so s tem maksimiranjem prvi udarjeni. Mnogo se je govorilo o tem, da pride za njimi na vrsto tudi uradništvo. Jaz pa mislim, da se to ne zgodi in da bo vlada oziroma finančno ministrstvo tudi odredbo glede maksimiranja rodbinskih doklad nižjih nameščencev odpravilo ali pa vsaj precej omililo. K temu bo pa največ pripomogla enotnost naših organizacij in pametna. previdna, nas dostojna taktika. Vsi javni listi in vsi naši poslanci obsoiaio tako maksimiranje in smo prepričani, da store vse. kar je v niih moči. da zadevo popravijo.
O tel stvari se ie izrekla marsikatera beseda v Osrednji zvezi. Največ zaradi
Fr. Rojec:
Pomembne sanje
za 1. maj 1922.
(K o n c.)
Prišla je nedelja. Zadnji dan v meeecu je za vsakega javnega nameščenca slovesen dan upanja, »Hvala Bogu, pa smo zopet pretolkli en mesec. Jutri dobimo pare. Ne bo dosti, a za prvi dan bo že!<
Tako se navadno govori med javnimi nameščenci ob takih dnevih. Letošnji prvi maj je nekoliko bolj vesel zanje, ker jim prinese pare na draginjskih dokladah tudi za poldrugi mesec za nazaj. Torej bo par več kakor za en dan, hvala Bogu in vsem tistim, ki so jih priborili! Ne pričakujejo pa z vo-eeljem prvega maja oni nesrečni nižji državni uslužbenci, ki imajo več kakor enega nepreskrbljenega otroka. Za večje število njih kilavih otrok država nema vLše novaca!
»Zakaj ta krivična razlika?« s strahom povprašujejo prizadeti nesrečneži.
Velika nesreča za nas zatirane in z» mašo državo samo je žalostno dejstvo, da odločujejo o naši usodi ljudje, ki niso nikdar občutili prave človeško bode in zaradi tega tudi nimajo nobenega pravega človeškega sočutja do ubogega trpečega aodržav-Ijuna. Zato so tudi mogoči izbruhi takih vpijočih krivic, kakršno so naprtili na pou-t0 hrbte nain, podpore najpotrebnejšim luzjun državnim nameščencem za letošnji prvi maj. z odvzetjem draginjskih doklad Ba našo otroke odrekajo njim pravico do bedaljnega življenja! Herodožii
Rojaki, ki bi nam morali pomagati odpra-Jfti to knvico, jo nam še privoščijo; nekateri se celo no sramujejo očito pokazati svO-
tega je morda tudi odstopil predsednik Reisner. Cul sem od raznih strani različne opombe, da taktika, s katero se je tQ vprašanje obdelavalo. ni dobra in da za obstoj Osrednje zveze ni zdrava. Na zadnji širši odborovi seji ie padla iz vrst nižjih nameščencev marsikatera pikra beseda na uradništvo. Pri nas je že tako. da vsak incident premotrivamo z vročimi možgani, namesto da bi šli stvari lepo do dna in mirno razpravljali in namesto da bi previdno in pravično presojali. Uradništvo vendar ni krivo maksimiranja. Zaveda se pa koristi dobre stanovske organizacije in vtakne zato marsikatero neupravičeno v žep. Na predzadnji seji. kateri je predsedoval profesor Reisner. je predsednik Zveze poštnih organizacij namenoma prosil za glasovanlc. če so vsi Javni nameščenci brez razlike kategorij solidarni ž nižjimi uslužbenci, katerim so reducirali doklade. Razume se. da ie bil odgovor soglasno pozitiven. Tudi no vseh
jega hudobnega zadovoljstva rekoč: »Prav jim jek Foj!
Še nikdar nismo tako živo občutili kakor sedaj v svojih razjarjenih srcih bridko resnice besed Stritarjevega izgubljenega sina:
»Kot divja zver brat brata goni, ljubezni tu domovja ni; tu jokajo se milijoni, da eden le se veseli!«
Imeli smo javni protestni shod v Mestnem domu. Glasno smo povedali, da nočemo s svojimi otroci vred poginiti, dokler imajo pri nas številni državljani in nedržavljani neopravičeno vsega mnogo več kot dovolj!
Ali kako se nas tolaži? Od več strani mi je že butnilo na ušesa brezsrčno roganje: »Vse to kričanje jim ne bo nič pomagalo!«
Tudi v sedanjih časih je mtogoče, da premaga dobri angel satana! Naša vera je trdna, ker upamo v pravioo!
Med takim premišljevanjem som legel k nočnemu počitku. Da bi bil to res počitek! Ko bi mogel zaspati, kadar bi sam rad! Postelja mi jo prostor za nov» dušovne muke, ki jih porajajo črne M^bi. Kadar mi spanec zatisne trudne oči, pT me navadno kmalu splašo in zopet predramijo divje in neumne sanje. Malokdaj so mi sanja kaj dobrega in lepega.
Jutri je prvi maj. Zjutraj jo na vse zgodaj budnica ž godbo. Oj, kako je bilo nekdaj prijetno na ta dan!
Hvala Bogu in junaškim sklicateljem našega protestnega shoda! Naš javni glasni ugovor zoper krivico vendar ni bil zaman. Našel je uspešen Odmev v naši državni pro-stolici. Dospel je od tam v Ljubljano vtdiki državnik Pomagalih 8 svojim slavnim čarovnikom Mučxx
drugih izjavah zastopnikov najrazličnejših uradniških kategorij je očividno. da ni nobenega govora o »preziru«, kakor se je nekdo na zadnji seji neprevidno izrazil. Tudi po tem se ne morejo meriti simpatije uradništva do nižjih uslužbencev, kdo obiskuje protestne shode. Je že tako. da nekateri na protestne shode polagajo veliko važnost, drugi pa mislijo, da v sedaniih razmerah ne hasneio mnogo. Recimo, da ima vsaka od teh skupin svoj prav. Obsojam to. če je bilo uradništvo na zadnjem protestnem shodu slabo zastonano. vendar pa to tudi še ne sme biti povod za nesoglasje, ker se le sicer izreklo za popolno solidarnost.
Naj omenim Še kuriiozno napako, ki se je vrinila v debatiranju na sejah. Zastopniki različnih organižacii (ne sar s svoje osebe!) poudarjajo s posebnim nn-vlasom. da niso pristaši te in te stran1-' Kdo jih zato vpraša? Saj vendar ob vsa’ i m-TVi noudariamo svoie nenolitično
Po vseh vogalih in plankah Ijubljansk -ga mesta so bili nabiti veliki letaki, ki so poživljali v malo mestno posvetovalnico i a zbor ob 20. tistega dne vse one ljubljanske nižje državne uslužbence, ki imajo še nepreskrbljene otroke. Obenem sc je vabil v velike posvetovalnice tudi mestni občinski svet k zanesljivi in polnoštevilni udeležbi rc't skupnega dogovora v pomoč tem državni n uslužbencem.
Točno ob 20. je stopil pred nas zbran" visok gospod spodobnega obraza in v spodobni velikomestni obleki. Bil je gospod Pomagalih. Za njim pa je prikobacal majhen čokat in grbast človek a krivim nosom, v dolgi črni halji in s čudno zvitim pisanim pokrivalom na debeli glavi. Bil je čarovnik Musa. Pomagalič se je odkril in nas nagovoril v lepem jugoslovenskem jeziku. Musa je ostal pokrit.
Iz kratkega in jedrnatega govora gospoda Pomagaliča smo posneli, da so v Beogradu vpoštevali naše pritožbe in da on sam prinaša nujno pomoč, toda ne v novcih, ai... puk v novih modernih metodah preživljanj i naših otrok. Meseca maja zopot ozelene naši pašniki; letos bo dobra letina za zelenjavo. Slavni Musa napravi in nam da take praške, ki izpmmene naše otroke v kozličke Moškega spola ali pa v ovčico ženskega spola. Izvolimo naj si sami. Če hočemo imeti kozličke ali ovčice. Mestni svet naj nam od-kaže primeren pašnik, kjer se bo pasla naša otroška drobnica. Tudi pastirja naj nam preskrbi občina, plačati pa ga bomo morali sami, a nekaj stPoškov naj prevzame tudi občina na svoje rame, ako hoče.
S to izvrstno socijalno odredbo smo bili vsi jako zadovoljni; samo prosili stno gospodki Pomagaliča: »Visoki, milostni gospod, do-
lišče. in ie za nas to v Zvezi postranska reč. Zastopniki vendar ne predstavljajo s svojo osebo politične enote kake grupe, temveč kategorijo, v kateri vidimo najrazličnejše nijance. če jo v življenju izven društva premotrimo s političnega stališča. Ne le. da so take izjave neokusne, lahko tudi žalijo in bijejo v .obraz pristaše po nemarnem imenovane stranke in hlade njih razpoloženje do skupnosti.
Zelo neumestno je tudi. če se kdo spravi kar z imenom na kako stranko. Iti je danes slučajno na vladi, namesto da bi govoril splošno. Kadar se nam godi krivica. smo v konfliktu ali pogaianiih s takratno vlado in z nobeno politično stranko. Politične stranke pa imenujemo samo na ovitkih, v katerih jim pošiljamo spomenice in prošnje, da naj se zavzemajo za naše upravičene zahteve. V dosego naših smotrov naj nam bodo vse enako dobrodošle.
Mislim, da ie to pravo mnenje o stanovski organizaciji.
Nalivajmo si čistega vina!
_______________________ T. T.
Predlog zakona o civilnih državnih nameščencih.
(Konec)
Ker imamo dandanes tako majhne prejemke, da si ne moremo v svrho na-daljne izobrazbe naročati knjig in časopisov in ker ob sedanjem političnem in gospodarskem položaju v državi in ob sedanjem stanju naše organizacije tudi upati ne moremo na skorajšnjo boljšo bodočnost, je nujno potrebno, da državna uprava sama skrbi za nadalfno izobrazbo državnih uslužbencev. Da moremo dobro vršiti službo, moramo imeti možnost, napredovati v izobrazbi, brati časopise ter opažati vse gospodarske pojave in spremembe v javnosti. Le potem moremo državno unravo dobro organizirati in in
voli, da postanejo naši otrbci kozlički in kozice ali pa ovniči in ovčice, da ee lahko parijo in množe tudi v svojih nbvih kosmatih telescih!«
>Ravno to smo hoteli zabraniti e to modro nbvo naredbo, ker za vaše potomstvo nema više novaca! Zato vaše prošnje ne mo-rcm uslišati.« Tako je blagovolil nam pripomniti goepbd Pomagalič, in mi smo žalostno vzdihnili: »Amen!«
Vrata iz male v veliko dvorano so bila odprta, da so (ja slišali našo razpravo skrbni mestni očetje. Že smo se začeli posvetovati, če bi se naj odločili za kozliče ali Ovčice, tedaj pa je stopil pred gospoda Poma-galiča in Muso najstarejši Občinski svetnik s tem-le izpreminjevalnim predlogom:
»Visoka gospoda! Določili smo Mestni log kbt pašnik. Tam raste trava in grmovje. Kakor pa je znano, kozlički objedajo brstje po grmovju, a ovce se pašo samb v travi. Zato ^ Ulagam, da se izpremene fantiči v kozlič i deklice v ovčice. To je potrebno, da bb za obe vrsti drobnice več paše za delj časa; pariti se pa Vkljub temu ti dve vrsti ne bosta mogli. Tudi zavoljo javne spodob-osti je priporočljivo, da Otroci s kožo ne epreroene svojega spola.«
Gospod Pomagalič je po kratkem premisleku temu predlogu ugodil in nas pozval, da naj naznanimo skupni števili svojih fantičev in deklic gospodu Musi v «vrbo izdela-ve čarobnih praškov.
RaJzuine se, da smo se e Štetjem podvizali .ja vso moč. Tudi gospod Musa j© bil hitro gotov e SvOjim poslom. Imel fe na mizi pred seboj dva kupčka papirčkov, v katerih so bili zaviti skrivnostni praški. Na prvih papirčkih *> bile naslikane ko«ličje, na drugih
prilagoditi potrebam časa. Tp je predpogoj za prospevanje vseh državljanov in državnega kredita na zunaj in znotraj. Samo tista država si bo po dolgotrajni vojni kmalu gospodarsko opomogla, ki bo imela vsestransko izobražene uslužbence. Kajti le izobraženi uslužbenci morejo spoznati predrugačene vojne razmere in po teh organizirati državno upravo.
Zato predlagam kot zadnji odstavek k členu 51. »Da dobe državni uslužbenci priliko pridobiti si potrebno strokovno in splošno izobrazbo, ustanavlja in upravlja državna uprava v večjih mestih knjižnice in čitalnice za državne uslužbence.«
K § 82. pod A kot tretja, oziroma pod B kot peta točka naj se doda kot predmet za ocenjevanje uslužbencev sposobnost »organizatorična sposobnost«.
Dobe se uslužbenci, ki niso bogve kako strokovno izobraženi, so pa zato or-ganizatorični in organizatoričnih talentov nam je najbolj treba v naši državni upravi.
K čl. 76. »Državni nameščenci se lahko premeste. če to služba na vsak način zahteva«. naj se še doda: Upoštevati se pa mora ori tem tudi družinske in privatne razmere uslužbenca. V kolikor dopušča službeni interes, je v prvi vrsti premeščati one. ki se prostovolino javijo za dotično službeno mesto. Uslužbenca, ki se je sprl s svojim predstojnikom, je v kraju samem takoj uradoma premestiti v drugi oddelek, v drugi službeni kraj pa le tedai. če za to prosi in sicer na njegove stroške.* Uslužbenci, ki jih premeščajo kakor figure na šahu. ne oziraje se na njihove družinske in privatne prilike, postanejo ne-zadavolini fn ne opravljajo službe tako, kakor bi io onravliali. ako bi se iim pokazalo več sočntia. več dobrohotnosti. Pač pa je tudi v interesu službe, da se premesti uslužbenca, ki se je snrl s predstojnikom. Premeščanja, ki iih narekuje zlobnost ali maščevanje je vsekakor onnstltf.
ovčje glave. Gospod čarovnik nam je naročil, naj praške izročimo svojim ženam, ki raj jih dado n» kavi po zaznambi zaužiti btrokom, na kar se ti izpremene v kozliče in ovčice. Nato je praške razdelil med nas.
Ko so nam potem postrežni mestni očetje še žabi čili, da naj zjutraj na vse zgodaj, ko bo pastir trti bil po glavnih ulicah, takoj priženemo svoje kozličke in ovčice na zbirališče pred mestno hišo. smo se zmagonosnti razšli na svoje domove.
Žena je z velikim veseljem sprejela moje poročilo in praške ter se globoko oddahnila: »Hvala Bogu in vsem, ki so nas rešili najhujšega! Odslej bodo vsaj naši otročiči dobro preskrbljeni z živežem in obleko!«
Naslednjega dne me je rano predramil iz sladkega spanja daljni glas pastirjevega roga. Skočil sem iz postelje in planil v kuhinjo, da bi se umil in oblekel. Tam so pa že stali dva kozliča in ena ovčica. Gledali *> vsi trije hrepeneče na okno In se ravno pripravljali na sktok, da bi prhnili ven v zeleno prirodo. Komaj sem jih zadržal s tem, da sem jih privezal k mizi in na ta način rešil šipo v bkniL Potem sem v naglici vrgol obleko nase, odvezal lačne žlvalice in odhitel z njimi na zbirališče.
Tom je že ves prostor mrgolel ljubkih kozličev in ovčic in še vedno so živalioe prihajale od vseh strani. Ko se je dohod netavil, je pastir s svojim pomočnikom pre-šfcel nemirno čredico In glej, manjkalo ni niti ene živalice!
Pastir je zatrobil r rog, pomočnik je skočil pred čredo, d» ji kaže pot proti Mestnemu logu. Greda se fe začela premikati in Odhajati kakor kaka procesija. Pastir je ptinoeno atopal za njo In trobil slov««*) kareiaioo, kt je aaaaojevala bolje čaeel
čl. 1(0. H. odstavek. »Državni namo* ščenci ne morejo sklicavati javnih pott« tičnih shodov jtd.« je v protislovju z do* ločbami naše ustave. Strankarska zagri* zenost je pri državnih uslužbencih sicet res tako razširjena, da je brezdvomno V, interesu državne uprave, da se političnd delovanje državnih uslužbencev omeji, Toda ta omejitev sme biti le začasna, ne pa zakonitim potom kodificirana.
Čl. 104. II. odstavek. »Prav tako mm ni dovoljeno, da bi se udeleževal pokre* tov, ki dovedejo do oviranja ali ustavitve dela v službi« — more biti veljaven le V državah, kjer je socijalno čustvovanje boli razvito nego pri nas. Če se pa ta paragral pri nas uveljavi, potem je to več nego ab« solutizem, kajti odmerjati plače in mezde* ki so štirikrat manjše, kakor pred vojno in obenem vzeti možnost, zboljšati naš položaj, bodisi zakonitim potom, — kar ni mogoče, ker nimamo pasivne volilne pravice — bodisi nasilnim potom, in ob« enem dati vsem drugim stanovom gospo« darsko prostost, ie izkoriščanje.
čl. 123. točka 20. »Podatki o imetju«, To točko je črtati, oziroma eliminirati im sicer: a) ker je to zasebna tajnost, ki jo je zavezan izpovedati le finančni oblasti; b) ker za napredovanje uslužbenca ni mero damo njegovo imetje, temveč delo. po našanje v službi in izven službe in da živ! v urejenih gmotnih razmerah in c) da se hkrati zabrani, da bi dobili reprezentacij« ska mesta samo bogati ljudje — kar je ponekod navada, ki se pa mora odpraviti — ki da niso vedno najsposobnejši.
Čl. 131. »Posojilo odobri finančni mf« nister na predlog pristojnega rmnistra.« Ali z drugimi besedami, nreden bo ta revež dobil posojilo, bo že davno lahko umr! ali pa si toliko opomogel, da posojila ne bo več rabil. Posojilo nai odobri po se« danji praksi nakazujoča oblast I. stopnje, ne r»a minister.
Jaz in brezštevilni drugi gledalci smd do solz ganjeni strmeli za čredo, dokler se ni skrila v krivi ulici. Nato sem si obrisal mokre oči in se z olajšanim srcem napotil đomtiv. Komaj pa sem napravil nekaj korakov, pa je planila mimo mene velika ovca« Otožno zameketala in oddirjala za čredo. Mene je spreletela mrzla ztina. Ozrl se, toda bace nisem več zagledal. Izginila je ▼ razhajajoči se ljudski množici.
Mojo stanovanje je bilo prazno. Temna slutnja mi je stisnila srce. Zagledal •sem na mizi pismo s pisavo, ki mi je bila znana 1« nekdanjih lepših, nadebudnih let S tresočo roko sem prijel papir in bral:
Dragi mož!
Obupala sem nad upom v bbljšo bodoč« nPst. Spodnja in zgornja obleka mi je dono« šenaY na trgu in v prodajalnah je vse takti drago, da me je kar strah. Obetajo pa še hujšo draginjo, a desetkrat nezadostho plačicd sto nam začeli krčiti! Pustila sem fcaee pol Ovčjega praška. Ge me izpreroeni v baeo, pohitim za otroci, bomo vsaj skupaj . . •«
Dalje nisem mogel brati. Pismo toi j« pedlb na tla in ves potrt in žalosten sem vzdihnil:	»Presneta, kratkom! solna bacal
Zakraj nisi še zame pustila pol kozjega praška, da bi bili vsi tikupa]!«
V tistem hipu j« zadonela godba pod m* jhn oknom. Zbudil sem se. Mirni» je šla budnica. Godba je odmevala že v daljavi. Ofl mojem oknu se ustavi dekle B raztrganini čifeni in zapoje:
»Sl godca Som Vzelo, brezskrbno živela: ko kruha no bo, zagodel mi bol«
Brača» Slov«n4»l	s
Cl 133. — »dobi kot miloščino 30%’ plače to staparfaie itd.« V demokratski državi ne poznamo miloščine, temveč vzdrževalnim). kakor jo dobivajo y takih slučajih učitelji.
Cl. 135, Zakai konča pregrešiva glede davka že pri 10.001 dinar? Ali se hoče zopet država okoristiti pri malih in ščititi imovitejše? Davek mora biti ob sedanjih socijalnih razmerah vseskozi progresiven! Dodati je torej še k davčni lestvici: od tu naprej za vsakih nadaljnih 3000 dinarjev 1% višji davek.
ČL 148. »Izjemoma se prizna nameščencu itd.« naj se glasi: 10 let se všteje onemu, ki je oslepel, aliakosemuje omračil um in ki se je v službi ponesrečil. (Glej služb, pragm. bivše avstro-ogrske uprave § 62.)
čl. 162. III. Otroci, točka 1. drugi odstavek konec naj se glasi: »da so siromašnega stanja in dela nezmožni.« To se mora dodati, da se ne podpira lenobe m se ne pridobe nepotrebne ujede na račun drugih.
51. 150. naj velja tudi za častnike, ki se vpokličejo v civilno službo, če so za vojaško nesposobni. Mlajšim državnim uslužbencem, ki so bili po preobratu vsled neznanja uradnega leziika upokojeni, je dati nalog, da naj s_e v teku 2 let priuče uradnega jezika, in jih potem reaktivirati za ono kategorijo, v kateri so opravljali službo. To je odredila tudi Češkoslovaška republika. Strah, da bodo postali ti uslužbenci nezanesljivi, ne drži. ker §p v aktivni službi pod večjo kontrolo, nego v pokoju. (To je prepomo! — Ured.)
Da se ne razsipa z drž. denarjem s tem, da se plačuje mladim vdovam skoz dolgo dobo preskrbnino. je k čl. 167. »Na račun pokojnine se od prejemkov državnih uslužbencev ne more ničesar odbiti« je dostaviti: »izvzemši one, ki poročijo ženo. katera je za 13 ali več let mlajša nego drž. uslužbenec. Ti plačujejo letno ^ % od svojih celokupnih prejemkov za vsako leto nad maksimirano razliko med moževo in ženino starostjo. To določbo ima tudi južna železnica v pragmatiki.
K čl. 169. ki predlaga: 20% od vseh prejemkov kot denarno kazen, nai se v smislu § 90. a. o. pragmatike še doda: »in vsota vseh denarnih kazni, naloženih v 1 letu. ne sme presegati ene mesečne plače.
K čl. 170. (predzadnji odstavek), ki določa. da se n.ai vse denarne kazni stekajo v državno blagajno, bi bilo še dostaviti: »ter uporabljajo za podporo bolnih in podpore potrebnih uslužbencev«. — Nameščenec je denar zaslužil, nameščenec ga kaznuje, nameščenec plača, zato je tudi pravično, da ga nameščenec porabi.
V predlogu zakona ni razvidno, ali namerava vlada nam podeliti kake službene naslove ali ne. Visokoletečih in blestečih naslovov po a. o. birokratskem vzorcu vsekakor nimamo pričakovati in jih moramo tudi odločno odklanjati V demokratski državi zadostujejo naslovi: ravnatelj, načelnik, upravnik, vodja urada, oddelko-Vodia, uradnik, poduradnik hi sluga. Take naslove Imajo uslužbenci privatnih podjetij. zakaj bi tl naslovi ne bili prikladni jhrcB za državne uslužbence? V bivši Avstriji sp tvorili uprav veleitetni naslovi oni nepremostljiv! jez med nižjimi In višjimi Uslužbenci Id le pri državnih uslužbencih dhemogočtl dobro organizacijo, M
Zato odstranimo vse. kar nas loči, da ne bomo še nadalje ostali v gospodarskem robstvu. marveč si čimprej AivojevaH živ-tienski položaj, ki nam gre kot drž. uslužbencem in državljanom 1 po naši izobraz-bi i po naši odgovorni službi.
Molkov Tone A.
45 letnica Maksa Lillega.
Tretjega maja je minulo 45 let. odkar je g. Makso Lilleg »prvikrat pomočil svoje pero v državnem uradu«, kakor se je izrazil sam. Četudi na dopustu, se je vendar pojavil ta dan g. Lilleg točno ob 8. zjutraj v pisarni, kjer je pohitel k svoji mizi, se ves zamišljen ustavil ob njej, prijel je za peresnik in ga — zopet odložil. S kakšnimi občutki, gosp. jubilar?
Dne 6. maja, v soboto zvečer se je nas zbralo veliko število, približno 35, njegovih tovarišev pri Bankotu. kjer smo ga posadili na častno mesto. Govorniki so mu napijali in mu želeli y imenu vseh vse sreče; zlasti so poudarjali njegovo vzorno kolegijalnost, pogumnost, poštenost. ljubeznivost in zvestobo. Res, g. Lilleg je dvignil v nas vseh stanovsko zavest; zbiral nas je okoli sebe. nas bodril in gojil ie družabno življenje. Utrdil je stanovsko organizacijo davčnih uradnikov in je kot njen predsednik združil s svojo veliko energijo in ognjeno, prepričevalno besedo vse obstoječe stanovske organizacije v mogočno Osrednjo Zvezo državnih na-stavljencev. O. Z. ga je potem na svojem prvem občnem zboru 1. 1918 v znak priznanja izvolila svojim predsednikom. Tri leta je bil g. Liijeg predsednik O. Z., kjer je z veliko vnemo in požrtvovalnostjo nosil težko breme. Marsikdaj ie g. Lilleg kot predsednik zastavil prav moško besedo za koristi tovarišev, kadar jih je bilo treba braniti; ni se ustrašil niti svojih predstojnikov, ki jim je bil braneč tovariše dokajkrat skoro neprijeten. Tega mu ne bomo pozabili nikdar. In zato mu želimo prav iz srca, nai ga ohrani Bog še dolga let tako čvrstega, zdravega in čilega, kot je bil ob svoji petinštiridesetletnicl Zdravo!__________________________________
Obupno stanje nižjih državnih uslužbencev.
Uredba glede maksimiranja drag. doklad (Uradni list štev. 39.) nas je zadela v živo, naravnost pogubonosno, — posebno ko je posameznik izračunal in dognal. da dobi po tej uredbi veliko manj. kakor je dobival doklad v pretečenem letu 1921. — torej namesto več — manj!
Uslužbenec s 5 otroki dobi po tej uredbi 860 K mani nego lani.
Velikanska krivica se vidi zlasti, če se se primerjajo sedanje cene s cenami minolega leta.
Gospod finančni minister kakor tudi drugi odločilni činitelji sl gotovo mislijo, da eksistira za nas kje zaloga živil in drugih potrebščin, te katere jih dobavljamo zastonj ali pa najmanj po zelo nizki ceni; drugega vzroka za to nesocijalno in nedemokratsko odredbo ne najdemo.
Bilo bi zelo umestno, če bi nam 3o tična uredba tudi označila način, kako naj poslej preživljamo sebe ki družino * maksimalnim zneskom.
Žalostno In obupno gledamo v pri-bodhnjost v naši ljubljeni domovini, za katero smo pripravljeni žrtvovati vse naše mo<3 in naše življenje, a ona nam ne nudi toliko, da bi oqfitenQ PtežtveU ia naše
deki	4,> i..-. .u«j!
Povsod nam grozi b&Ia in obup, a ne vidimo nobenega izhoda, kako nai obvarujemo svoje otroke in sebe pred grozečim poginom.
Ali se ne sramujete, gg. držav, finančniki, da gonite nižje državne uslužbence obupu v naročje? Ali jim res nočete ali ne morete pomagati do človeku primernega življenja ? Dolžnosti ste sprejeli obenem z izvolitvijo od svojih volilcev in ena teh bistvenih dolžnosti je tudi vaša skrb, da so vsi državni uslužbenci brez izjeme vsaj tako plačani, da ne bodo morali gledati obupnih, gladnih otrok.
Nabira se za siromašno dec o privatno, to je prav. A država sama pozablja na svpjo deco!
Prosimo in opominjamo Vas. ne preslišite obupnih klicev, da ne pride Vaša še morebitna pomoč že skorai prepozno.
R. V.*)
* Opomba ured. Naš urednik se je informiral pri sloven. demokrat, poslancih in tudi ministrih, da je tista nesrečna naredba o maksimiranju grda polomija uradnika Pro. tiča v fin. ministrstvu. V navalu večno nujnih zadev se je naredba prezrla; ko je izšla, so jo obsodili vsi sloven. demokratski poslanci in ministri. Že danes je gotovo, da se polomija čimpreje popravi tako, da se pravici pomore do zmage. Zatorej potrpimo-, stvar je V dobrem tiru.__________________________
Prvi maj 1922. in nižji državni nastavljene!.
Vsa narava komaj pričakuje pomladi. Kako je škrjanček sedaj vesel, kadar je lep dan. da se takoj zjutraj vzdigne v zrak. Sploh je vse komaj čakalo konca letošnje hude zime.
Y »Slov. Narodu« štev. 101 z dne 4. maja t. L čitamo uvodni članek »Tihe nade«. Člankar piše. da je boj za izplačilo poviškov dravinjskih doklad jav. name>-ščencev dobojevan m da je stvar za enkrat urejena, ko so bili poviški 1. maja že izplačani Ta članek je bil namenjen le uradništvu. nič pa ne omenja, kako so nižji drž. uslužbenci dobili izplačane družinske doklade za mesec maj. Res je bil hud ta boj! Zato so pa tudi nam nižiim toliko dali — tako. da imamo sedaj manj kot poprej. Zakaj so ravno nam nižjim toliko odvzeli, ko smo itak povsod prikrajšani? Naša družina naj mar sedaj od lakoti pogine? Sedaj, ko se uredi službena pragmatika. naj višje oblasti tako odrede, da dajo vsakemu nižjemu državnemu uslužbencu. ko bo sprejet, ukaz: »Sedaj, ko s» še samski; ko se bodeš poročil, ne smeš imeti več družine kot ženo in enega otroka. Tvoje doklade znašajo največ 750 dinarjev na mesec; ako jih boš več imel, bodo morali stradati, ali pa nai žive od zraka.« — Za nas. ti imamo že družino, ie sedaj tak ukaz prepozen. Kako živi sedaj niž. drž, uslužbenec, ki ima 3. 4 ali še več družinskih članov, ve samo oni. ki jih ima. Na dolgo in široko o tem pisati je odveč, ko so že vsi časopisi tega politi Samo to nai še omenim, da smo do 1. man ja z uradniki skupaj stradali. — njim se je položaj malo izboljšal, nam pa poslabšal. — od 1. junija naprej pa bomo stradaH sami. Tak Je bil za nas I. maj in kako smo ga biti veseli?
Preidem nai* sedaj na justlco. Sporo« lađi vsakega leta smo dobivali službeno obleko; upam. da jo dobimo tud! letos, če prav bolj pozno. Kako neki pa bo z ostankom še Iz leta 1919? Leta 1918 smo dobili Y denarju, leta 1919 in 1920 nič. leta 1921 pe sekti Dtt račun. Nadejamo se. da nfl
bomo prikrajšani, kakor smo pri družinskih dokladah; upamo." da ta zaostanek letos dobimo, če ne v naturi, pa v denarju.
Navedel sem dva slučaja, kako smo prikrajšani; pa naj bo še tretii. Kolikrat je že naš »Naš Glas« pisal o naših kilometrinah! A še vedno imamo nižji od višjih razliko 1 -10 K od kilometra. Še do danes ni nobene rešitive. Glede tega ne bom navajal nobenih primer, saj je pisal že zadosti »Naš Glas« o tem. Omenim samo to: ako naši gospodje pri zeleni mizi nočejo tega storiti, kar bi lahko storili, da spoznajo naš položaj, kako moremo pričakovati tega od višjih oblasti v Be-ogradu?
Vestnik.
Vsem nabavi jalnim zadrugam državnih uslužbencev ▼ Sloveniji! Dne 30. maja t 1. se vrši seja upravnega odbora Saveza na-bavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu. Prosim vse tiste zadruge, ki imajo kake želje ali predloge, naj mi jih pošljejo najkasneje do 25. maja t. I. Dr. EV. Peitlcr, višji sodni svetnik v Mariboru.
Pojar.nilo. V poročilu o seji širšega odbora O. Z. dne 2. maja t. L, priobčenem v zadnji številki »Našega Glasač, je moj govor glođe maksimiranja draginjskih doklad podan v obliki, ki dopušča napačno tolmačenje. Stvar je bila takale: V debati o govoru poslanca Reisnerja v načelstveni seji J. D. S. v Ljubljani sem omenil, da po mojem mnenju omenjenega govora poslanca Reisnerja ni razumeti tako, kakor da bi on odobraval sedanje enostransko maksimiranje draginjskih doklad, temveč tako, da je v principu za zvišanje rednih prejemkov in omejitev draginjskih doklad. To dokazuje že nadaljnji stavek njegove izjave, da se bo potrudil odstraniti krivico, ki se je zgodila nižjim uslužbencem. Princip zvišanja rednih službenih prejemkov — sem omenil — se zdi tudi meni pravilen, le da se znižanje draginjskih doklad ne sme izvesti brez istočasnega zvišanja rednih službenih prejemkov, in zvišanje prejemkov mora biti tako, da bo tudi najnižji s svojo družino lahko izhajal. To da je tudi končni cilj službene pragmatike, za katero so vse organizacije; Zato da se ml ne zdi prav, ako se poslanca Reisnerja zaradi njegove izjave napada. Navajal sem za vzgled Avstrijo, kjer je princip, ki ga zagovarja poslanec Reisner, že izveden v zadovoljstvo vseh prizadetih. V ostaleem sem izjavil, da bom glasoval z a zahvalo odstopivšemu predsedniku, ker vem, koliko se je trudil za izboljšanje položaja vseh državnih nameščencev in ni kriv, ako mu delo ni vedno uspelo. Povdaril sem, da sem po maksimiranju draginjskih doklad tudi sam prizadet, da pa mi to še ne daje povoda, obračati se proti odstopivšem upredsedniku. Prepričan sem, da maksimiranja ni zakrivil on, temveč popolnoma drugi faktorji. Zvonko C e s-n i k, preglednik finančne kotrole.
Društvo zemljiškoknjižnih uradnikov v Ljubljani je priredilo dne 8. t m. v salonu restavracije pri »Slonu« svojemu dolgoletnemu predsedniku g. Albertu P o g a č n i-k u povodom njegove vpokojitve poslovilni večer. Polnoštevilna udeležba ljubljanskih društvenih članov, katerim so se v lepem številu pridružili tudi tovariši bratskega društva sodnopisamiških uradnikov, g. Zorko pa jo prihitel celo iz Celja, naj priča g. ravnatelju o priljubljenosti, ki si jo jo pridobil s svojim nesebičnim in vztrajnim delom v korist društvenih članov. Bil je eden prvih, ki so začeli delovati na polju organizatorič-nega delovanja. Iskal in našel je stikov z dunajskimi in praškimi tovariši in z vzajemnim delom ž njimi zanesel stanovsko zavest med tovariše v ožji domovini, med katerimi tedaj ni bilo sploh nobenega smisla za organizacijo. Oral je na tem polju ledi-
no in dosegel s svojim neumornim delom, da danes, razen par izjem, ni tovariša, ki bi ne bil organiziran. Zavedial se je dobro, da je le z vzajemnim delom mogoče priti do uspehov. V tem se ni motil. Uspehi, ki so se dosegli, so lepi in v prvi vrsti njegova zasluga; če niso popolni, ni to njegova krivda, marveč preje krivda onih, ki ga v njegovem delu niso podpirali, temveč stali ob strani, nergajoč, »čemu društvo, kaj imam od tega, samo plačevati moram,« in druge take neumnosti, pri tem pa so mirne duše želi sadove dela drugih. Zahvale od takih ljudi sploh ni pričakoval in seveda tudi ne dobil. Prejel pa je zadoščenje za svoje pošteno, nesebično delo na ta večer, ko se vsi zbrani tovariši enodušno priznali njegove velike zasluge in dali tudi duška ogorčenju, ki ga je vzbudila v vseh njegova vpokojitev. Tovariš Z. je s polno pravico poudarjal, da je padla ta vest med nas kakor strela iz jasnega. Vse drugo bi so dalo pričakovati, a da bo beograjski diktat zahteval tako naglico, pa nikdar. Načelo, da je treba poštenemu delu priznanja^ je ta večer prodrlo v taki mori, da smelo trdimo, da bolj ne bi moglo. Vsi govorniki so enodušno priznavali velike zasluge, ki si jih je g. predsednik pridobil tekom nad 301et-nega aktivnega društvenega delovanja. G. predsednik naj nam veruje, da je vse, kar je čul, bil le v skromni meri podani izraz splošnega spoštovanja in zahvate za njegovo delo, ki ga znamo tovariši ceniti tako, kakor zasluži. Želimo le, da bi ostalo njegovo delo trajno tako uspešno in rodilo se obilo sadov v korist vseih. Najiskrenejša pa je naša želja, da bi g. predsednik ostal med nami čil in zdrav in užival svoj pokoj v sreči, mini in zadovoljnosti ob strani svoje ljubeznive gospe soproge do skrajnih mej človeškega življenja. Živel! — Vso prireditev je sL kvartet g. prof. Kozine s svojim krasnim petjem povzdignil tako, da nam je čas le prehitro minul. Skratka, bil je krasen večer. Takih večerov — a iz drugačnih vzrokov _____ si želimo več.
Iz Murske sobote nam poročajo: Dae 18. aprila se je tu vršil sestanek jav. nameščencev vseh kategorij. Namen sestanka je bil, da kakor O. Z. j. n. v Ljubljani, tudi mi protestiramo proti nameravanem reetringiranju prejemkov nižjim državnim uslužbencem in proti nameravanem zavlačevanju izplačila II. obroka draginjskih doklad dne L maja 1922. Poročal je g. asistent Kos. G. davčni upravitelj Stare je predlagal, naj se protestu da izraza potom resolucije. Resolucijo, ki jo je pripravil asistent Kos, je prečital g. predsednik šumski nadkOmisar ELržič. Kot 4. točko k resoluciji je predlagal g. Babič, naj se protestira proti kršenju zakona, kakršen Je zakon o draginjskih dokladah. Sprejeto. Na predlog g. učitelja meščanske šole Ttirka se je resolucija ponovno preči tala in sprejela. Resolucija se glasi; 1. Pridružujemo se v polnem obsegu ukrepom, storjenim na shodu O. Z. J. n. v Ljubljani dne 18. t m. 2. Protesti-
ramo odločno proti vsakršni okrnitvi prejemkov državnih nameščencev ter zahtevamo takojšnjo ukinitev vseh kakorsibodi glasečih se zakonov ali odredb, ki kaj takega nameravajo. 3. Odločno protestiramo proti baje nameravanemu zavlačevanju izplačila II. polovice že zapadlih draginjskih doklad dno 1./5. 1922 in zahtevamo neokrnjeno izplačilo istih vsem državnim nameščencem.
4. Ker se na ta način krši že po Nj. Veličanstvu kralju potrjeni in že obnarodeni zakon, protestiramo Odločno proti kršitvi zakona in je kršitelje zakona poklicati na odgo-vor. Smatramo, da vlada sama v prvi vrsti spoštuje zakone, ki jih izda, sicer bi ta praksa vzbujala v narodu nezaupanje in pa tudi nepokorščino.
K slučajnostim se je oglasil poročevalec g. asistent Kos in Omenil:
1.	) Ustanovitev udruženja drž. nameščencev po vzoru Celja in Kranja. Sedanji uradniški odbor jo smatrati le kot nekak pripravljalni odbor. Naša organizacija je rodila vrlo posestrimo v Gornji Radgoni, le tovariši v Dolnji Lendavi spijo spanje pravičnega. — Ustanovni občni zbor se vrši v prvih dnevih meseca maja. Pravila za društvo so po vzoru Celja oz. Kranja so že redigirana.
2.	) Odhajajočemu članu uradniškega odbora g. sodniku Tratniku, ki gre v Ljutomer, izreka poročevalec za njegovo delavnost v tem odboru zahvalo. Odobravanje.
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« so nabrali ozir. darovali:	Društvg zemljiško-
knjižnih uradnikov v Ljubljani nam je poslalo svoto 364 K, od Katerih so darovali tovariši v Novem mostu 80 K, v Črnomlju 36 K, v Ribnici 32 K, v Ormožu, Murski Soboti, Ljutomeru, Prevaljah, Mokronogu, Sv. Lenartu in Brežicah po 24 K, Vel. Laščah 16 K, v Litiji, Radečah, Trebnjem in Žužemberku po 8 K; g. Andrej Žmavc, ravnatelj drž. vinar, in sadj. šole v Mariboru nabral 220 K, darovali so gg. Andrej Žmavc in Fr. Aplenc po 40 K, Janko Šmarčan, inž. Drago Švigelj, Marija Požar, Inž. Val. Petkovšek, Jos. Privc po 20 K, Ivo Bregant In Lovro Kegl pb 12 K ter Joško Sottler in Jakob Le-pej po 8 K; Davčni urad v Ljubljani okolica po g. Ž. Boltavzerju 172 K. Društvo sodnih poduradnikov in slug v Ljubljani 96 K, od katerih so darovali gg. Franc Drame v Vranskem 40 K, Alojzij Verzel, Ivan Bambič, Matevž Ogrič, Jurij Tumpej, Franc Koželj, Ivan Kodrič in Ivan Bedrač vsi v Ptuju po 8 K; g. Franc Rojec v Ljubljani, nabral na občnem zboru davčnih izvrševalcev 84 K; Vesela družba pri Tenenteju v Ljubljani 40 K; g. Anton Zorko v Ljubljani 25 K; g. Viktor Kostanjevec v Mariboru 20 K; g. Justina Veranič v Mariboru 15 K; gg. dr, Jakob Doljan, Prevalje, Anton Kogej, VeL Lašče, Rudolf Bižal, Slov. Bistrica po 10 K;' g .Ferdo Ferjančič v Kranju 8 K; Oddelek fin. kont v Ptuju 7 K, isti v Ormbžu 3 K;' Najiskrenejša zahvala gg. nabiralcem in darovalcem, ostalim gg. tovarišem pa v vzpodbudo, da delajo enako 1 ___ Uprava.

m. »tl 18. J, V UUUII
dovoljuje javnim ulritaem posojila na osebni kredit proti poroitvo, zaznambi n slnžbm prejemke in zastavi iivljenskih polit na daljio dobo in proti malim mesoinim odplačilom :: 7% obresti.
mm VLOGE SE OMESTOJEJO PO
4%
Prošnje si rešijejo zelo hitro. Znbtovajtn pmpott
1
J
0
0
0
0
0
0
Izdaja Osrednja Zveza Javnih nameščencev In upokojencev za Slovenijo v Ljubljane. Odgovorni urednik Pran Govekar. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.
nsrsT