PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /-'i »a i> Abb. postale I gruppo ti6D3 50 IlT Leto XXIII. St. 5 (6589) BORIS KRAIGHER POČIVA V PARKU ^BORCEV IN TALCEV> Narodi Jugoslavije so se včeraj poslovili od velikega revolucionarja in borca Z ganljivimi govori so se od pokojnika poslovili ugledni jugoslovanski voditelji, med katerimi E. Kardelj - Pogreba se je udeležila tudi delegacija SKGZ, ki jo je vodil predsednik Boris Race LJUBLJANA, 6. — Z najvišjimi državnimi častmi sta bila danes popoldne položena v spominskem parku «Borcev in tai-cev» v Ljubljani k večnemu počitku Boris Kraigher in njegov sin Janez. Od nesrečno umrlega revolucionarja, borca za svobodo in graditev Jugoslavije, državnika, Uglednega sina slovenskega ljudstva Borisa Kraigherja so se danes po svojih zastopnikih poslovili vsi narodi Jugoslavije, ljudstvo Slovenije, njenega glavnega mesta bele Ljubljane, ki se je danes pod snežno odejo °b žarkih zimskega sonca z žalostjo poslovila od enega svojih največjih sinov Pogreba se je udeležila tudi delegacija SKGZ iz Trsta, ki jo Je vodil predsednik Boris Race. Od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne so v veliki dvorani republiškega izvršnega sveta, kjer je Boris Kraigher delal skoraj deset let kot podpredsednik izvršnega sveta Slovenije, nepregledne vrste soborcev, sodelavcev, prijateljev, znancev, zastopnikov delovnih kolektivov, družbenopolitičnih organizacij ‘n mladine iz raznih krajev Slove- nije in drugih krajev Jugoslavije v tihem mimohodu šle mimo odra z žaroma, ob katerem so bili poleg vencev iz Beograda, med njimi venca predsednika republike maršala Tita in njegove soproge, venci CK ZK Slovenije, skupščine izvršnega sveta Slovenije, glavnega odbora Socialistične zveze, republiškega sveta Zveze sindikatov, mestnega sveta — in so izkazali zadnjo čast in zahvalo velikemu revolucionarju in zadnji pozdrav njegovemu sinu Janezu. Na častni straži, ki se je menjala vsakih deset minut, so se vrstili zastopniki delovnih kolektivov, univerze, skupščine izvršnega sveta, bivši sodelavci Kraigherja, tovariši, narodni heroji in generali, šolski tovariši in prijatelji sina Janeza in kot zadnji najbližji sodelavci Edvard Kardelj, Vida Tomšič, Fran Leskovšek, Miha Marinko in Albert Jakopič. Zadnji so se od pokojnika poslovili člani ožje družine, najbližji sodelavci, najuglednejši zastopniki CK ZK Jugoslavije, zvezne konference SZDLJ, centralnega sveta Zveze sindikatov, zvezne skupščine, zveznega izvršnega sveta, zastopniki socialističnih republik, Zveze združenja borcev Jugoslavije, Beograda, Sarajeva, Ljubljane in mnogih drugih mest... Cas je hitel. Mnogim ni uspelo zaradi omejenosti časa, posloviti se od velikega revolucionarja v dvorani republiškega sveta. Zadnji je bil položen venec Zveze koroških Slovencev. Ob 14. uri so častniki Jugoslovanske ljudske armade prenesli žaro s pepelom Borisa in Janeza Kraigerja iz palače republiškega izvršnega sveta pred odprto grobnico na Zalah. Prvi so pristopili h grobnici člani ožje družine, otroci, bratje, sestre — Meta, Nevenka, Hojka, Duško, Janezova mati Mira. Odsoten je bil samo Marko, ki je še vedno v bolnišnici v Sremski Mitroviči. Njim so se pridružili Edvard Kardelj, Pepca Kardelj. Koča Popovič, Pe-tar Stambolič, Miha Marinko, Ivan Maček, Vida Tomšič, Fran Leško- -šek in drugi najuglednejši zastopniki federacije, republik, mest. Navzoči so bili tudi predsednik republiškega izvršnega sveta Janko Smole, rektor ljubljanske univerze Struna. ...............IIIIIIIIIIII..Hlinili m imun m m.. konec političnega in parlamentarnega zatišja V ponedeljek seja poslanske zbornice Obnovitev dejavnosti raznih strank Najvažnejša točka na dnevnem redu poslanske zbornice petletni načrt - Komentarji v zvezi z zasedanjem socialističnih voditeljev in zasedanjem EGS pjM gp____ s praznikom sv. treh kraljev se končajo parla- mentarne počitnice in se spet prične politična dejavnost strank. V ponedeljek popoldne bo zopet začela delovati poslanska zbornica. Med drugim so na dnevn em redu dve interpelaciji m Sti-vprašanja o nedavnih izgre-' dih v Lentiniju. Zatem pride na jmsto zakonski predlog poslance Marie Pie dal Canton (KD), hi vsebuje predpise o posinov-Jjenju nezakonskih otrok. Pred-log je že odobrila pristojna komisija. Najbolj važna točka dnevnega re- ^sa svetovna javnost z velikim Zanimanjem sledi razvoju dogodkov »koli Vietnama. Severnovietnamska JJskovna agencija je potrdila, da je ram Van Dong dopisniku «New *°rk Timesa« izjavil, da je pro-Sram štirih točk hanojske vlade Podlaga za rešitev vietnamskega vPrašanja. »talni predstavnik južnovietnam-“ke osvobodilne fronte v Hanoju P? je omenjenemu dopisniku izja-•J1- da je osvobodilna fronta neod-’lsna od hanojske vlade. Program osvobodilne fronte določa nevtrali-medtem ko je Hanoj vključen \.komunistični blok. Izjavil je tu-Sr* da sever ne more govoriti za ter da mora vsakdo, ki ho-diskutirati o Vietnamu, govoriti ? Predstavniki narodnoosvobodilne jronte. Poudaril je, da borbo v Juž-nem Vietnamu vodi jug in ne se-Vse zadeve juga urejuje osvo-Dodilna fronta. P Ameriški državni tajnik Dean pa je ponovil, kar je v nešte-tonih izjavah že večkrat rekel, t. j., r* vodijo vojno v Južnem Vietna-!nu .s severa, ter da se bo vojna Končala, «ko se bodo ti voditelji "močili, da hočejo konec vojne«. Pričo trmastega ponavljanja take-j” stališča, je težko predvidevati , n*n,ji konec spopadov, čeprav so ‘•anojski voditelji pokazali vso do-br“ voljo. s.m»sk je govoril tudi o «življenj-mn interesih ZDA« v jugovzhodni j*1**, kar pomeni, da ameriška vla-fa Pl pripravljena umakniti svojih Aziji d* ret iz Vietnama. sui??r Pa Piše danes neki hanoj-** Pst, da so tako imenovani mi- 5ohnUP°gOVOri’ s,. , *> namu svetovne javnosti, kajti J? Pošiljajo vojake v ki jih predlaga spletka za varan,je .......ZDA še da- .—.jo.ju vujonc . Južni Viet- ain in ameriški tisk odkrito govo-0 zaostritvi bombardiranja Se-rnega Vietnama. Johnson pa je nanovedal povečanje vojaške-sa Proračuna. zaiw Kitajskem se dan za dnem aostruje boj za oblast med dvema , Kupolama, 'ki sta v sporu že od oiW 1958> odkar je bil Maocetunj , ustranjen s predsedstva republi • zdi se, da končno prevladuje aocetungova skupina, ki obraču-s svojimi nasprotniki, ji,* v Sovjetski zvezi najvišji vodite-VJ‘ .Pojasnjujejo na sestankih po ej državi sklepe nedavnega zase ?a«0a CK KP SZ zlasti, kar sc ti-t„].0osodbe politike kitajskih vodi-in zahteve za sklicanje nove sj®*owie konference komunističnih „ Srednjega vzhoda poročajo .. vih incidentih. Včeraj so se zno-ja^jSPopadli izraelski in sirski vo V Londonu so včeraj sporočili 'Premcmhe v angleški vladi v okvi-u občasnih sprememb, ki jih namerava VVilson izvesti, da pomladi °.lo vlado. Med najvažnejšimi Premembami je. vrnitev hiv^-ga unanjega ministra Gordona Wal-«erja v vlado. da pa je ponovni začetek razprave o petletnem gospodarskem načrtu, še prej ipa se bo morala pristojna komisija za proračun Izreči o spre-minjevalnih predlogih vlade po zadnjih poplavah giede raznih del za regulacijo rek. Ta komisija se sestane v torek 10. t.m. Po odobritvi omenjenih spreminjevalnih predlogov se bo komisija lotila proračuna za leto 1967. V torek se sestane tudi komisija za zunanje zadeve, kateri bo zunanji minister Fanfani poročal o razvoju mednarodnega položaja. Njegovemu poročilu bo sledila razprava, v katero bodo posegli glavni predstavniki strank v komisiji. Senat bo začel zasedati 18. t.m. Predvsem bo razpravljal o spremembi zakonskega odloka vlade o ureditvi plač uslužbencev socialno-zavarovalnih ustanov v zakon. Tudi stranke bodo začele ponovno svojo dejavnost. 11. t.m. se sestane socialistično vodstvo, ki bo pripravilo sestanek osrednjega odbora, kateri bo zasedal od 14. do 16. januarja. Sestala se bodo tudi vodstva drugih strank. Jutri zjutraj se prične v kongresni palači v EUR vsedržavna konferenca o Izseljenstvu, ki jo je sklicala KPI. Uvodno poročilo bo imel poslanec Napoleone Colajanni. Konference se bo udeležilo okrog 3000 delegatov. Zaključila se bo v nedeljo z odgovorom poslanca Glorgla Amendole. Tudi tisk se je začel bolj intenzivno ukvarjati z raznimi političnimi vprašanji. «La voce repubblica-na», glasilo PRI, izraža neke dvome v zvezi s sklepi zasedanja socialistične internacionale. Prvi dvom se tiče «soglasnosti», ki naj bi jo voditelji socialističnih strank dosegli glede nujnosti, da je treba na vseh ravneh pospeševati vključitev Velike Britanije v evropske ustanove, medtem ko se drugi dvom tiče perspektiv vrhunskega sestanka šestih držav SET, ki bo na pobudo Italije marca v Rimu. Nihče ne podcenjuje te pobude in nihče tudi ne želi, da bi bedno propadla. Toda če bi de Gaulle v Rimu zopet izrekel svoj ugovor proti vstopu Velike Britanije v SET, kaj bi tedaj uradno storile vse socialistične stranke v Evropi? Ali ne bi te stranke zavzele različna stališča, saj je na primer doslej vodja nemških socialistih Brandt trdil, da mora biti sporazum med Nemčijo in Francijo podlaga za zunanjo politiko velike koalicije, kar je pogoj za napredovanje evropske misli. Pogoj za resnično evropsko politiko pa je vstop Velike Britanije v SET, kar pa pomeni alternativo nacionalistični socialistični politiki. V zvezi s pisanjem listov o zasedanju evropskih socialističnih voditeljev je dal poslanec PSU Cat-tani izjavo, v kateri pravi, da so nekateri desničarski časopisi prikazali socialistično konferenco kot ne kak «torpedo« za sestanek voditeljev EGS v Rimu, ali kakor poskus socialistov, da bi ustvarili Evropo po svojih zamislih. To pa samo, ker so socialisti izrekli nekaj kritik na račun golistične politike. To so popačenja. ki naj bi služila kasneje kot izgovori. Socialisti dobro vedo, da vprašanje prihodnjih let ni so. cialistična, pač pa združena in demokratična Evropa. Italijanski socialisti si žele seveda zmago demokratične opozicije v Franciji, toda dokončna izbira je stvar Francozov samih. Socialisti pa ne bodo sprejeli nobenih ugovorov glede pristopa Velike Britanile ali skandinavskih dežel v EGS. To poudarjajo kot člani stranke in kot politiki, M zavzemalo v vladi odgovorna me- ropo ali ne, ni stvar Franclje, marveč stvar vseh šestih držav Evropske gospodarske skupnosti. V ospredju je tudi intenzivna politična dejavnost za rešitev sicilske deželne krize. Jutri pride v Palermo poslanec PSU Venturini, ki je odgovoren za organizacijski urad stranke. Popoldne bo predsedoval sestanku pokrajinskih tajnikov PSI-PSDI, katerim bo orisal organizacijska vprašanja nove stranke. V ponedeljek se sestane sicilski izvršilni odbor PSU, v sredo pa bo sestanek Izvršnega odpora sicilske KD, ki mu bo predsedoval novi tajnik inž. Drago. Davi pa je deželni odbor KPI proučil politični položaj na otoku v luči zadnjih dogodkov. Jutri pa bo obravnaval isto vprašanje politični urad PSIUP. V Agrigentu je v preteklih dneh občinski svet Izvolil novi odbor, ki pa ga mora še potrditi pokrajinska nadzorna komisija. Na Sardiniji bodo okrepili borbo proti banditizmu in se je zato danes izkrcalo v Olbii in Portu Tor-resu 300 karabinjerjev, ki so jih pripeljali tja iz Genove in Civita-vecchie. Karabinjerje so usposobili za posebno borbo proti zločincem na podeželju in jih bodo namestili v razne kraje pokrajin Nuoro in Sassari. Danes so po vsej državi razdelili darilne zavoje «befane» otrokom državnih in javnih uslužbencev. Darove so razdelili tudi na Kvirinalu, še prej pa je predsednik Saragat poskrbel, da so med prazniki razdelili 3000 zavojev otrokom v Agrigentu. Druge zavoje je predsednik poslal revnim otrokom v Rimu. V Milanu je predsednik INAIL sen. Šansone v intervjuju tedniku «Europeo» dal glede rešitve vprašanja različnih plač med državnimi in poldržavnlmi uradniki predlog, po katerem naj bi izvedli raziskavo, s katero bi ugotovili, koliko dejansko dobivajo uslužbenci obeh sektorjev javnih služb ter naj bi se potem izvedla splošna preureditev, pri čemer je treba zagotoviti gmotno varnost vsem. Vsekakor pa imajo uslužbenci zavarovalnih ustanov pravico, da dobe izplačano vso pokojnino naenkrat v glavnici, namesto da jo dobivajo mesečno. To se dogaja na podlagi starih predpisov. Do takšne izbire ima pravico še 12 tisoč uradnikov. Od teh pa jih bo zahtevalo izplačilo kapitala samo 2000. Drugi, ki so jih vzeli v službo zadnje čase, pa bodo imeli samo pravico do pokojnine, ki je enaka zadnji celotni plači pred upokojitvijo. predsednik občinske skupščine Ljubljane Tepina in številni drugi u-gledni državni in družbeno politični zastopniki Slovenije. Z izkazanjem vojaške časti, s pogrebno koračnico »Žrtvam« in pesmijo »Mrtvim junakom« so se pričele pogrebne slovesnosti, med katerimi so se od Borisa Kraigherja in njegovega sina z ganljivimi govori poslovili Osman Karabegovič v imenu CK ZKJ, Jakov Blaževič v imenu zvezne skupščine in zveznega izvršnega sveta, Franc Popit v imenu slovenskih komunistov, Borut Megušar v imenu najbližjih tovarišev in prijateljev Janeza Kraigherja in Edvard Kardelj, Borisov prijatelj in soborec. Po žalostinkah, ki jih je odpel invalidski pevski zbor, so po akordih Beethovnove »Eroike*. s spuščanjem državnih in partijskih zastav in z vojaškimi salvami v čast državniku in generalnemu podpolkovniku Borisu Kraigherju — pristopili generali Franc Sekirnik, Franc Poglajen in Dušan Švara in najbližji prijatelji sina Janeza ter prinesli žari s pepelom očeta in sina in ju položili v skupno grobnico. K odprtemu grobu so pristopili in se zadnjič poslovili člani družine, za njimi pa najvišji državni in partijski voditelji, prijatelji in sodelavci, soborci in za njimi prek tisoč meščanov. Nekaj po 16. uri so na grobnico spustili kamnito ploščo. V spomin Borisu Kraigherju so danes v Sloveniji bile žalne seje delovnih kolektivov in občinskih skupščin. Mnoge delovne organizacije so na sestankih sklenile, da namesto venca pošljejo darilo šolam in bolnišnicam. Delavski svet združenega transportnega podjetja v Sloveniji je tika in državnika Borisa Kraigherja sklenil ustanoviti v spomin na poli-sklad Borisa Kraigherja za znanstveno raziskovalno delo na področju prometa. Gimnazija na Poljanah v Ljubljani, ki jo je obiskoval mladi Janez Kraigher, se bo po sklepu osebja v bodoče imenovala Gimnazija Borisa Kraigherja. Med številnimi sožalnimi brzojavkami, ki so jih prejeli Petar Stambolič, zvezni izvršni svet CK ZKJ in družina iz inozemstva, so med drugimi tudi brzojavke predsednika sovjetske vlade Kosigina, CK KP in vlade Romunije, CK KP Bolgarije, Socialistične stranke Italije, Cesara Merzagore in veleposlanika predsednika italijanskega senata Italije v Beogradu Robfcrta Duccija. Kongres KPF PARIZ, 6. — Na 18. kongresu Komunistične partije Francije so razpravljali o poročilu, ki ga je Georges Marchais podal o razvoju stranke. Po tem poročilu se je število članov od leta 1961 do 1965 zvišalo za 50.000, število celic pa za 2.600. Lani so razdelili v raznih federacijah stranke 425.800 izkaznic. Poročevalec je navedel še druge zanimive podatke. V stranki je sedaj 74,5 odstotka članov moških in 25,5 odstotka žensk. 50 odstotkov je med ženskami delavk in 46 odstotkov gospodinj. 42,5 odstotka članov je starih izpod 40 let. Socialna sestava članov stranke Je naslednja: delavcev je 60,1 odst., uradnikov 18,57 odst., intelektualcev in pripadnikov prostih poklicev 9 odst., trgovcev in obrtnikov 5,77 odst. Marchais pa se je pritožil nad tem, da stranka ne napreduje bolj hitro ter rekel, da se morajo vsi člani truditi, da se KPF okrepi. Priznal je, da obstaja na robu stranke «kitajska» opozicija, ki razpolaga z velikimi propagandnimi sredstvi. Gre le za nekaj sto odpadnikov in malomeščanov, je Marchais dejal, toda pri tem si ni smeti prikrivati dejstva, da razpolagajo z velikimi finančnimi sredstvi ter lahko s tem zavajajo šibke elemente, ki verjamejo v revolucionarno besedičenje. Toda konec koncev so ti elementi obsojeni na neuspeh. Marchais je dejal, da se Je veliko število članstva udeležilo razprave o načrtu resolucije, predložene kongresu, ter da vlada v stran, ki enotnost. nniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO ENOLETNIH POGAJANJIH Konzularni odnosi med Romunijo in Španijo Sporazumeli so se tudi o trgovinski izmenjavi Popoldne sta se na kongresu delegat čilske KP Cantero in bolgarske KP Velčev izrekla za sklicanje svetovne konference komunističnih strank. Pri tem je čilski predstavnik obsojal kitajske komunistične voditelje. Delegati KPF so zlasti burno ploskali njegovemu predlogu o sklicanju konference. Predstavnik romunskih komunistov Vilcu pa se ni pridružil kritikam kitajskih komunistov. Enako stališče sta zavzela britanski in kubanski predstavnik. Zatem Je najbolj ostro obsodil ((kitajske disidente;) v KPF in politiko kitajske KP član političnega urada KPF Jacques Duclos. Volitve v Franciji 5. in 12. marca PARIZ, 6. — Minister notranjih zadev Roger Frey je danes potrdil, da bodo francoske državnozborske volitve petega in dvanajstega marca. Minister je to izjavil na sestanku, ki so ga priredili časnikarji, da bi mu voščili srečno novo leto. Frey je tudi potrdil, da se bo predstavila vlada novemu parlamentu 2. aprila. Zanimivo je, da bo na teh volitvah zopet kandidiral kanonik Kir, lijonski župan, ki mu je že 91 let. Rekel je, da bo kandidiral kot «neodvisnež». Ker je ((akcijski odbor za peto republiko« imenoval od zgoraj vseh 487 kandidatov za golistično stranko, je nastalo med člani stranke nezadovoljstvo. Zato se je predstavilo že v 15 okrožjih 15 ((neodvisnih golistov« ali disidentov in pojav grozi, da se bo še bolj razširil. Govori se celo, da nameravajo disidenti ustanoviti ((vsedržavno zvezo neodvisnih golistov«. Ministrski predsednik Pompidou pa je glede tega izjavil, da ga ta pojav ne skrbi ter je poudaril svoje prepričanje, da bo sedanja večina zmagala na volitvah. TRST, sobota, 7. januarja 1967 VČERAJ V ZAGREBU Srečanje med predstavniki SKGZ in SZDL Hrvaške Sestanek je bil zelo koristen in ploden ZAGREB, 6. — Po prisrčnih stikih in razgovorih predstavnikov Socialistične zveze občine Pula in okraja Reke s Slovensko kulturno gospodarsko zvezo iz Italije je bilo danes v Zagrebu srečanje tudi med predstavniki SKGZ in predstavniki glavnega odbora SZDL Hrvaške. Predsednik SKGZ je najprej seznanil člane glavnega odbora SZDL Hrvaške s položajem slovenske manjšine v Italiji s posebnim poudarkom na nerešena vprašanja. Na tej podlagi se je razvil razgovor o načelnih in konkretnih problemih resnične enako-l pravnosti narodnih manjšin, zlasti v zvezi z vedno boljšimi odnosi med Italijo in Jugoslavijo. Sklenjeno je bilo, da se * bližnji prihodnosti predstavniki obeh organizacij konkretno pogovorijo o kulturnem in gospodarskem sodelovanju. Današnji sestanek je bil sicer prvi, vendar je bil zelo koristen' in ploden in kot tak prisrčno pozdravljen. LONDON, 6. — Predsednik britanske vlade VVilson je sporočil pre-osnovo svoje vlade. Izstopilo je šest članov, in sicer en minister ožji vlade in sedem ministrov, ki niso člani ožje vlade. V vlado je znova prišel bivši zunanji minister Gor don VValker. .mm..........umitim.m.......mn.mmmmni....nun.....................m OSVOBODILNA FRONTA POUDARJA NEODVISNOST OD HANOJA Kdor hoče diskutirati o Vietnamu mora govoriti z narodnoosvobodilno fronto Dean Rusk je ponovil nespravljivo stališče ameriške vlade in namen nadaljevati vojno - Nadaljuje se bombardiranje Severnega Vietnama - Nadaljujejo se tudi bombni napadi na Kambodžo HANOJ, 6. — Severnovietnamska tiskovna agencija je objavila pooblaščeno izjavo v zvezi s komentarji zahodnega tiska o intervjuju, ki ga je dal Fam Van Dong dopisniku «New York Times« Salisburyju. Agencija pravi med drugim: «Pred-sednik vlade v Fam Van Dong je dejansko rekel gospodu Har-risonu Salisburyju, da je program štirih točk severnoviet-namske vlade podlaga za rešitev vietnamskega vprašanja.« Agencija kritizira zatem nekatere MADRID, 6. — špansko zunanje ministrstvo je objavilo sporočilo, v katerem javlja, da so včeraj podpisali v Parizu sporazum med Španijo in Romunijo za uvedbo konzularnih In trgovinskih odnosov. Sporočilo dodaja, da sta sporazum podpisala španski in romunski poslanik v Parizu. Sporazum določa izvajanje konzularnih funkcij, ki se priznavajo v mednarodni praksi, izvajanje sporazumov o trgovini in _________________ ___ plačilih in vseh drugih sporazumov sta. Ali Velika Britanija izbere Ev-1 o gospodarskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju med dvema državama. Poleg tega bodo morali konzularni predstavniki skrbeti za razvoj kulturne, znanstvene in turistične izmenjave med Romunijo in Španijo. Pogajanja za sporazum so bila v Parizu in so trajala eno leto. Odkar je Franco prevzel oblast med državljansko vojno, ni Španija priznala nobenega komunističnega režima z Izjemo Kube, s katero je obdržala diplomatske odnose, tudi ko je Castro prevzel oblast. zahodne radijske postaje in časopise, ker so objavili prezirajoče komentarje o članku, ki ga je napisal Salisbury po intervjuju. Stalni predstavnik južnovietnam-ske narodnoosvobodilne fronte v Hanoju je v razgovoru z dopisnikom «New York Timesa« Salisburyjem izjavil, da je osvobodilna fronta neodvisna od severnovietnamske vlade in je povsem ločena organizacija. Izjavil je, da je ena od razlik med osvobodilno fronto in Severnim Vietnamom v tem, da program o-svobodilne fronte predvideva nev-tralizem, medtem ko je Hanoj še vedno član komunističnega bloka: «Sever ne more govoriti za jug. Kdor hoče diskutirati o Vietnamu, mora govoriti s fronto. Borbo v Južnem Vietnamu vodi jug in ne sever. Ker vse zadeve juga urejuje osvobodilna fronta, je naravno, da mora biti ta zastopana pri konferenčni mizi, ko se bodo začela mirovna pogajanja. O združitvi obeh delov Vietnama bosta morala govoriti osvobodilna fronta in sever na podlagi enakopravnosti, in osvobodilna fronta bo odločala o vseh vprašanjih juga.« Ameriški državni tajnik Dean Rusk je odgovoril z dolgim pismom predsedniku neke univerzitetne organizacije Severne Caroline Robertu Povvellu, ki je pred tedni pisal predsedniku Johnsonu in sporočil zaskrbljenost številnih študentovskih organizacij zaradi vojne v Vietnamu. Rusk zavrača zahtevo Hanoja, da bi morala biti južnovietnamska narodnoosvobodilna fronta udeležena pri morebitnih mirovnih pogajanjih kot edina predstavnica južno-vietnamskega ljudstva. V pismu ponavlja obveze, ki jih je ameriška vlada prevzela od sajgonskega režima. Rusk trdi, da osvobodilno borbo v Južnem Vietnamu vodijo ha-nojski voditelji, in pravi, da se bo vojna končala, «ko se bodo ti voditelji odločili, da hočejo konec vojne«. Dodal je: ((Zaradi tega smo pripravljeni — sedaj in ob vsaki prihodnji priložnosti — sestati se s predstavniki Hanoja, javno ali privatno, da pripravimo sporazume za pravično rešitev. Podrobnosti, kako naj bi bil «vietkong» zastopan, bi lahko obravnavali z drugo zainteresirano stranjo. Toda malo razlogov je, da bi se pogajali o takih podrobnostih z osebami, ki niso sposobne ustaviti bojev.« Zatem zagovarja Rusk bombardiranje Severnega Vietnama in trdi, da nameravajo ameriška letala zadeti samo vojaške objekte ter da niso nikoli namenoma napadla ((objektov, ki se zakonito lahko označijo za civilne«. Nato dodaja: ((Nismo bombardirali mest in tudi nismo usmerili naših naporov proti prebivalstvu Severnega Vietnama. Priznavamo, da so mogle biti človeške izgube. Priznavamo, da so tisti, ki bivajo ali delajo v bližini vojaških objektov, lahko trpeli. Priznavamo tudi, da ljudje in stroji niso nezgrešljivi in da so nastale nekatere pomote. Toda velika razlika je med nenamernimi dogodki, kakor so ti, in politiko, ki je namenoma usmerjena na napadanje civilnih centrov.« Zatem trdi Rusk, da je bilo na tisoče civilistov ubitih, ranjenih ali ugrabljenih v Južnem Vietnamu, «in ne slučajno, temveč na podlagi namerne politike terorizma in ustrahovanja«. Ko zagovarja ameriško vojno v Vietnamu, pravi Rusk: «V mojih mislih ni nobenega dvoma o dejstvu, da so naši interesi v nevarnosti v Vietnamu in v jugovzhodni Aziji. Vmešani smo v vietnamske dogodke, ker vemo iz bolestnih izkušenj, da je najmanjši pogoj za red na našem planetu, da se ne dovoli uspeh napada.« Rusk pravi na koncu, da predsednik Johnson adela, kar se mu zdi potrebno, da zaščiti življenjske interese ZDA«. Hanojski list «Nan Dan« piše, da so tako imenovani «mirovni pogovori«, ki jih predlaga Johnson, samo spletka za varanje svetovne javnosti. «ZDA, dodaja list, še dalje pošiljajo vojake v Južni Vietnam. Ameriški tisk odkrito govori o povečanju bombardiranja Severnega Vietnama, predsednik Johnson pa je 1. januarja napovedal zvišanje vojaškega proračuna in je izjavil, da morajo ZDA nadaljevati vojno. Vse to kaže na namen ZDA, da nadaljujejo svojo napadalno vojno. General Kao Ki pa Je v zvezi z izjavami Fam Van Donga in Mal Van Boja dejal, da ((sprememba stališča, ki ga te izjave lahko kažejo«, kaže, da ((Severni Vietnam čuti breme bombardiranja«. Dodal je: ((Bombardiranje škoduje Severnemu Vietnamu in Vietnamci se zavedajo, da postajamo vsak dan močnejši.« Dodal je, da morajo ZDA in Južni Vietnam iti do končne zmage. Pripomnil je, da misli vojaške zmage. «Za nas pomeni zma- ga Jamstvo neodvisnosti in svobode Južnega Vietnama. Ta zmaga se lahko doseže tudi s pogajanji po vojaški fazi. Zame pomeni tudi začetek pogajanj zmago, če bo jamčil mir in" neodvisnost.« General Ki je ameriški televiziji Izjavil, da se bo po njegovem mnenju število zavezniških vojakov v Južnem Vietnamu letos lahko zmanjšalo. Govoril je, kakor da se v Južnem Vietnamu borijo severni Vietnamci in ne osvobodilna vojska, in je zatrjeval, da se nameravajo «severni Vietnamci« povrniti h gverilski vojni, tako da bi se ((južni Vietnamci lahko sami branili«. Zaradi tega bi se lahko umaknile tuje čete iz Južnega Vietnama. V nasprotju s tem pa Je predsednik tajske vlade sporočil, aa bc Tajska poslala v Južni Vietnam drugih tisoč mož. Tudi južnokorej-ska vlada je sporočila, da bodo poslali v Južni Vietnam novo skupino letal. Danes so ameriška letala nada-Ilevala bombardiranje Severnega Vietnama in demilitariziranega pod-ročfa. Na Severni Vietnam so iz vršila 71 bombnih napadov. Povell nik ameriškega letalstva v Viet na.mu je izjavil, da so ameriška le tala izvršila v letu 1966 trinajst ti soč bombnih napadov na Severn Vietnam. Vsak teden so izvršili po vprečno 250 bombnih napadov. V Južnem Vietnamu pa so letala izvršila 78 tisoč bombnih napadov. Ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu pravi, da so danes sestre- lili nad Severnim Vietnamom dve severnovietnamski lovski letali. Hkrati priznavajo izgubo enega svojega letala. Ni pa sevemovietnam-skih poročil o ameriških izgubah, oziroma jih agencije ne omenjajo. Kamboška tiskovna agencija javlja, da so ameriška letala lansko leto 1098-krat krši'a kamboški zračni prostor. Poleg tega poroča agencija o spopadu, ki se Je dogodil 27. decembra med 60 tajskimi vojaki in kamboško patruljo Pri spopadu so bili ubiti štirje kamboški vojaki, pet pa Jih je bilo ranjenih. Iz Moskve poročajo, da Je prvi tajnik KP SZ Brežniev sprejel danes severnovietnamskega poslanika v Moskvi, ki se je vrnil v Hanoj. V Moskvi je bil skoraj deset let. Severnovietnamska tiskovna a-gencija javila, da se je komisija, ki jo je angleški filozof Bertrand Russel poslal v Severni Vietnam, razdelila na majhne skupine, da lsbko bolle zbere podatke o ameriških voinih zločinih. 31. decembra le komisija, ki zastonn, mednarodno sodišče o vojnih zločinih, prišla v Hanoj. Vodi jo francoski advokat Leon Matarasso MOSKVA, 6 — Glavni sovjetski voditelji so danes obiskali razna področja Sovjetske zveze, da pojasnijo krajevnim sekcijam komunistične stranke stališče sovjetske vlade o kitajski politiki. VEDNO OSTREJŠI BOJ NA KITAJSKEM Maocetungova skupina stopnjuje napade na svoje nasprotnike Začeli so napadati tudi Čuenlaja in Čen Jija - Zanimiv članek v glasilu sovjetskih sindikatov > Papež Pavel VI. želi obnovitev stikov «s kitajskim ljudstvom na celini» PEKING, 6. — Napadi na kitajske osebnosti se množijo. Danes je bil prvikrat, čeprav posredno »napaden tudi predsednik vlade Cuenlaj. Po zidovih so se namreč pojavili lepaki z velikimi črkami, na katerih piše: «Cuenlaj, ali res misliš, da je Li Hsien Nien nedotakljiv?« Li Hsien Nien je finančni minister, ki očitno uživa zaščito Čuenlaja. Hkrati pa so se pojavili lepaki, ki obsojajo kritiziranje Čuenlaja in pravijo, aa «kdor napada Čuenlaja, bo obrnil kulturno revolucijo proti samemu sebi«. Češkoslovaška agencija CTK poroča, da se v Pekingu zaostrujejo tudi napadi proti zunanjemu ministru Cen Jiju bodisi zaradi ((pomanjkljivosti v zunanji politiki«, kakor tudi zaradi tega, ker «rad živi kot buržoazni gospod in zatira vse druge«. Pekinški študentje mu očitajo, da podpira Liu šao cija in Teng Hsiao Pinga. Dalje mu očitajo, da ni branil, kakor bi bilo treba, kulturne revolucije «in je povečal napake rdečih gardistov« ter je nasprotoval pretiranemu navajanju Maocetungove misli. Dalje napadajo ravnatelja agencije «Nova Kitajska« in mu očitajo da je pripravil fotomontažo, ki je kazala Maocetunga in Liu Sao Cija skupaj na proslavi narodnega praznika lani. Drugi manifesti poročajo o govoru Maocetungove žene, ki je zahtevala aretacijo prvega tajnika Južnih področij. Ta je postal znan lanskega julija, ker je spremljal Maocetunga pri znanem plavanju na reki Jang Ce Kjang. Ministrski podpredsednik in voditelj za gospodarstvo Po I Po je zadnji član vodstva po katerem so začeli udarjati. Lepaki «rdečih gardistov« poročajo, da ga je Maoce-tung napadel na sestanku central- nega komiteja lanskega oktobra. Isti lepaki poročajo, da je Maocetung izbral oktobrski sestanek za svoje napade tudi na glavnega tajnika stranke Teng Hsiao Tenga in izjavil, da mu od leta 1959 nikoli ni poročal o stanju v državi. Mao-cetung je dalje izjavil, da se je Teng posvetoval z bivšim pekinškim županom Peng Cenom, ki je bil ena prvih žrtev čistke, ki se je začela avgusta. Na istem sestanku se je Maocetung pritožil, da »samo zelo malo kitajskih komunistov« aktivno deduje v okviru njegove kulturne revolucije, ki jo je bil razglasil avgusta. »Večina drugih, je dodal Maocetung, je neaktivna. Ti ne bodo mogli menjati sedanjega stanja.« Glasilo zveze sovjetskih sindikatov objavlja članek o stanju na Kitajskem v katerem pravi med drugim da ob podpori vlade še vedno živi privilegirano na breme delavskega razreda ne manj kakor milijon dvesto tisoč kapitalistov. To se ne dogaja v neki korumpirani zahodni ali bivši kolonialni državi, temveč v LR Kitajski, in to 17 let po zmagi socialistične revolucije. List poroča o mehanizmu, ki omogoča tako stanje: «Ti buržuji še dalje dobivajo od države zneske kot odškodnino za kapital, ki jim ga je zaplenila revolucija. Saldo odškodnine bi se bil morai izplačati v letu 1962, nadaljuje list, ki dodaja, da je bila odškodnina dejansko Izplačana s tem letom, toda plačila so se nadaljevala do leta 1966 in so se nato podaljšala za drugih deset let. «Vse to, komentira Ust, se dogaja v času, ko so mezde še zelo nizke In ko celo pozivajo delavce, naj zmanjšajo vse stroške in naj se celo odpovedo plačilu, ter navajajo kot zgled delavce na petrolejskih poljih v Dacinu, ki delajo, ne da bi dobivali kakršno koli plačo. To ni dovolj: »Trud« pravi, da se buržuji volijo v vodilne organe državne oblasti ter nadzorujejo številne tovarne in naprave. To je »proletarska kulturna revolucija«, zaključuje list. Tudi tednik «Za Rubežom« objavlja oster napad na Maocetunga in kulturno revolucijo, o kateri pravi, da ni samo tragedija za ki tajsko ljudstvo, temveč tudi huda preizkušnja za vse svetovno komunistično gibanje. Tednik nadaljuje, da vodi Maocetung politiko skrajnega nacionalizma velike sile v tujini, ki je uperjena predvsem proti Sovjetski zvezi in proti drugim državam, ki se ne strinjajo z Mao-cetungovimi idejami. Agencija Tass omenja «material, ki so ga objavili v Pekingu in ki vsebuje intervju Maocetunga leta 1964». Agencija pravi, da je Maocetung tedaj rekel, da odobrava dejstvo, da pri izpitih kak študent prepiše nalogo od svojega tovariša. «Med izpiti, je izjavil Maocetung, je treba dovoliti študentom, da govorijo in da se podpišejo pod naloge, ki so jih napravili drugi. Dobro je tudi, če je kdo točno odgovoril, s tem da Je odgovor prepisal od svojega tovariša.« ((Maocetung, dodaja Tass, je poudaril tudi potrebo spremembe sistema izpitov in predvsem zmanj šanja števila prdemetov. Sovjetska agencija omenja kitajske izjave, da bo kulturna revolucija pripeljala do reforme učnega sistema, in dodaja, da Maocetungov intervju pred tremi leti kaže nekatere plati ta reforme. V vatikanski baziliki je o Kitajcih govoril danes tudi papež. Izja vil je, da je hotel proslaviti 20. obletnico uvedbe katoliške hierarhije na Kitajskem in 40. obletnico posvetitve prvih kitajskih škofov. Is-razil je željo, da bi «se obnovili stiki s kitajskim ljudstvom na ca-lini«. Iz dela Idrijčanov ilegalcev v času pred ilruoo svetovno vojno 19. 10. 1934. leta sta odpotovala lz Ljubljane po Poljanski dolini Herman Majnik In Markič s kolesi proti meji. Dobre tri ure za njima sva odrinila s Pircem z o-sebnim avtomobilom za njima. S seboj sva imela orožje in nahrbtnike. Nekoliko kilometrov za Škofjo Loko sva dohitela tovariša, ko sta počivala pod drevesom ob cesti. Povedala sta, da so ju legitimirali žandarji in jima pregledali vse žepe, spraševali so ju, kam potujeta; ko sta povedala, da gresta v Žiri, so ju spustili dalje. Markič je imel emigrantsko osebno izkaznico, Herman pa izkaznico Slovenskega planinskega društva iz Ljubljane. Zmenili smo se, da se odpeljeta s kolesi do prve hiše pod pretvezo, da imata poškodovano zračnico, spravita kolo in se obadva peljeta dalje na enem kolesu. S Pircem sva čakala nekoliko dalje, dokler se nista pripeljala. Dal sem jima še zadnja navodila za prehod čez mejo, nato smo se poslovili in odrinili vsak na svojo stran. Pirc je odpeljal tovariša z avtomobilom dalje proti meji, medtem ko sem se jaz vračal s kolesom počasi proti Loki. Tik pred mostom me Je ustavila žandarmerijska patrulja, me vprašala za prometno knjižico kolesa in ko so ugotovili, da se ne glasi na moje ime, so zahtevali osebno izkaznico, vendar jim tudi ta ni bila dovolj, moral sem z njima na žandar-merijo, kjer me je narednik zasM-šal, kdaj sem šel iz Ljubljane in čigavo je kolo. Po polurnem čakanju mi je sporočil, da me bodo zadržali do naslednjega dne. Po dolgem pregovarjanju sem ga prepričal, da me je pustil prespati v bližnji gostilni, ki je imela tudi prenočišča. To me je sicer stalo, vendar mi je uspelo videti Pirca, ko je peljal skozi Loko sam proti Ljubljani. Drugi dan so mi dovolili odhod proti Ljubljani z naročilom, da se javim na policiji — seveda tega nisem napravil. Ko se Je vrnil Markič, je poročal, da sta prišla srečno v Idrijo in takoj drugi dan oddala časopise nekemu tovarišu, ki jih je naložil v kovček in odpotoval z avtobusom proti Gorici. Tako nam je uspela še ena ukana proti žan-darjem. Proti koncu oktobra leta 1934 se Je preselil k meni iz Bosne Vladimir Kenda z namenom, da bi nadaljeval študij v Ljubljani. Izrazil je željo, da bi ga vključil v revolucionarno delovanje proti laškemu fašizmu. Pri tem sem mu povedal, da v kratkem odrinem v Idrijo in takoj je izrazil željo, da gre z menoj. Ko sem ga opazoval, sem prišel do prepričanja, da komaj čaka, kdaj odrineva, vendar mu nisem hotel povedati, ker sem take pohode držal v največji tajnosti; zaradi «Ovre», ki je bila med nami, sem moral najožji krog udarne pesti budno paziti. Vedel s»m natančno, da bodo težko prodrli v našo sredino, ker smo imeli zelo zavedne fante, ki niso bili nikjer povezani in kompromitirani. 29. oktobra sem izročil Ladu revolver tipa Gasser kaliber 9 z naročilom, naj ga pregleda in očisti. Na njegovem obrazu je bilo opaziti neverjetno veselje. Ni me več vprašal, kdaj greva, vedel je, da ne bo dolgo, ko odrineva. Zelo redko se je dogodilo, da sem osebno vzel koga čez mejo s seboj. Najrajši sem hodil sam ali pa tako, da smo se na laški strani dobili na javkah. 30. 10. 1934 sem ga poklical okoli 3. ure, vzela sva orožje brez nahrbtnikov, nato sva se posamič napotila na postajo, usedla sva se vsak v drug vagon in se odpeljala na Vrhniko. Pri izstopu je Lado prvi zapustil postajo. Službujoči žandar se ni zrr. 'nil za njega, ker je bila vsa njegova zunanjost študentovska. Ko sem opazil, da se je z njim vse posrečilo, sem zgrabil za pleteno košaro kmetice, ki se je vračala s trga v LJubl,'”-J pri tem sva se pogovarrila o moji stari mami, medtem pa sva prišla do vrat, kjer pa na moje veliko začudenje ni bilo več žandarja. Hitro sem smuknil za Ladom po cesti v smer Smrečja; ko sem ga dohitel, sva krenila s ceste v breg proti Rovtam. Spotoma je začelo deževati. Cim višje sva se spenjala, bo-j je bilo mrzlo, deževalo je pa tako, da sva bila popolnoma mokra. Okoli osme ure sva prispela neopazno v Rovte. Oglasila sva se pri že znanem Juletu Glihu. Pripravil nama je večerjo; medtem ko sta se sušila mokra plašča, sva večerjo s tekom pospravila, nato sva šla pod streho in se zakopala v seno, da nama Je bilo kar prijetno. Kmalu sva oba zaspala. Proti jutru me je Jule začel vleči za noge. Pošepetal mi je na uho, da je ura 3 in da je čas oditi. Tema Je bila kot v rogu. To so bili trenutki, ko si moral iz toplega brloga na dež in mraz v negotovost. Poklical sem Lada, ki me je začudeno gledal izza svojih cvi-karjev, kot da me prvikrat vidi. Tudi njemu se ni ljubilo na mraz, kot da bi oba slutila nesrečo. Ko sem zarenčal po vojaško, sva bila v dveh minutah pripravljena; sledilo Je stiskanje rok. bočila sva po vaški poti proti meji navzdol in odrinila od ceste na desno proti meji. Deževalo pa je tako, da Je kar pokalo, voda je drla po bregu navzdol, da sva večkrat padla zaradi spolzke ilovice. Kljub naporu sva prispela na cesto, ob kateri se je vila državna meja. Dolgo sva oprezovala in poslušala, nakar sva šla potiho naprej, stopila na trdo žirovsko cesto in smuknila čez Soro, bila sva v Italiji. Napolnila sva orožje in se Jela vzpenjati navzgor proti Dolem; na vrhu je bila tako gosta megla, da ni bilo videti ničesar. Ta kraj sem tako dobro poznal, da mi ni delal preglavic. Zaradi tega sva se hitro in uspešno prebijala naprej in ko sva prišla iz gozda, sva bila v Doleh. Zdanilo se je z gosto meglo in občasnim dežjem, zato sva jo mahnila kar čez cesto, v upanju, da na ovinku pri Zajcu ne srečava nikogar. To je bila najina največja napaka: na ovinku sta se prikazala dva civilista v neposredni bližini, moral sem se hitro odločiti, zato sem naročil pripraviti orožje, šla sva mimo njih in držala roke v žepih plašča — pripravljena na strel. Pri srečanju sem spoznal, da sta agenta politične policije. Sla sva mimo njih, pri tem sem bil za trenutek hitrejši — nagonsko sem se obrnil in ni jima kazalo drugega, kot ostati na miru. Spoznala sta, koga imata pred seboj; tako sta bila presenečena, da se nista mogla takoj znajti. Počasi sva se začela umikati tako, da sva ju ir/.;la stalno pred očmi, ko pa sta videla, da sta iz do-strela, sta se spustila za nama. Zavila sva hitro za kozolec pod cesto, ki nama je krila umik do gozda, da Laha nista prišla do strela. V gozdu sva se oddahnila, ker naju je bolj duševno zmučilo to, kot pa če bi prišlo do borbe. Bilo mi je pa tudi jasno, da bosta obvestila vse varnostne sile v Idriji in okolici, zato sva hitro krenila na Jelični vrh Previdno sva se po sadovnjaku približevala hiši, kajti bila sva več kot gotova, da naju že iščejo. Ko sva pregledala okolico hiše in ugotovila, da ni nikogar, sva skočila na cesto in neopazno smuknila v vežo. Oba sva napeto poslušala, če bi slučajno ne bil v notranjosti kak financar ali tujec. Z orožjem v rokah sva stopila v kmečko izbo. Hana je sedela za mizo in strgala krompir. Gledala naju je začudeno, ker sva se ozirala okoli, kot da sva prvikrat v hiši. Vprašala naju je: «Kaj se ne zaneseta name, fanta?« Da sem prekinil smisel vprašanja, sem jo hitro vprašal, če Je Kofolova Hanca doma; Hana je rahlo pokimala, zato sem takoj skočil po stopnicah v podstrešno stanovanje. Hanca Je sedela za mizo in klekljala; ko me je zagledala, se Je veselo nasmehnila in mi ponudila roko v pozdrav. Izročil sem ji nekoliko izvodov časopisa Istra ter nekaj brošur in ji zaupal, da naju Lahi že iščejo. Opozorila naju je, naj se paziva sosednje hiše, ker so tam stalno karabinjerji in fi-nancarji. Rekla je, da ni izključeno, da ne bi prišli tudi k njim, zato je svetovala, naj greva čim-prej v gozd, v mraku pa dalje. Nato sva se prisrčno poslovila in odšla. Spodaj nama je mati Hana La-pajnova pripravila večerjo in naju povabila, naj se usedeva in pojeva. Ko sva s tekom pospravila večerjo, sem Hano tolažil, da jo s prvim mrakom odkuriva nazaj v Jugoslavijo, vendar nisem prepričal skušene Hane, ni mi hotela oporekati, v odgovor mi je položila roko na rame in vprašala, ali bova še jedla. Oba sva se zahvalila in se jela ogledovati skozi okno na cesto. Cez nekaj časa me Je poklicala v kamro, kjer mi je začela pripovedovati, da odkar je zgorela kolonija v Idriji, nima več miru pred karabinjerji, tako da kjer koli se z njimi sreča, ji stalno grozijo. 2ivi v stalnem strahu, da bi ji napravili hišno preiskavo, zato ne bi hotela, da naju odkrijejo v njeni hiši. Najmlajši sin štefe nas je prišel opozoriti, da se je začelo temniti ter da je gosta megla. Lado je stal pripravljen, oblečen v siv plašč, na glavi je imel klobuk s širokimi krajci, v rokah je držal očala in jih pridno čistil — to je delal ob vsaki priložnosti, iz žepa mu je gledal ročaj velikega revolverja Gasser. Občudoval sem ga, kako se je hitro vživel v haj-dukovanje; vedel sem, da imam zvestega tovariša. (Odlomek iz spisa Ljubomira Kolerja «Delo partijske mladine med obema vojnama)) v reviji «Idrijski razgledi«.) J. CRONIN Kadar se govori o evropskih celinskih pristaniščih, je Hamburg (na sliki) zelo v ospredju. V Nemškem inštitutu v lil. Coroneo 15 bo prihodnji petek predaval o Hamburgu kot nemških vratih v svet prof. dr. Livio Olivieri KONEC DOLGEGA PRIČAKOVANJA ZA NOVOLETNOLOTERIfO Claudio Villa je zmagal z ekipo in pesmijo «Granada» Pri 475 glasovih je Gianni Morandi dobil 20 glasov manj kot zmagovalec Ostalih 35 glasov so dobili člani obeh ekip ter tako odločili o vrstnem redu dobitkov loterije od petega do desetega mesta RIM, 6. — Srečka serije B št. 29920, prodana v Trstu in povezana z ekipo Claudia Ville je prejela 150.000 milijonov. Drugi dobitek — 125 milijonov — prejme lastnik srečke serije BS 80023, ki je bila prodana v Spezii. Ko je bilo danes dopoldne na finančnem ministrstvu v Rimu izžre- banih prvih deset številk, tedaj so lastniki srečk s temi številkami — če so bili kakorkoli seznanjeni z rezultatom žrebanja — bili gotovi, da so že milijonarji, in sicer z najmanj 30 milijoni. O zaporednosti nagrad se tedaj še nič ni vedelo; vse je še bilo odvisno od povezave z ekipama pevcev Claudia Ville in Giannija Morandija, ki sta prišli v finale pri več tednov trajajoči televizijski oddaji «Scala Reale«. Razumljivo je, da je za današnjo oddajo vladalo zanimanje milijonov gledalcev po vsej Italiji. Obedve e-kipi sta prišli polnoštevilno k oddaji. Tudi Gianni Morandi ni hotel izostati kljub žalostnemu dogodku v svoji družini, Oddajo je pričel Peppino De Filippo, ki je predstavil obe ekipi, Ifpleg Morandija so nastopili: Din«,,,(3andie Shaw — ki je svojo pesem «Domani» zamenjala s pesmijo «Lo vuole lui, lo vuo-le lei« — in Romano VIII. S Clau-diom Villo pa so bili Achille Toglia-ni, Iva Zanicchi in Gianni Pette-nati, ki je svojo pesem «Bandiera gialla« zamenjal z novo elikosti in ozek po razsežnosti njihovega duhovnega sveta, trgajo se iz njega,' razmišljajo, obupavajo, zmagujejo, podlegajo, se zatekajo v ironijo ipd. Ne bi L ".l, da je to isti mali vrtičkarski svet iz «Sedmine» — vendar je med njima mjti kar precej sorodnosti: svet preprostih delovnih ljudi, majhnih lastnikov in sebičnežev, opustelih uslužbencev, novih ali starih aktivistov, neučakanih, razmišljajočih mladih ljudi, ki so za spoznanje sorodni Niku iz «Sedmini» po svoji upor nosti glede na okolja, starše, konvencije, g.ede svojega mladostnega prepričanje, da se je svet starih poštar d, osivel, se iztrošil. Podoba, tistih, ki so bili nekoč, za č ... revo. ud je podobni človeku iz *Sedmine», je zdaj podoba zrelih lj' di (Miro, Lenart, Gašper). Leta in izkušnje so jih na-) zdile drugačne — ne g ede celo na to, kikš li so b’H njihovi mladostni ideali — bolj ali manj sa-r ski ali stvarni. Živijo v svetu, ki je drugačen nekdanjega, ob otrocih, ki so nekaj drugega, kakor so otroci zmeraj nekaj drugega od staršev, z bremeni, ki jih vsakomur naložijo leta — zlasti še leta, kakršna so preživeli v vojni in po njej. Če je ta svet nasploh širši od nekdanjega, bogatejši, bolj pisan, če nudi več možnosti, pa seveda n- rožnat, >t rožnat sploh bili ne more. Z novim prihajajo novi problemi, nove stiske, nova raz-potj— in v njem ta čas ni več tako razločno razvidno odločilno razpotje kot v času revolucije —■ ali sem in tja. Možnosti je veliko več, z to je tudi več iskanj, o-predeljevanj, sporov ali zablod a-li porazov — naj gre za ljubezen, za delo, za politiko, za vse tisto pač, s čimer se človek srečuje, tudi ko bi se ne hotel. Sicer pa je treba dodati, da se je s svojimi junaki vred spremenil bržkone tudi avtor, njegov pogled na preteklost, sedanjost in prihodnost - kar je kajpak naravno. Nekje v «Meglici» sem zapisal, da ne maram biti ljudem sodnik. Četudi to avtor zmeraj v neki meri je, gotovo ne more biti sodnik v smislu črno-belega razsodnišlva, po katerem so ljudje samo slabi ali samo dobri, samo ljudje ali samo neljudje. (Ostalega razgovora ne navajamo). Po izredno lepih božičnih in novoletnih dneh so nam sv. Trije kraj prinesli zelo grdo vreme. Na gornji sliki vidimo snežni plug, ko oij sneg na Pesku, na spodnji pa osebje mestne čistoče, ko se loteva pometanja mestnih ulic POGLED NA SVETOVNO GOSPODARSTVO PO PISANJU LONDONSKEGA TISKA Obdobje ekspanzije Gospodarske težave Zahoda 10 Ullllllo Ne grozi pa nobena pomemb- * nejša kriza - Gospodarski položaj ZDA je v dokajšnji nieri odvisen tudi od vojaških izdatkov - Glede izvoza je med deželami skupnega tržišča na prvem mestu Francija Razvite dežele Zahoda so stopile v novo leto z določenimi gospodarskimi težavami. Čeprav so te težave različne, so v določeni meri za vse enake. Pri tem bomo takoj dodali, da nobeni od teh držav ne grozi kaka pomembnejša kriza in da vse razpolagajo s sredstvi, s katerimi bodo težave Prebredle. Po najnovejših poročilih organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECE) bo znašal — po Predvidevanju — povprečni eko-homski dvig članic te skupnosti okoli 4 odst. V nekaterih drža-Vf)h bo ta cilj presežen, drugod bo nl*.U. Štirje odstotki niso kdo ve kakšen izreden rezultat, vendar Pa moramo UDOštevati dejstvo, da Ere za gospodarsko razvite drža-ve. kjer vsak odstotek veliko pomeni. Po ocenah strokovnjakov OECE ko uvoza kot izvoza. Vse tudi kaže, da bo letos prišlo do bistvenih sprememb v evropski trgovini, zakar ustvarja ustrezne pogoje predvsem zelo ugodno politično vzdušje. Razvite dežele Zahoda so tudi pokazale različne težnje kar zadeva sodelovanje z deželami v razvoju. Na tem področju sta izmenjava blaga in pa finančna pomoč napredovali zelo počasi. Izvoz v te dežele se je le neznatno povečal, zato pa je uvoz občutno padel. Analiza strukture finančne pomoči deželam v razvoju kaže, da je od skupnih 42,3 milijarde dolarjev, kolikor so te dežele prejele od članic OECE v obdobju 1960-1964, bilo danih na bilateralni osnovi 25,9 milijarde, a preko mednarodnih agencij vsega 2,3 milijarde dolarjev. To dokazuje, da so se bo v Veliki Britaniji v tekočem | razvite dežele ogibale sodelova-ietu zvišan odstotek neizkoriščenih Proizvodnih zmogljivosti. Podo- ben pojav, pa čeprav v manjši meri, bo prišel do izraza tudi v Zahodni Nemčiji. Pri nas, v Ita-UJ1, podobno kot v Franciji in na Japonskem, se kaže obratna težnja. Najbolj zapleteno ekonomsko stanje v letošnjem letu pa bodo Imeli, kot se zdi, v ZDA. Le-to bo odvisno od vojaških izdatkov ter °d uspeha vvashingtonske vlade v zaviranju inflacije. Kaže, da se bodo stroški in cene ohranile na sedanji ravni. Morda bosta edino ZDA in Kanada glede tega predstavljali nekakšno izjemo. V ZDA se namreč kanejo jasne tendence po povečanju Proizvodnih stroškov, kar bi nujno privedlo tudi do povišanja cen. To pa bi moglo imeti kot nadaljnjo posledico še večji inflacijski Pritisk, z vsemi ustreznimi posledicami za plačilno bilanco. Po mnenju ameriških strokovnjakov pa bo v letošnjem letu ravnotežje vendarle doseženo, kajti washingtonska vlada bo storila vse, da se inflacionističnl pritisk omeji na najmanjšo mero. Sodeč po nekaterih znakih, vlada ne bo dvignila davčne stopnje in bo ostala Pri sedanjem davčnem bremenu. Kreditne omejitve, ki so zmanjše-vale ekonomsko ekspanzijo, bodo nblažene in po mnenju vladnih Predstavnikov bo prišlo do izboljšanja plačilne bilance v zunanji trgovini. Zdi se, da najvidnejši ameriški Eospodarstveniki gledajo z določeno mero optimizma na nadaljnji ekonomski razvoj ZDA. So pa tudi ameriški ekonomisti, ki menijo. da bo njihova administracija stalno na robu med inflacijo in recesijo da bo zaradi tega težko voditi trdno gospodarsko politiko v drugih deželah Zahoda pa niso tako prepričani o tem, da se bodo ZDA izognile večjim teža-vam v svoji gospodarski politiki. Zahodno evropski krogi povezuje-J° svoje mnenje s slabšanjem raz-Oier v avtomobilski industriji, na-dalje z zmanjšanjem dobička ame-r'ških korporacij ob koncu komaj nunulega leta in pa z dvigom pro-*vodnih stroškov v ameriški industriji ter z nekakšno depresijo, ki Je zajela gradbeno industrijo. ^ Poročilu, iz katerega izhaja-J° te ocene, se prav tako poudar-da bo v tem letu prišlo še bo večje mednarodne izmenjave laga. Restriktivni ukrepi, ki jih e svoj cas sprejela londonska tdsda, bodo verjetno ublaženi in 0 tako tudi to pospešilo medsebojni blagovni promet zahodnih dežel. Kreditne omejitve v številnih de-elah bodo morale biti odprav-ene; da bi se tako obenem odpravila vznemirljiva znamenja sta-Ecacije industrijske proizvodnje nekaterih deželah, vtem ko se v Italiji, na Japonskem In v Fran-°IJi pričakuje poostrena kreditna Kontrola. Vtem pa je bil na plačilnem Področju napredek pri uresniče-nju stabilnejšega ravnovesja v bolj razvitih kapitalističnih deželah Zahoda nekoliko počasnejši kot so t° pričakovali strokovnjaki. Zuna-nJa trgovina dežel Skupnega t.ržl-šfa, ki predstavljajo samo del ce-otnega gospodarstva Zahoda, pa *aže po drugi plati primanjkljaj v odnosu do trgovine z ostalimi deklami. Tako je v preteklem letu btlo zabeleženo relativno močno Povečanje trgovine s Kitajsko. Vendar je vrednost izvoza na Kitajsko rasla dvakrat hitreje od uvo-z* kitajskega blaga. Med deželami Skupnega tržišča je največji dvig izvoza dosegla Francija. V togovni izmenjavi s SZ je bilo opa-Ktti, da se je tempo dviga upočasni in Je prišlo do zmanjšanja ta- nja preko mednarodnih finančnih ustanov in so kazale, nasprotno, težnjo, oziroma željo, da se raje neposredno povezujejo z deželami v razvoju, razumljivo ob najugodnejših pogojih, kakršne so pogosto skušale celo vsiliti. Privatni kapital se je pojavil kot važen dejavnik pomoči manj razvitim deželam. V pravkar zgoraj omenjenem obdobju, pa so vloge privatnega kapitala iz dežel OECE znašale 14,1 milijarde dolarjev, se pravi več kot šestkrat več od tega, kar je bilo vloženega od strani mednarodnih agencij. Na j več ji del pomoči je šel v Azijo. Vendar, upoštevajoč dejstvo, da gre za področje, na katerem živi okrog 910 milijonov prebivalcev, pa je odstotek na prebivalca nižji kot v ostalih delih sveta. Na drugem mestu so dežele Afrike, za temi one v Latinski Ameriki. V splošnem, potemtakem, gospodarstvo zahodnih razvitih dežel ne doživlja večjih pretresov, posebno ne zaradi tega, ker obstaja tu kar cel sistem najrazličnejših oblik medsebojne pomoči za primer, ko bi imel nastopiti trenutek očitnejših znamenj krize. Toda osnovni vtis, di ga pri tem človek ima, je ta, da je razviti del zahodnega sveta predvsem obrnjen k sebi in v vsakem primeru vodi računa le o lastnih interesih. M. B. «H0NGK0NGŠKA GROFICA* NI NAVDUŠILA KRITIKOV Veliki filmski človek napoveduje nov film LONDON, 6. — O zadnjem Chaplinovem filmu so mnenja zelo različna. Davišnji londonski tisk je Chaplinovo vHongkongško grofico» ocenil kot popoln polom, medtem ko so kritiki včerajšnjih popoldnevnikov izrazili mnenje, da «filmski genij Chaplin ni na višini svojih dosedanjih stvaritev». Skratka uradna kritika ni novega filma sprejela z navdušenjem, kot je bilo običajno za vse dosedanje Chaplinove filme. Elegantno, izbrano občinstvo, ki je prisostvovalo prvemu predvajanju tega filma v kinematografski dvorani «Haymarket«, pa je povsem drugačnega mnenja kot filmski kritiki. Mnogi po- vabljenci so se zelo zabavali in ploskali Chaplinu, vsakokrat ko se je čeprav na kratko pojavil na filmskem platnu kot natakar prekooceanske ladie Giavno žensko vlogo v lem filmu, grofico, je igrala Sophia Loren. Glavno moško vlogo pa Mar-lon Brando. Sophie Loren na krstno predstavo ni bilo, prišel pa je v London njen mož Carlo Pon-ti, ki je rekel, da je novi Chaplinov film «dober, človeški film«. Kar pa zadeva Claplina samega, je bil ta ves nasmejan in je izjavil, da ga kritika ne prizadene. Rekel je: Menim, da bo odziv pri svetovnem občinstvu bolj naklonjen kot je uradni odmev v mojem mestu«. V hotelu «Sa-voy», kjer je bil sprejem po predstavi, sta bila poleg drugih navzoča tudi petrolejski magnat Paul Getty in Marlboroughški vojvoda. Okoli Charla Chaplina se je za to priložnost strnila vsa njegova številna družina. Chaplinov sin Michael, ki je znan tudi kot eden izmed beatnikov in ki se je pred dvema letoma sprl s svojim očetom zaradi svojega načina življenja in zaradi knjige, ki nosi naslov «Nisem mogel kaditi trave s travnika mojega očeta«, je bil ves srečen in žareč. Glede svojih odnosov z očetom in družino je rekel: "Sedaj smo vsi ena sama velika in srečna družina.« Čeprav je Charlie Chaplin že večkrat izjavil, da ne bo več snemal novih filmov in je tudi njegova pojava samega fitma iHong-kongška grofica» vzbudila med filmskimi ljudmi in filmsko publiko presenečenje, se, kot kaže, ne namerava še odreči filmski dejavnosti, kajti danes je svojim bližnjim zaupal, da se bodo v njegovem prihodnjem filmu pojavili na platnu tudi njegovi o-troci in sicer že uveljavljena filmska umetnica Geraldine, 15-letna hčerka Victoria, 17-letna hčerka Josephine, in morda tudi njegov sin Sidnep. Še prej, ko je odhajal iz kinematografa proti hotelu Savoy, je 77-letni filmski velikan Charlie Chaplin izjavil, da smatra svoj novi film kot velik film. Tistim, ki so ga spraševali, kako se počuti sedaj, ko je po desetih letih ponovno v filmskem svetu, je Chaplin odgovoril: «0 tem me boste lahko vprašali čez deset let«. Do tu smo navajali bolj kroni- PO PREDVIDEVANJIH 15-LETNEGA URBANISTIČNEGA NAČRTA Moskva se bo večala «v višino» SH&jSEjSEH in ne v širino fiBlBBHBB kakor do seda j ■ kS?i tr mKmrm Strogo središče sovjetske prestolnice |IP|pjP je zelo gosto naseljeno - V letu dni JBEL]® so zgradili stanovanj za 300.000 ljudi Maketa dela nekega naselja v jugozahodnem delu Moskve V Moskvi, posebno v starem delu mesta, moremo vsak dan videti, kako pod silo buldožerjev košček za koščkom izginja stara, lesena prestolnica, ki je bila zgrajena v preteklem stoletju. Prebivalec Moskve redko kaj tako bučno in veselo slavi kot odhod iz starega, neudobnega stanovanja v novo. Pravzaprav srečujemo na moskovskih ulicah izredno veliko tovornjakov, ki noč in dan prevažajo «stanovanja», to se pravi zložljive dele stanovanjskih hiš, ki jih sestavljajo v nove zgradbe. Vse to je nekako tesno povezano z osnovnimi načrti obnove sovjetske prestolnice, ki so bili začrtani za dobo do leta 1930. Ustrezen sklep je sovjetska vlada sprejela pred nedavnim. Ta načrt predvideva nekakšno omejitev širjenja mesta v širino in da se mora mesto »širiti* v višino. Na isti površini bo torej stanovanjskega prostora za več ljudi, za več prebivalstva, le da bodo stanovanjske hiše po teh načrtih ve dno višje in da se bo precejšen del ljudi selil iz strogega središča. Osnovna misel sestavljalcev na črta za nadaljnji razvoj sovjetske prestolnice temelji na tem, da je treba prebivalca mesta osvobo- diti, kolikor se seveda da, vseh nevšečnosti, ki jih vsiljuje velemesto. Razlog temu je zelo enostaven: v Moskvi, ki se je »razlila po ravnini kot nekakšno morje*, v Moskvi, ki je polna zgodovinskih spomenikov, gledališč, galerij in muzejev, v Moskvi, kjer je vrsta sodobnih drevoredov in širokih ulic, katerih posamezne merijo tudi vec kot deset kilometrov, je težko živeti. Iz Beograda, Milana, Berlina moremo z letalom prispeti v Moskvo v treh, kvečjemu štirih urah, od letališča Šeremetijevo pa traja vožnja do središča mesta več kot uro. Življenje v Moskvi, ki šteje danes okoli šest milijonov in pol prebivalcev, in ki se je doslej širila z osvajanjem vedno novih in novih površin, vsekakor ni lahko, tako rekoč terja od človeka nekakšno vajo, potrpljenje in še marsikaj, kar vse vpliva na razpoloženje takn stalnega prebivalstva, kot tudi občasnih gostov. Številni zgodovinski spomeniki, Kremelj, ki je sedaj odprt vsakomur, mnoge galerije in pinakoteke, gledališča, razkošna podzemeljska železnico, nagli vlaki, ki povezujejo predmestja s sredi- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllimiltlllMMIIIIIIIIIIIinilMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIII HOROSKOP OVEN fod 21.3. do 20.4.) Žago- TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) tovljeno vam je zelo dobičkonosno Pretirana razburljivost vas bo pri- delo. Svojo največjo skrivnost lahko zaupate samo družinskim članom BIK (od 21.4. do 20.5.) Dan boste posvetili važnemu pogovoru z ugledno osebnostjo. Preden izrečete svo je mnenje o nekem prijatelju, dvakrat premislite. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Sreča je na vaši strani in kljub nasprotovanju bo vaše delo potekalo z uspehom. V čustvenih zadevah f C lotreben večji pogum, od 22.6. do 22.7.) Name- njena vam je nova važna naloga. Dobre vesti o nekem sorodniku, Ki vam je posebno pri srcu. LEV (od 23.7. do 22.9 ) Nudi se vam redko ugodna priložnost, bodite odločni in izkoristite jo. Odnosi z drago osebo bodo takšni, da si boljših ni mogoče zamisliti. DEVICA (od 23.8. do 22 9.) Zelo uspešna trgovinska pogajanja. Ki zagotavljajo uspeh. Zadoščenje v športu. vedla do dejanj, ki_ ne bodo najbolj premišljena. Požvižgajte se na vse opravljivce. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Pazite se pred nekaterimi poševnimi prijatelji, ki to vsekakor niso. Napravite konec vsiljivosti nekaterih sorodnikov. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ognite se razgovorov, ki lahko postanejo ne samo nevšečni, ampak tudi nevarni. Dober humor je zdravilo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Iskren prijatelj vam bo pomagal rešiti vprašanje, ki vas že več časa tare. Povrnil se bo mir v družino. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zelo primeren trenutek za obnovitev ponudbe, ki je nekoč bila zavrnjena. Sklenili boste novo prijetno poznan stvo. NIBI (od 20.2. do 20.3.) Odlične priložnosti se vam zapovrstjo ponujajo, vendar jih vi ne utegnete izkoristiti. Prilagodite svoje vede nje okolju, v katerem živite. ščem in tudi posamezna predmestja med seboj, še niso zadostno nadomestilo za vse nevšečnosti, ki jih nosijo s seboj velike razdalje in tudi izredna gneča, na katero naletimo po ulicah moskovskega središča. Načrt «največje moskovske gradnje in selitve*, predvideva, da se širjenje mesta omeji na meje sedanjega, krožnega obroča avtomobilske ceste, ki postavlja mejo okoli 87.000 ha površine in katerega premer znaša 60 km. V tem krogu ne bodo gradili nobenega novega podjetja. Še več, mnoga podjetja se bodo morala seliti, število prebivalstva na tem področju pa se bo v prihodnjih petnajstih letih povečalo za komaj 300.000 ljudi. Seveda je to možno le v sistemu načrtovanja in hkrati s posebnim sistemom izdajanja dovoljenj za vseljevanje Selitev tovarn iz mesta bo imela za posledico tudi selitev prebivalcev iz središča mesta proti predmestjem. Vse tovrstne nevšečnosti v Moskvi namreč ne izhajajo izključno -aradi velikih razdalj. Velika nevšečnost v središču je tudi izredna gneča po ulicah, gneča v trgovinah, gneča v kinematografih, repi pred izložbami, skratka prevelika strnjenost prebivalstva v središču Čeprav se ni znano, kateri od petnajstih predlogov za obnovo najstarejšega dela mesta bo obveljal — verjetno bo sprejet nekakšen kompromis, da se bodo upoštevali pozitivni deli posameznih načrtov — je vendarle gotovo, da bo pretežni del starih hiš, zgrajenih v preteklem stoletju, porušen (okoli osem milijonov kv. m stanovanjske površine), večina njihovih prebivalcev pa se bo preselila v nove mestne četrti. V zadnjih letih se je število prebivalcev moskovskega središča zmanjšalo za tretjino, v pretežni meri na račun selitev iz skupnih stanovanj. Sedaj se predvideva, da se bo število 600.000 razpolo-\ > in da bo tu dejansko ostalo le od 250 do 300 tisoč Moskovčanov. Selitev iz ene mestne četrti v drugo bo, kot smo že rekli, spremljalo naraščanje mesta — v višino. Gradnji enoličnih četrti s petnadstropnimi stanovanjskimi hišami, v katerih človek s težavo spozna «svojo», se zdi, da je odklenkalo. Petnadstropne hiše bodo odstopile mesto zgradbam od 12 do 16 in celo več nadstropij. Zgradbe SEV, Hidroprojekta, domovi na Kelaninskem prospektu, ki se obnavlja za praznik oktobrske revolucije, in vrsta 25-nad-stropnih nebotičnikov na Leninskem prospektu so glasniki nove arhitekture. ’’se te zgradbe enostavnih skladnih linij, vse te zgradbe v betonu steklu in aluminiju predstavljajo pravo nasprotje velikanskim babilonskim stolpim «iz dobe stnlinsk, gradnje*, ko se je vse zidalo v stilu «torta arhi- tekture*. In vendar je pri vsem tem še najvažnejše to, da pride človek do svojega stanovanja. Računajo, da bo vsak Moskovčan, ki sedaj živi v razmeroma tesnem prostoru, dobil do leta 1980 svojo r ho, plus skupno dnevno sobo, to se pravi, da bo prišel Moskovčan tedaj do standarda, ki se smatra kot primeren stanovanjski standard. Postavlja se vprašanje, na čem temelji prepričanje načrtovalcev, da bodo do leta 1980 dosegli ta smoter. Kot odgovor in pojasnilo se navaja dejstvo, da je v zadnjih petih letih tudi gradnja stanovanj dobila «prednost težke industrije* in da jc bilo v petih letih zgrajenih v Moskvi (in ne le v Moskvi) več stanovanj, kot jih j bilo zgrajenih prej v petindvajsetih letih. Samo v letu 1966 so zgradili za 3,600.000 kv.m stanovanjske površine, kar za sedaj ustreza normi za 300.000 prebivalcev. Seveda je ta stanovanjska mrzlica imela tudi določene nevšečne posledice. Mnoge stanovanjske četrti so dokaj monotone in vsa stanovanja niso najbolj udobna. Toda ljudje, ki so leta in leta, nekateri celo desetletja, čakali na »svoj kotiček* so zelo zadovoljni. S. VUJIČA Priklicali v življenje oporoko iz leta 1821 MILAN, 6. — Pred tukajšnjim civilnim sodiščem se je začela razprava, ki jo je sprožilo deset milanskih siromakov, ki trdijo, da imajo pravico za brezplačen sprejem in nego v bolnišnici «Casati» v Passirani. Deset milanskih siromakov utemeljuje svojo tožbo z oporoko ustanovitelja bolnišnice, opata Giuseppa Casatija, ki je ob svoji smrti leta 1821 zapustil vse svoje premoženje bolnišnici, hkrati pa določil, da bi se morali v tej bolnišnici siromaki zdraviti brezplačno. Pravni zastopnik bolnišnice pa je proti tožbi ugovarjal češ da o-menjenih deset siromakov ni predložilo nobenega dokaza, da so zares siromaki. Pri tem pa je tudi dodal, da dohodki iz zapuščine opata Casatija znašajo devet milijonov lir na leto in da ta sredstva morejo služiti za brezplačno oskrbo le manjšega števila siromakov, medtem ko da se ostali stroški morajo kriti iz prispevkov oskrbovancev odnosno iz sredstev bolniških blagajn. ko dogodka in smo v začetku povedali, da je kritika v splošnem negativna. Oglejmo si sedaj, kaj posamezni filmski kritiki o novem Chaplinovem filmu pišejo. Londonski cTimes» je dal kritiki sledeči naslov «Razočaranje vzbujajoč Chaplinov film.« Dnevnik «Daily Telegraf» pa je uporabil nekakšno igro besed z zagrenjenim prizvokom: «V morje s Char-liem Chaplinom.« Še najbolj po-voljno kritiko je dal <.648.067 ton blaga v pomorskem prometu V primerjavi s istim razdobjem v L 1965 se je promet dvignil za skoraj 200.000 lir - Tudi blagovni promet po železnici rahlo napredoval ■ Po dokončnih uradnih podatkih, l' i jih je zbral statistični urad tr-aške trgovinske zbornice, Je bla-| ovni promet po morju v našem 't ristanlšču v prvih enajstih mese-3.Ih lanskega leta dosegel 5.648.067 m, k čemur lahko prištejemo še ' i 18.853 ton goriva, ki so ga vkrcali a razne ladje za njihovo lastno »lotrebo, ter 16.454 ton raznega bla-a, ki so ga ladje potrebovale za 1 zdrževanje posadbe in potnikov. V 5: rimerjavi s prometom, ki so ga na “m področju zabeležili v prvih e-ajstih mesecih predlanskega leta, ! * i ki je znašal 5.465.508 ton, smo » tj ,ni napredovali za približno 185.500 z i »n, v primerjavi z letom 1964 pa j. i 805.600 ton, saj so takrat zabe-• , tžili 4.842.403 ton prometa. i) VII. NOVINARSKI PLES bo 4. februarja ‘i v KULTURNEM DOMU l , Pri posameznih blagovnih postav-1 ah je pokazal promet v prvih ' 1 rajstih mesecih 1966. leta nasledil ji razvoj; dovoz premoga se je za \ : ialenko3t povečal, in sicer z 238.282 H ( a 272.693 ton (pri tej postavki je . , ivoz po morju zelo omejen, tako ,,a je lani le za spoznanje prese-1 1 ji 100 ton); nekoliko večji je bil f1 ovoz žitaric, ki se je povzpel s d3 19.546 na 213.002 toni; tudi odvoz m ; pri tej postavki pokazal naprest ek, saj je količina odpremljenih t, taric dvignila s 7.276 na 19.988 ton. :< J ri rudninah je promet v primerja-; z lanskim letom nazadoval, in si-(j er v dovozu z 1.068.305 na 946.190. ;i' ri odvozu pa s 129.662 na 127 452 j‘ »n; na področju mineralnih olj Je i j romet ostal praktično neizpreme-, j jen v primerjavi z lanskim letom: 1. ovoz je namreč napredoval z 2 mi-1jona 73.589 na 2.120.849 ton, med- I ■ un ko je odvoz nasDrotno naza-* oval s 552.952 na 549.521 ton. V II (sni trgovini je žal tudi promet v L i rvih enajstih mesecih lanskega le- : l pokazal občutno poslabšanje v j rimerjavi z razvojem v prejšnjem ;tu, ki je že itak izkazoval poslab-* inje glede na prehodno dobo. Do- voz eksotičnega lesa po morju je namreč lani zdrknil z 32.999 na 30 tisoč 97 ton, odvoz mehkega rezanega lesa iz Podonavja pa je upadel s 93.656 na 88.907 ton. Končno naj omenimo še razvoj prometa v okviru postavke «razno blago*: pri tej postavki je lanski dovoz občutno napredoval, saj se je povzpel s 410 tisoč 951 na 508.571 ton, prav tako pa se dvignil odvoz, in sicer s 708 tisoč 254 na 770.689 ton. Končni skupni podatki o dovozu blaga po morju v prvih enajstih mesecih lanskega in predlanskega leta so naslednji: dovoz 1965 3.973.672, dovoz 1966 4.091.402 toni; odvoz 1965 1.491.8836, odvoz 1966 1.556.665 ton. železniški promet je v glavnem sledil razvoju prometa po morju: prav tako kakor ta se je namreč tudi železniški promet v prvih enajstih mesecih lanskega leta nekoliko popravil v primerjavi s prometom v ustreznem razdobju 1965, a je bil kljub temu nižji od prometa iz leta 1964. Obojesmerno gibanje po železnici je namreč do konca novembra lani doseglo 1.699.487 ton, medtem ko je znašalo leto poprej 1.537.991, a v ustreznem razdobju 1964. leta 1.575.405 ton. Dovoz iz zaledja se je lani dvignil s 680.424 na 702.090 ton, odvoz pa z 857.567 na 997.397 ton. S kakšnim deležem so posamezne najvažnejše zaledne države prispevale k razvoju lanskega prometa po železnici, je razvidno iz naslednje razpredelnice Dovoz Odvoz Skupaj Italija 198.326 192.019 390.345 Avstrija 300.083 297.032 597.115 ČSSR 36.775 292.283 329.058 Z. Nemčija 62.742 89.910 152.652 Jugoslavija 49.965 42.921 92.886 Švica 21.215 31.024 52.239 Madžarska 13.269 35.701 48.970 Glede razvoja prometa v okviru -posameznih blagovnih postavk, kažejo statistični podatki trgovinske zbornice naslednjo sliko: dovoz premoga je napredoval z 28.814 na 36 tisoč 132 ton, medtem ko je odvoz popustil z 2.082 na 1.036 ton; dovoz žitaric se je dvignil s 5.979 na 9.462 ton, odvoz pa se je več kot podvojil, ter narastel s 69.179 na 142.672 ton; dovoz rudnin je padel s 102.585 na 77. 145 ton, medtem ko je odvoz prav tako popustil s 350.589 na 337 tisoč 91 ton. Dovoz mineralnih olj po železnici je nazadoval z 2.948 na 2.257 ton; odvoz pa je narastel s 07 tisoč 737 na 97.464 ton; dovoz lesa je popustil z 78.865 na 70.394 ton, in prav tako je popustil odvoz, in sicer z 19.678 na 17.515 ton. Na koncu naj omenimo še razvoj prometa pri «raznem blagu*: ta postavka je lani napredovala v obeh smereh: dovoz se je namreč dvignil s 461.233 na 506.700, odvoz pa je narastel s 348.302 na 401.619 ton. Po vsem tem je skupen dovoz po železnici v lanskem letu dosegel 702.090 ton, medtem ko je znašal leto poprej 680.424 ton; odvoz pa je napredoval z 857 tisoč 567 na 997.397 ton. PO SNEGU IN POLEDICI Še vedno nevarna vožnja z avtomobili Vsa pokrajina je še pod belo odejo. Včeraj sicer ni snežilo, vztrajala je pa burja in marsikje, zlasti v višjih predelih, v Bregu in na Krasu, je bila po cestah poledica. Tu pa tam je bilo v klancih videti še zapuščene avtomobile in prometa je bilo malo, ker vožnja ni bila prav varna. V mestu samem pa se je promet osebnih in občinskih vozil odvijal normalno, razen na nekaterih točkah. Tudi v Istri je bila ponekod še poledica po cestah, promet pa se je redno razvijal. Na cesti Sežana-Postojna so bili visoki zameti in je bil promet oviran, dokler niso popolnoma splužlli cest. Precej časa je bil zaprt promet na odseku Senožeče-Sežana. Ves dan je bil zaprt promet zaradi visokih zametov (tudi 3 m) na cesti Kozlna-Reka. Prav tako je bil zaprt promet zaradi zametov na cesti Postoj-na-Ilirska Bistrica. V DVORANI AVDITORIJA NA DRŽAVNI NOVOLETNI LOTERIJI V Trstu dobitnik 150.000.000 lir Listek št. BE 29920 je bil prodan v poslovalnici Tržaške hranilnice pri Sv. Soboti - Dobitnik je doslej ostal nepoznan iiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiii KLJUB NEUGODNIM VREMENSKIM RAZMERAM Tradicionalna obdaritev mestnih redarjev n otrok uslužbencev različnih ustanov Mestnim redarjem so izročili darilo tudi predstavniki generalnega konzulata SFRJ ,: Kot vsako leto so bila tudi vče-, aj v Trstu in v nekaterih krajih v zemlja tradicionalna obdarovanja, ■ Tedvsem otrok, ob priliki »befane*. 1 Najbolj slikovito Je bilo seveda, \ I 'ot vedno, obdarovanje tržaških ■ !■ les triih redarjev, ki opravljajo pro-v letno službo. Ti-le so pravzaprav i i dini odrasli, ki so deležni darov, t,:,i jih prinašajo razne javne usta-i (ove ter še prav posebej zasebniki, i rgovske tvrdke itd. i), Ko smo vprašali višjega funkcio t .arja poveljstva mestnih redarjev, r .aj nam pove, kako je potekel praz-. jl-k ter smo se še posebej zanimali : ‘ la kake bolj pisane dogodke, ki i ‘ ttegnejo pritegniti pozornost me--1 čanstva, nam Je odvrnil, da je vče-, ajšnji dan pač potekel v neugod-: dh vremenskih pogojih; zmrzal na ^ nestnih ulicah, zjutraj še plesanje , etikih snežink ir. predvsem burja, i - ;i je potisnila temperaturo precej j j1 lavzdol. U Redarski funkcionar pa je še pri-j i tavil, da je radodarnost zasebnikov ! i n javnih oblasti presegla kljub te-, qu vsa njihova pričakovanja. I Kot je znano, se to obdarovanje ;' hestnih redarjev vrši vsako leto ; * er pomeni priznanje za njihovo ' leutrudljivo in požrtvovalno delo v . i torist varnosti prometa. Na vseh : i nestnih križiščih so se kopičila da-: i Ha, a nad kupi so se zibali v sun-‘ii:lh burje pisani balončki. Zbirna 1; nesta za obdarovanje so bila po-i' tavljena na križiščih pri Trgu Dal- ■ lazia, ulic Coroneo in Carducci, , > »ortid di Chlozza, Ponte della Fari »ra, na Trgu Goldoni, na Trgu Rili »orgo, na križišču ulic C. Battistl 'n r Sossetti ter na križišču pri Opfil-, i. >ah. V jutranjih urah so mestne : I redarje obdarovali župan, odbor-; i lik Stopper v imenu dežele, pre-i 'ekt Pasino, podprefekt Camerlen-I [o, ki je zastopal dr. Cappellinlja, > tvestor Parlato ter predstavniki t čK, gasilcev in Acegala f Od tujih predstavništev se je I nestnih redarjev spomnil Jugoslo-f /anskl generalni konzul, ki Jim je i jodaril zabojček z izbranimi likerji, i Podobno darilo je poklonilo tudi , predstavništvo ZDA. Včeraj ob 10.30 so se na gasilski | postaji ha Trgu Niccolinl zbrali o-" iroci gasilcev. Vseh je bilo 125. Slo-l vesnega obdarovanja so se udele-I Žili namestnik poveljnika inž. Rl- vera, župan Franzi! in podprefekt dr. Miceli. Otroci so prejeli zavoje s Slaščičarni, koristnimi predmeti in oblačili. Sledila je potem loterija, kjer so srečni dobitniki prejeli razne igrače. Na kraju so vse otroke -pogostili s čokolado. Otroke vojaških in civilnih uslužbencev uprave javne varnosti pa so obdarovali ob 9,30 v telovadnici društva «Ginnastica triestina*. Slovesnosti so se udeležili med drugim gen. Guerra, vladni komisar dr. Cappellini in kvestor Parlato. Vsega skupaj so razdelili 990 zavojev, že pri vhodu v telovadnico pa so članice ženske policije razdeljevale skupaj z gojenci policijske šole pisane balončke in slaščice. Po uvodnem pozdravu gen. Guerra je govoril dr. Cappellini, ki je poudaril, da se je včerajšnja slovesnost vršila prvič po njegovem prihodu v Trst ob prisotnosti vseh članov policije in njihovih svojcev. V imenu policijske uprave je pozdravil vse agente, se Jim zahvalil za neutrudljivo delo ter želel vsem vse najboljše v -letu 1967. Takoj nato so razdelili darila. Podarili so tudi dva zavoja nekega karabinjerja in nekega financerja. Otroke karabinjerjev so obdarili v salezijanskem kinu v Istrski ulici. V dvorani je bilo prisotnih 289 otrok s svojci. Druge slovesnosti so bile v naslednjih krajih: v kinu Filodram-matico je hranilnica «Cassa di ri-sparmio* obdarila 303 malčke, v pomorski -postaji so razdelili 652 zavojev sinovom pristaniških delavcev; v Miljah je RK obdaroval 85 otrok, a pokrajinska uprava 32; ob 11. uri je bila podobna slovesnost v prostorih luškega poveljstva, a ob 10.30 so v prostorih krožka poštnih uslužbencev obdarovali 320 o-trok. Pokrajinska uprava je poskrbela za obdarovanje oseb, za katere skrbijo razni njeni organi. Glavna slovesnost je bila včeraj zjutraj na sedežu uprave na Trgu Vittorio Ve-neto, a drugi dve v zdravniško pedagoškem zavodu ter v zavodu Ser-gio Laghi. Na stopnici je zdrsnila Deset minut po polnoči so včeraj Tržaški kvestor dr. Parlato izroča avoj dar mestnim redarjem mu Sergio Fantoni in Valentina For-tunato sta v četrtek zvečer predstavila s svojo novoustanovljeno skupino modernizacijo starega angleškega dela «The Changelingu, ki sta ga Thomas Middleton in Wil-liam Rowley pripravila in prvič uprizorila leta 1623. Kot je značilno za vsa dela iz tistega obdobja, je sloves Shakespearovih del potisnil tudi to, sicer odlično tragedijo, v pozabo, iz katere se je dvignila le v tem stoletju in sicer leta 1922 ko je bila uprizorjena v novi, modernejši, predelavi. Ta predelava je imela veliko zaslug, saj je odpravila večino nepotrebnih grozovito- Vprašanja komunističnih občinskih svetovalcev Skupina komunističnih občinskih svetovalcev je poslala odborniku za javna dela in županu tri vprašanja. V prvem, ki je naslovljeno na odbornika za javna dela, komunistični svetovalci pravijo, da so zvedeli, da je na barkovljanskem pokopališču na razpolago za pokope samo še sedem mest. Ko bodo ta mesta izkoriščena, pravijo komunistični svetovalci, za prihodnjih osem mesecev ne bo več mogoče pokopati nobenega mrliča, medtem ko je bilo v zadnjih časih ugotovljeno, da na barkovljanskem področju umre povprečno po ena ali celo po dve osebi na teden. Zato komunistični svetovalci vprašujejo odbornika, ali so te vesti resnične, in če je to res, kakšne ukrepe namerava sprejeti pristojni občinski oddelek, da se premostijo težave, ki se bodo pojavile v prihodnjih mesecih, in ali občinska uprava ne meni, da bi bilo treba omejiti pokope na tem pokopališču samo za umrle domačine ter ustaviti prodajo grobnic zasebnikom, ki ne stanujejo na barkovljanskem področju. V drugem vprašanju svetovalec Cuffaro vprašuje župana, ali niso bila morda v teh zadnjih mesecih upravne dobe odbora izdana gradbena dovoljenja brez napovedane omejitve. Znano mi je, pravi svetovalec, da je bilo izdano dovoljenje neki družbi za gradnjo stanovanjskih hiš na športnem igrišču v Pončani in da so bila s tem kršena pravila novega regulacijskega načrta, ki ga je odobril občinski svet, in ki določajo omenjena zemljišča za gradnjo naprav javne koristi. Svetovalec vprašuje župana, na osnovi kakšnega kriterija je bil tako odkrito kršen regulacijski načrt s tem, da se odvzame mestu športna naprava, kjer naj bi v perspektivi zgradili druge naprave javne koristi. Tretje vprašanje pa, ki je prav ta. ko naslovljeno na župana, se nanaša na vesti, da so bila dana v prodajo stanovanja v zgradbi, ki jo je zgradila bivša ZVU v Barkovljah. Zato komunistični svetovalci vprašujejo župana, ali so te informacije resnične, in če so, na osnovi katerih predpisov se vrši prodaja? Tečaji angleščine V ponedeljek se bodo začele lekcije drugega cikla tečajev Iz angleščine, ki jih prireja Italijansko-ameriško združenje v Trstu. Kot v prejšnjem trimesečju, bodo študenti lahko izbirali med Intenzivnimi tečaji na različnih ravneh jezikovnega laboratorija in konverzacije, ki jih vodijo angleški in ameriški predavatelji. Z nespremenjenim urnikom se bodo nadaljevali tudi tečaji za učence osnovnih in nižjih srednjih šol. Tajništvo združenja je na razpolago občinstvu za podatke in vpisovanje od 15. do 19. ure vsak dan, Prodoren uspeh igralske skupine Fortunato-Fantoni Tragedija «Thc Changeling» je na progra-ie danes zvečer in jutri popoldne Prvič odkar obstaja loterija, je prva nagrada prišla v Trst. Loterijski listek serije BE št. 29920, ki je zadel prvo nagrado 150.000.000 lir, je bil namreč kupljen v poslovalnici št. 6. Tržaške hranilnice na Trgu Valmaura 10, verjetno že v oktobru lani. Do pozne ure ponoči še ni bilo mogoče izvedeti, kdo je srečni dobitnik. čim se je izvedelo, da je eden od desetih loterijskih listkov, ki so bili izžrebani že popoldne za eno od prvih 10 nagrad, bil kupljen v Trstu, se je takoj pričel pravcati lov fotoreporterjev in časnikarjev, da bi izsledili dobitnika ali mu prišli kakor koli na sled. Toda ves njihov napor je ostal zaman. Zvedeti je bilo mogoče le, da je uprava «Enalotto» dala Tržaški hranilnici v prodajo 3000 listkov v blokih, katere je uslužbenec osrednjega urada hranilnice Salvatore Germelli porazdelil na 14 podružnic. Sam meni, da je izžrebani listek bil s celotnim blokom izročen poslovalnici pri Sv. Soboti št. 6. z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico 57-letno kuharico Angelo Mljač iz Ul. Brandesia 57 ter jo pridržali na ortopedskem oddelku zaradi zloma desne noge. Mljačeva je povedala, da se je ponesrečila približno uro prej v gostilni «Pri pošti* v Bazovici, kjer je zaposlena kot kuharica. Ko je skozi dvoriščna vrata stopala v gostilno, je na stopnici nerodno spodrsnila in padla, pri čemer si je povzročila omenjeno poškodbo. Če ne bodo nastopile komplikacije, se bo morala Mljačeva zdraviti mesec dni. Ko se je v večernih urah neposredno med televizijsko oddajo «Scala reale* izvedelo, da je v Trstu kupljeni listek, ki je bil v teku oddaje same povezan z zmagovito pesmijo «Granada», katero je pel Claudio Vlila, dobil najvišji dobitek, se je mrzlično poizvedovanje časnikarjev še povečalo, vendar zopet brez vsakega uspeha. Zvedelo se je samo, da je nekaj po polnoči neka gospa telefonirala na sedež RAI v Trstu in se zanimala za podrobnosti postopka za loterijo. Bila je zelo razburjena in ko so Jo vprašali, če ima morda ona zmagoviti listek BE 299920, ki je zadel 150 milijonov lir, je vzkliknila: «Možno Je, da ga imam* in takoj nato prekinila telefonsko zvezo. Kaj točnega bo mogoče izvedeti šele danes, ko bo glavni ravnatelj Tržaške hranilnice pregledal seznam, kateri poslovalnici so bili posamezni bloki izročeni. Ta seznam hranijo v varnostni sobi banke. Vendar pa je kljub temu skoraj gotovo, da se bo srečni dobitnik še pravočasno zavaroval pred javnostjo z bančno tajnostjo in se tako izognil nevšečnemu obleganju vsiljivih časnikarjev In drugim nevšečnostim, ki jih tako velika vsota lahko prinese, čeprav seveda ne more skaliti sreče, ki je obiskala doslej neznanega dobitnika,prvega v zgodovini državne loterije v našem mestu. Tatovi so ukradli še en avto «Giulia» Neznani tatovi, zelo verjetno gre za iste osebe, ki so prejšnjo sredo ukradli avto uradniku Duiliu Ber-toliju, so predvčerajšnjim odpeljali še en alfaromeo giulia. Tokrat so ga ukradli 25-letnemu šoferju Francu Rocchiju iz Livorna, ki začasno stanuje v našem mestu na Stopnišču Bonghi 104. Rocchi je avto z evidenčno tablico LI 76855 pustil v Ul. Sinico blizu omenjenega stopnišča. Tatvino je prijavil na komisariatu Kolonje Tudi avtomobilske miši so vedno na preži, čeprav ponoči pritiska hud mraz. Neznanci so predvčerajšnjim ponoči s silo odprli levi deflektor fiata 124 TS 89285, odprli nato vrata in ukradli radio «Autovox», ki je bil pritrjen na komandni plošči. razen v soboto in v nedeljo. .............■■■....................... .............................. OBJAVLJENI SEZNAMI DAVKOPLAČEVALCEV OBČINA BO LETOS DOBILA OD RAZNIH DAVKOV SKUPNO NAD 2 MILIJARDI259MILIJONOV LIR Samo družinski davek bo prinesel 1.390.743.144 lir . Prvi na seznamu je industrijec Tognella z 8.408.286 lir davka Kot smo že poročali, so na občinskem oddelku za davke in pristojbine na vpogled javnosti seznami občinskih davkoplačevalcev, med katerimi je kot vsako leto najob-šimejši In najvažnejši seznam o družinskem davku. Občina pa je objavila dokončni in začasni seznam družinskega davka, se pravi tudi seznam, na katerem so imena davkoplačevalcev, ki letos niso prijavili nobene spremembe svojih dohodkov in za katere si občina pridržuje pravico do nadaljnje ugotovitve, ali je res, da se lanskoletni dohodki teh davkoplačevalcev niso povečali. V primeru ugotovitve višjih dohodkov, kot so bili prijavljeni pred dvema letoma, bo občinska uprava naložila prizadetim dodatni davek na ugotovljeno višjo vsoto. Tem davkoplačevalcem je občina letos začasno nabila družinski davek v višini lanske obremenitve. Na osnovi objavljenih davčnih seznamov bo tržaška občina letos iztržila skupno 2 milijardi 259 milijonov 537.598 lir, in sicer: 1.390.743.144 lir za družinski davek na osnovi dokončnega in začasnega seznama; 3.925.200 lir za davek na vozne prehode; 15.915.234 lir za davek na pse; 57.090.060 lir za davek na obrtna dovoljenja; 31.805.700 lir za davek na napisne table; 140.728.356 lir pristojbine za kanalizacijo; 560.813.322 lir za odnašanje smeti; 3.003.978 lir za davek na stanovanjsko površino (ta davek plačujejo zasebniki in ustanove, ki ne plačujejo družinskega davka); 17.379.366 lir za davek na stroje za ekspresno kavo; 3.315.534 lir za davek za zasedbo javnega prostora; 35.817.804 lir za zasedbo javnih površin. Vsi ti davki, razen družinskega, znašajo skupno 868.794.454 lir. V tržaški občini nimamo večjega števila «velikih» davkoplačevalcev, kot na primer velika industrij- ska mesta severne Italije in Rim, marveč tržaška občina iztrže največ družinskega davka iz srednje-visokib in srednjih dohodkov, ki gredo od 6 milijonov Ur letnega dohodka navzdol. Tudi letošnjemu seznamu družinskega davka načeluje indusbrijec Piermario Tognella, ki ima 45.000.000 ugotovljenih dohodkov in bo plačal 8.408.286 lir davka. Sledijo mu: (v oklepaju višina davka); Gino Ba-roncini, zavarovalec 38 milijonov (7.100.334); Luigia Doria vd, Feltri-nelli 20.000.000 ( 3.337.016); Anna Dot. torl vd. Vianello 15.800.000 (2.952.246); Pietro Spanio, zdravnik 14.400.000 ( 2.690.652); Enrico Taglia. ferro, zdravnik 11.000.000 (1.995.414). V začasnem seznamu pa je na vrhu lestvice Rodolfo Parisi, špediter 21.000.000 dohodka in 3.923.868 lir davka; Ermanno Hausbrandt 18.000. 000 (3.363.318); Roberto Hausbrandt (sin) 16.000.000 (2.989.614); Marino Lapenna, zdravnik 15.000.000 (2.802.762); Stefano Dukcevlch, trgovec 15.000.000 (2.802.762); Riccardo Gropaiz, trgovec 14.000.000 (2.615.916); Roberto Hausbrandt, industrijec 14 milijonov (2.615.916); Ermanno Hausbrandt, trgovec 13 miUjonov (2.429.064); Rinaldo Vatta, Industrij, skl voditelj 12.000.000 (2.242.212). Nadalje objavljamo dohodke do 5.000. 000 lir davkoplačevalcev lz dokončnega seznama, ki sledijo zgoraj objavljenih Imenom: Mario Ci-vidln 10.800.000 (1.959.132); Alberto Rosenwasser 10.800.000 (1.959.132); Dario Zaffiropulo 10 miUjonov 200 tisoč (1.810.584); Edoardo Corazza 9.800.000; Sergio Cumin 9.500.000; Mario Rinaldi 9.000.000; Primo Ro-vis 8.600.000; Narciso Alberi 8 miUjonov; Carlo Giacomelli 8.000.000; Giuliano Gortan 8.000.000; Gino Ma-rovich 8.000.000; Mario Mussignano 7.800.000; Felice Luciano 7.500.000; Ugo Gardea 7.500.000; Antonio Stau- ber 7.500.000; Luciano Lercara 7.300.000; Gianni Signori 7.300.000; Efrem Mioni 7.200.000; Alfredo Dor-ni 7.000.000; Alfredo Bonazzo 7 miUjonov; Mameli Castiglioni 7.000.000; Luciani Gabrielli 7.000.000; Everardo Spangaro 7.000.000; Armando Cosat-ta 6.900.000; Ottavio Guli 6.900.000; Mario Bisiani 6.800.000; Vittorio Longo 6.800.000; Claudio Nejedli 6.800.000; Alfredo Nicolini 6.800.000; Elda Melzi vd. Segre 6.500.000; Pietro TartarelU 6.500.000; Pierluigi Maieron 6.300.000; Bruno Mitri 6.300.000; Gottardo Artico 6.200.000; Licio BurUni 6.200.000; Santo Ca-landruccio 6 miUjonov 200 tisoč; Alberto Rossi 6.200.000; Antonio Nu-ciari 6.100.000; Stelio Redoni 6 milijonov 100.000; Ernesto Zar 6.100.000; Italo Bonato, 6.000.000; Nerina Ma-donna vd. Punzo 6.000.000; Riccardo Mari 6.000.000; Fulvio Reiss 6 miUjonov; Oscar Spogliarich 6 miUjonov; Corrado Zaccaria 6.000.000; Livio Beltrame 5.900.000; Paolo To-resella 5.800.000; de Lucio Acunzo 5,800.000; Antonio Maiorana 5 miUjonov 700.000; Ferruccio Ritter 5 milijonov 600.000; de Pietro Privitellio 5.600.000; Giuseppe Botteri 5.600.000; Raffaele Gigante 5.600.000; EUsa Sca-ramangk de Altomonte 5.500.000; Luigi Rusca 5.500.000; Pierpaolo Luz-zatto Fegitz 5.500.000; Giorgio Buda 5.500.000; Giorgio Badalotti 5 milijonov 400.000; Giuseppe Badini 5 milijonov 400.000; Ferruccio Ulessi 5.400.000; Luciano Luciani 5.300.000; Vinicio Ongaro 5.300.000; Edoardo Doratti 5.200.000; Plinio Eccardi 5 milijonov 200.000; Franco Longo 5.200.000; Nevio Puhali 5.100.000; Vittorio Giammusso 5.100.000; Giuseppe Borri 5.100.000; Elio Belsasso 5.000.000; Armando Buffa 5.000.000; Mario Buffa 5.000.000; Antonio Ca-stellana 5.000.000; Iolanda Delle Gra-zie 5.000.000; Mario Fazzari 5.000.000; Giuseppe Gelussi 5.000.000; Carlo Melzi 5.000.000; Francesco Messineo 5.000.000; Glauco Modugno 5.000.000. sti, ki so bile v elizabetinski dobi tako odobravam, čeprav je pustila tu pa tam kako sled in kako vrzel. Tako je na primer izgubil pomen naslov, ki se je prvotno nanašal m neki stranski prizor, katerega so popolnoma črtali. Kraj dogajanja je bil prvotno srednjeveška trdnjava, v katero je prišel bogati in krepostni Alsemero, ki se je pri priči zaljubil v plemkinjo Beatrico Joanno. Iz ljubezni do njega je slednja dala mlogo dvorjanu De Floresu, grdemu in zlobnemu spačku, ki pa je bil zaljubljen vanjo, naj ubije njenega zaročenca Alonza de Piraquo. De Flo-res ji res ugodi, a hoče kot plačilo njo samo. Beatrica, ki je od vedno sovražila De Floresa, mora privoliti. Polagoma pa se nanj privadi in zabrede vedno nižje, dokler ju Alsemero ne odkrije. Po predelavi je postalo prizorišče norišnica, osebe pa so norci. Vse to da je ob igri veliko prenosti. Prizori so lahko nekoliko dejor-mirani in poudarjajo tako glavne dele, kar je irealnega pa se lahko skriva za iracionalnostjo tega am-bienta. Tudi ritem ni normalen, vse se dogaja zelo nervozno, dialogi so gosti in hitri, kar lahko nekoliko moti gledalca. Oseb, na katerih sloni dejanje, je v glavnem štiri ali pet, ostale pa so le kot ozadje, nekaka rezerva za kratke pavze v glavnem dejanju. Središče vsega je Beatrice Joanna. žrtev svojega nepremišljenega dejanja, nebrzdane sle po dolgo pričakovani ljubezni. Njeno napako izrabi kruti in ostudni De Flores, človek brez čustev in vesti, ki cinično zasleduje svoj cilj in se ne boji niti zločina. Na koncu propade, toda z njim tudi Beatrica, v kateri zlobnost prevlada in uniči vest. Tako Sergio Fantoni kot Valentina Fortunato sta izvrstno podala ta dva lika in sta prikazala celotni komplicirani osebnosti obeh jum-kov. Poleg njiju pa so vredni toplih priznanj vsi ostali, ki so vestno izpopolnili sliko na odru in navdali z življenjem sicer stranske in manj zanimive osebnosti. Najboljši med temi so bili Mario Erpichini -Alsemero, Enzo Garinei - Alibius, Aldo Puglisi - Lollio in Francesca Benedetti - Isabella. Delo je režiral Luca Ronconi, scene pa je pripravil Carlo Tommasi. —uk Zelo dober koncert pod vodstvom Cristofolija Premor v operni sezoni je uprava gledališča «Verdh izkoristila za dva koncerta, od katerih je bil prvi na vrsti v četrtek zvečer. Obisk je bil kljub neugodnemu vremenu zadovoljiv. Sledeči koncert pa bo prihodnjo sredo. Kot dirigent je včeraj nastopil Francesco Cristofoli, nekak furlanski Danec. Njegovi starši so namreč bili Furlani, on pa se je rodil in živel na Danskem, kjer je tudi dokončal vse študije. Na Danskem so se tudi začeli njegovi prvi uspehi v dirigiranju, pozneje pa se je izpopolnjeval še drugje. Včeraj je pokazal, da se zna predati vodstvu orkestra brez vsakega patosa, pri čemer zna uveljaviti svojo voljo, ne da bi pri tem prišel v nasprotje z voljo avtorja. Včerajšnji koncert se je pričel s Frescobaldijevimi Toccatami za godala v obdelavi Malipiera. Delo, ki ga je orkester gledališča tVerdb prvič izvajal, je bilo vredno, da je prišlo na spored in mm starega mojstra pokazalo v zelo simpatični luči. Sledila je Mozartova Fine kletne Nachtmusik, ki poslušalca vedno pritegne, zlasti če je tako lepo zaigram, kot je bila v četrtek. Beethovnova Velika fuga za godala v predelavi VJeingartnerja, s katero se je končal prvi del koncerta, je presenetljivo «moderna», vendar mogočm in prijetna. Nova na sporedih koncertov našega orkestra je bila tVerklarte Nacht» Arnolda Schonberga. Delo se bliža svoji sedemdesetletnici in spričo dobe nastanka je dokaj razumljivo, da se v njem poznajo ivagnerjevski vplivi, kar pa mu nikakor ne jemlje veljave. Končno so prišle na vrsto Richarda Straussa Metamorfoze za 23 godal. (Sploh je bil včerajšnji koncert izključna do-mena godal.) To je zelo pozno Straussovo delo, vendar polno moči, česar ni mogoče trditi o drugih njegovih delih iz te starosti. Lahko rečemo, da se je koncert odlikoval po tem, da ni bilo na sporedu nič takega, kar bi bilo preračunano m zunanji efekt. Kljub temu so imeli člani orkestra dovolj možnosti se še bolj izkazati, za kar so želi polno priznanje občinstva. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Andrej šhuster Drabosnjak — Bruno Hartman TA SVETI DAN VESELI DAN igra o slovenskem božiču Scena: ing. Viktor Molka Glasba: Marjan Vodopivec Kostumi; Alenka Bartlova Obredni plesi: dr. Henrik Neubauer Režiser: BRANKO GOMBAČ Danes, 7. januarja ob 20. uri (dijaški abonma) V nedeljo, 8. januarja ob 16. url Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije tel. 734265. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL DANES, 7. t. m. ob 20.30 bo na Proseku otvoritev obnovljenega prosvetnega doma s kulturnim programom. Sodelujejo pevski zbor, domača godba in recitatorji V nedeljo, 8. t. m ob 17.30 ponovitev kulturnega programa. Vabimo vaščane, da se prireditve udeležijo v polnem številu. Ljudska prosveta Prosvetno društvo #Prešeren» obve. šča pevke in pevce, da bo prva redna vaja v letošnjem letu v torek, 3. t.m. ob 20.30. Eredi di Giuseppe Novak TRGOVINA MANUFAKTUR IN RAZNEGA BLAGA - TKANINE - PLETENINE - NOGAVICE IN RAZNO PERILO TRST, Ul. Delle Torri 3 ■ Vogal Ul. Imbriani Tel. 61022 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14: Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendi-nt, Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30) Crevato, Ul. Roma 15; 1NAM, Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pie-ro 2. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235. Gledališča Kulturni dom Danes uprizori SG: Drabosnjak- Hartman «Ta sveti dan veseli dan*. Božična pastoralka v dveh delih. Režija Branko Gombač. Verdi Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za koncert, ki bo 11. t.m. Posebna zanimivost koncerta je, da je posvečen samo pihalom in zboru. Koncert bo vodil dirigent Daniele Pariš, sodeloval bo pianist Sergio Ca-faro. Program bo obsegal. A. Gabrieli — «Aria della battaglia* v transkripciji G. F. Ghedinija; Schuetz — Psalm 136 «Denket dem Herren* za mešani zbor, trombe, tlmpane in orgle (novo v Verdiju); Bach — Chor-Variationen «Vom Himmel hoch» v transkripciji Strawinskega za mešani zbor in orkester; Strawinsky — Sim. Tonija za pihala (novo v Verdiju) m Koncert za klavir in pihala. Orkester gledališča Verdi. Zborovodja Aldo Danieli. Teatro Stabile Danes ob 20.30 in jutri ob 16.30 ponovitve drame »Mesečnik* (I Lu. natici) s skupino Fortunato-Fantoni. Prodaja vstopnic od 9. do 13. ure v galeriji Protti in od 14. ure pri blagajni Avditorija. La Baracca di Trleste V dvorani kulturnega krožka »Rinaldo Rinaldi* v Ul. Madonnina 19 bo v soboto, 7. t.m. ob 20.30 skupina Piccolo Teatro gledališča «La Baracca di Trieste* uprizorila dramo ((Dnevnik Anne Frank*. Naztonale 14.30, 21.45 «11 dottor Zlva-go» Metrocolor lz romana Borisa Pasternaka. Geraldine Chaplin, A-lec Guinness, Omar Sharif. Excelsior 16.00 «L'arcldiavolo» Vitto-rio Gassman, Claudine Auger, Fenlce 15.30 «11 buono, 1! Drutto, 11 cattlvo* Technicolor. Clint East. wood. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 15.30 «Cammina, non correre* Technicolor. Gary Grant, Samantha Eggart. Grattacielo 16.00 «Scusl, lei č favore. vole o contrar;o?» Technicolor. Alberto Sordi, Anita Ekberg, Silvana Mangano. Ritz (Ulica San Francesco 10) 15,30 ((Khartoum* Technicolor. — Charlton Heston. Laurence Olivier, Richard Johnson. Alabarda 16.30 «Tempo di massacro* Colorscope. VVestern. Franco Nero, Nino Castelnuovo. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.30 «La notte del desiderio* Ingrid Thulin, Claudine Auger. Prepovedano mladini pod 18. letom. Crlstallo 16.00 «Perdono» Caterina Ca-selll, Fabrizio Moroni. Garibaldi 16.30 »Bravados* Technicolor. Gregory Pečk. Aurora 15.30 «La battaglia dei giganti«. Capitol 16.00 »Come Imparal ad atna-re le donne* Technicolor. Robert Hoffman, Michele Mercler. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 16.00 «Se tutte le donne del mondo (Operazlone paradlso)«. Moderno 16.30 »Le piacevoll nottto Technicolor. Vittorio Gassman, Gina Lollobrigida. Vittorio Veneto 16.00 »Ed il dlavolo ha riso* Jeanne Moreau. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16,00 «11 terzo giomo* Tech. nicolor. George Peppard. Astoria (Ul. Zorutti, fllobus št. 1) 16.00 «11 nostro agente Flint* Technicolor. Lee J. Cobb. Astra 16.00 «7 uomini d’oro». Abbazla 15.30 «Mary Poppins* Technicolor. Julie Andrevvs. Skedenj 16.00 «La tua pelle o la miat Technicolor. Frank Sinatra, Tom. my San ds. Darovi in prispevki V spomin pokojnega moža daruje Slava Košuta 5000 lir za Dijaško matico. Mnonn predvaja danes, 7, t. m. ob 18. uri film: IL SUCCESSO (USPEH) Igrajo: V. GASSMAN, ANOUK AIMEE, JEAN LOUIS TRIN-TIGNANT, RICCARDO GAR-RONE in drugi EMPORIO i!::: ISTRI ANO TRST LARGO BARRIERA VECCHIA 2 — TEL. 41-444 UL. S. CATERINA DA SIENA 11 — TEL. 37-386 R I M CORSO VITT. EMANUELE 11 — TEL. 672-773 VIDEM UL. POSCOLLE 12 A — TEL. 55-686 RAZPR0DAJN0 BLAGO IZ TOVARN 9. januarja se bo začela velika razprodaja ob koncu sezone VSE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH! Volneno in svileno blago Bombaževina Zamet Tekstil za opremo stanovanja Konfekcija za ženske Izgubljeno-najdeno Na občinskem oddelku za ekono-?b41nski Palači III. nadstr. c- UH hranijo naslednje predmete, ki so bili v decembru 1966 najde-“ Javnih prostorih in katere .Z1 k o zakoniti lastniki prevzamejo °b delavnikih od 9. do 12. yre: bil% J Jjrrz voznega dovoljenja se je moral zagovarjati 25-letni zidar iz Doberdo-t - Jožef Kosič, stanujoč v Ul. Jezero 13. Goriški karabinjerji so ga dne 28. avgusta lani ob 23.30 ustavili na cesti v Sovodnjah, ko se je peljal z avtom. Ugotovili so, da ni imel šoferske knjižice in da je avto last 19-letne Rite Sandrin iz Ronk. Kosič je pred časom imel vozno dovoljenje, pa mu je bilo potem odvzeto. Izjavil je, da je prišel v Gorico po avto, ki ga je hotel peljati lastnici v Ronke. Sodnik ga je obsodil na tri mesece pripora in 10 tisoč lir globe. Branil ga je odv. Venier iz Tržiča. Zaradi umaknitve tožbe so ukinili sodni postopek proti 34-letnemu Ermenegildu Pizzolu iz Podgore, Ul. Slataper št. 7. v obtožnici je navedeno, da je u-kradel dne 25. junija 1966 avto fiat 600 znancu Ugu Muzcu, ki ima izposojevalnico avtomobilov v Ulici Rossini v Gorici. Pizzol je dan prej prišel v Muzcovo delavnico okrog 12.40 ter prosil, du mu posodi avto za pol ure. Ker ga tisti dan ni bilo več na spregled in tudi avta ne od nikoder, se je Muzco odločil za prijavo policiji. Avto pa je našel še istega dne zapuščen pred svojo garažo v Ul. Rossini, ne da bi se Pizzol javil in opravičil. Obenem je lastnik ugotovil na avtu škodo, ki jo je cenil na okrog 47 tisoč lir. Ker sta se medtem Muzco in Pizzol pobotala, je tožitelj umaknil tožbo in tako je sodnik ustavil sodni postopek potem ko je naložil Muzcu plačilo sc dnih stroškov. Branil ga je odv. Sfiligoj. Zaradi bolezni oškodovane stranke so odložili razpravo proti 29-let-nemu Robertu Balestrucciju iz Gorice, Travnik št. 38. Kot je razvidno iz obtožnice, je Selian prišel že decembra 1965 k Savinu Balestrucciju, ki stanuje v Ul. Montesanto 3 ter kupil od nje ga nekaj kosov rabljenih oblek v skupni vrednosti okrog 70 tisoč lir. Selian je dejal, da bi blago sicer lahko takoj plačal, vendar iz posebnih razlogov rajši plača na o broke. Balestrucc' je na to pristal in Selian mu je podpisal več menic po 5000 in po 10.000 lir. Ko pa so menice zapadle, ni bilo denarja od nikoder in Balestrucci je vso za devo javil policiji, ta pa sodišču Verjetno , hndnji teden bodo za ključili tudi to zadevo. Državni tožilec dr. Portelli; sod nik dr. Sartea. * * * V skladbi s ijl^ppm upravnega sveta mt§nove. za ljudske hiše IACP so decembra poslali ministrskemu svetu 100.000 lir ustanove ter 63.000 lir članov upravnega sveta, razsodišča in direktorja za po-plavljence. Obenem so preko krajevnega Rdečega križa poslali 70 novih peči znamke «Bechi» s pritiklinami. Tra/M ion;>lno srw?n;« benmnskih emigrantov V nedeljo. 8. t.m. ho v Čedadu tudi letos tradicionalno srečan!e emigrantov iz lleneške Sloveni ie. Tudi letošnio prireditev ho organiziralo orosvetno dmštvo «!van Trin-ko». ki upa da bo srečanje ospelo še boljše kot v preteklem letu. Spored prired.tve je naslednji: Dopoldne oh 10. uri bo v dvorani gledališča »Adelaule R:stnri» koncert popularnega ansambla Antona Birtiča «B»neški tantie«, ki bo izvajal narodne beneške pesmi in furlanske «vl|lo-‘1e*. Udeležence bo pozdravil nre.1»'.v’rlk prosvetnega društva »Ivan T'inko». DoM^pk i> namenieu na-ia-*-en--*m videmske pokrajine Prireditelji vabijo na ta koncert poleg urin (kih *udi vse tržaške in goHške Slovence. Pravo srečanje emigrantov pa je na sporedu popoldne, in sicer na sedežu pro"<-ines-a društva «Ivan Trinko* v Ul. Monastero št. 20 v Čedadu. Fmigrante bo pozdravil predstavr.lk P.d. »Ivan Trlnko*. Pozdrave na bodo prinesli zastopniki PSU, K Pl >n verjetno Se nekaterih drugih strank. Med srečanjem bodo prepevali ponovno Birtičevt »Beneški lantjea. Poskrbljeno bo za pijačo in jedača. Tudi letos se bo srečanje zaključilo z domačo veselico in plesom. SOLIDARNOSTNI IZLET S FIRENCAMI Pojdimo trošit denar v opustošene trgovine V smislu tega poziva florentinskega župana bo 28. januarja odšla iz naše dežele kolona izletniških avtobusov Na poziv župana Firenc BargelU-nlja bo kolona avtobusov Iz naše dežele odpeljala v soboto 28. januarja kupce v Firence, da bi z nakupi pripomogli k dvigu tega mesta, ta ko hudo prizadetega zavoljo poplav. Pobuda spada v okvir prizadevanj florentinskega župana, ki s pozivom «Plorentlnd, trošite denar!«, hoče pritegniti kupce iz raznih Italijanskih mest, da M v mestu ob Gigllo nakupili, kar jih je volja, In na takšen način dali zaslužiti trgovcem, ki so utrpeli največjo škodo. Pozivu so se v naši deželi odzvala nekatera avtobusna podjetja, med njimi bivši Bonezzi (sedaj Autoll-nee Monfalconesi) In Collavlnl lz Vidma, ki bosta potnike vozila brezplačno. Avtobusna kolona, ki jo bodo se stavljala vozila lz Tržiča, Trsta, Gorice in Vidma, bo ob 4.45 odpeljala lz Drevoreda S. Marco v Tr- ..............................................luuui..nmimMimiiimimiiiiiiiinm GORIŠKI GASILCI NA DELU Tovornjak pri Palkišču je zavozil s ceste Veter in zamašeni dimniki so jim dali opravka tudi v mestu Prejšnjo noč so klicali goriške gasilce na več krajev zaradi incidentov, katerim Je bil glavni vzrok veter, ki je pihal precej močno. Nekaj po 20. url so jih poklicali v Palkišče v Dolu, kjer je šofer Velišček Anton iz Gorice, ki je vozil tovornjak podjetja Alojz Fogar iz Gorice GO 27003 Izgubil kontrolo nad vozilom ter zavozil s ceste in treščil v neko brežino ob njej. Gasilci so morali s pomočjo žerjava potegniti vozilo na cesto, ter so se trudili skoro dve url. Škodo cenijo okrog 150 tisoč Ur, zlasti na karoseriji. Sredi r.,;čl, nekaj po 4. uri, so morali tudi na Korzo Verdi v Gorici, kjer je močan veter odtrgal kos žice od električne napeljave. Gasilci so odstranili pretrgano žico In s tem nevarnost, da bi koga tok ne ožgal. Prejšnji večer so Jih poklicali tudi v Ul. Parcar št. 15 v Gorici, kjer so se v stanovanju Pierine Brada-schla vnele saje s katerimi je bil dimnik zamašen na več mestih. Po enournem delu so odstranili nevarnost. Škodo cenijo na okrog 30 tisoč Ur. Včeraj dopoldne nekaj pred 11. uro pa so morali gasilci še v UL S. Gabriele 44 v stanovanje Mihaela Prinčiča, kjer se je prav tako dimnik zamašil s strjenimi sajami. Po poldrugournem delu so tudi tukaj spravili vso zadevo v red. žlču ter prišla v Firence okoli 13. ure. Udeleženci ((solidarnostnega Izleta« bodo Imeli na voljo ves popoldan za nakupe, nakar se bodo ob 19. uri vračali domov. Izletniki naj v trgovinah zahtevajo Izstavitev računa, ki jih bodo šoferji pobrali, da bodo lzračunaU višino pot ročnega denarja. Prijave sprejemata urad Autoll-nee Monfalconesi (tel. 72-791) ln ONARMO (tel. 73-0885) med 18. in 19. uro. (i ort ca VERDI. 17.30: «Le fate«, Alberto Sordi ln Claudia Cardinale. Italijanski kinemaskopski film; mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 17.00: «Un’awenturiero a Tahiti«, J. p. Belmondo ln N. Ti-ler, kinemaskopski film v barvah MODERNISSIMO. 16.30-22 30: «La spia di mezzanotte«, D. Day in R. Taylor; kinemaskopski ameriški film. VITTORIA. 17.15: «Ringo 11 texano», A. Murphy in B. Crawford; kinemaskopski film v barvah CENTRALE. 16.30' »Baleari - ope-razione oro«, J. Semas in M. Dare; francoski barvni film. Iršič AZZURRO. 17.30:—22: «Rita la zan-zara«, Rita Pavone in Giancarlo Giannini; barvni film. ENCET.SIOR. 16—22: «Queen sabe«, G. M. Volontč; v barvah ln kl-nemaskopv PRINCIPE. 17.30—22: ((Un'awentu-riero a Tahiti«. J. p, Belmondo in G. SandrelU v klnemaskopu in barvah. SAN MICHELE. 19—22: «La rivolta del Sudan« ln «Musetta alla con-quista dl Parigi«. Ronke EXCELS10R. 19—22: »La battaglia Mod■». RIO. 19-21.30: «AlTombra dl una colt«, v klnemaskopu in barvah. WBEjMZMA V VČERAJŠNJI TEKMI ŽENSKE A LIGE Borovke s požrtvovalnostjo odpravile UISP Sestese 3:1 V INNSBRUCKU Norvežan Wirkola zopet najboljši Odlično deveto mesto Petra Eržena Kvalitetni ekipi boljše pogoje! Spoštovano športno uredništvo Primorskega dnevnika! V zvezi z izjavo odbojkaric prve ekipe Bora «Brez vadbe ni u-spehov» vas prosimo, da objavite na vaši športni strani naslednje moje pripombe in mnenje: Izjava igralk prve odbojkarske ekipe Bora objavljena dne 28. decembra pod naslovom «Brez vadbe ni uspehov» me ni presenetila. Stoodstotno se namreč strinjam z njimi in se čudim kako pri tako sramotnih pogojih za trening še niso izgubile veselja do nastopanja. Kljub pravičnosti izjave pa sem mnenja, da je na njej le senca! Resno namreč dvomim, da so izjavo napisale igralke same, čeprav so z danimi pogoji skrajno nezadovoljne. Ideja o izjavi je prišla od nekoga drugega in dovolim ti celo pripomniti, da je pred krat-kim ista oseba na sestanku uporabnikov stadiona «Prvi maj» imela glavno in tudi odločilno besedo pri dodeljevanju trenerskih ur raznim društvom. Ta oseba se ni v tej priliki niti malo zavzela, da bi prva ženska ekipa Bora dobila več tedenskih treningov, čeprav se je zavedala težav prvenstva v prvi ligi in odgovornosti v naši javnosti. Nasprotno! Mirne duše je izjavila, da so najboljši vojaki vedno prve žrtve. Pri takih besedah se skoraj zgrozim. Mar so Borove igralke žrtvovale toliko let samo zato, da jih bomo hvalili junaške smrti potem ko so dosegle prvo ligo? Da imajo vsa društva pravico do treninga v dvorani stadiona «Prvi maju se tudi strinjam, res pa je tudi, da ne smemo vsa društva postavljati na isto raven. Kdor več potrebuje in več zasluži naj tudi več ima. Pri ureditvi urnikov treninga bi morale biti vzete v poštev najprej potrebe kvalitetnih. ekip nato pa še ostalih. Vprašam se sedaj zakaj oseba, ki je dala idejo za izjavo (če seveda ta ni prišla res prostovoljno iz vrst prizadetih odbojkaric) tako neiskreno ravna, da najprej na dokaj nedemokratičen način poniža prvoligaško ekipo, nato pa skuša njeno čast rešiti z demago-ško javno izpovedjo? V takem pimplanju ne vidim konkretne rešitve problema ustrezne domače športne dvorane. V primeru, da sem napačno u-gotovila avtorja izjave odbojkaric se mu oproščam za trde besede, obenem pa vseeno želim obvestiti javnost, ki sledi domačemu športnemu življenju, da ne more biti Športno združenje Bor s svojo kvaliteto samo blagajna brez dna za vsa ostala društva, temveč potrebuje za svoj nadaljnji razvoj tudi boljše pogoje kot ostale ekipe, ker pač nastopa na vse bolj odgovornih tekmovanjih. S spoštovanjem, 1. p. V prvi letošnji prvenstveni tekmi so borovke slavile drugo zmago. Ta zmaga in dve osvojeni točki sta prinesli ekipi nekaj kisika pred nadaljnjimi nastopi, ki bodo za že tako okrnjeno ekipo precej težki. Včerajšnji nastop deklet v plavem dresu pa je bil razvesljiv in da upanje za bodočnost. Dekleta so še enkrat dokazala, da znajo zaigrati in tudi učinkovito napadati. Pešajo pa še vedno in to skoro trmasto v servisih, ki jih po nepotrebnem in zaradi nepazljivosti zapravljajo. To je bil tudi glavni vzrok poraza v prvem setu. UISP Sestese se je izkazal kot enakovredna ekipa Borovi, s to razliko, da predvaja preveč statično igro. Odlikuje pa se kar s štirimi solidnimi tolkačicami, ki pa niso bile primerno postrežene in so dobivale večkrat zelo slabe podaje. Kronika — V prvem setu je bila igra zelo izenačena in ekipi sta se stalno menjavali v vodstvu. Edino večjo prednost sc imele gostje na koncu seta, ko so vodile s 14:12: Borovke so to razliko nadoknadile in izenačile, a že v naslednji akciji zapravile ves trud in seveda set. Naslednji set so borovke začele z velikim elanom in so že vodile s 6:1. Po prekinitvi igre s strani Sestese so te odvzele servis Boru, izenačile in tudi povedle. Borovke so se končno prebudile iz otopelosti in sprejele borbo. Ponovila se je slika prvega niza, ko sta bili ekipi vedno pri izenačenem rezultatu. Pri stanju 9:9 pa so se končno borovke »odlepile« in povedle celo s 14:9. Spet prekinitev za gostje in spet veliko nadoknadenje in celo izenačenje. že je bil preplah, da bo tudi ta set šel po vodi. Dekleta pa so stisnila zobe in prisilila nasprotnice na napaki, ki sta jim prinesli še zadnji dve točki. V izenačenosti je potekal v začetku tudi tretji set. To do stanja 7:6 v korist domačink, ki so nato z uspelimi servisi Kendove, z dobro tolčenimi žogami Pavietičeve in Švabove in z nemogočim reševanjem že skoro zapravljenih žog, popolnoma onemogočile nasprotnice, čeprav so se jim te krčevito upirale. V zadnjem setu so borovke bile edini gospodar igre. Sestese je povedel le v začetku z 2:0. Potem pa so plave začele svoj forcing in za gostje, čeprav so se .posluževale mnogih menjav, ni bilo več rešitve. •Bor — UISP Sestese 3:1 (14:16, 16:14, 15:6, 15:7) BOR — Kenda, Barej, Pavletič, Zavadlal, Hmeljak, Mi jot in Švab. UISP SESTESE — Raveggi, Bet-tini, Scarlini, Rossi, Pagii, Costa, Ruffo, Sacchl in Baronti. f. v. iiiiimikiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiitciiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHHiiiiiiiiinuiiiiiiiuii DANEŠ DVE ODBOJKARSKI TEKMI ŽENSKE A IN MOŠKE B EIGE Na stadionu «Prvi maj» ob 21.15 Bor-Fari (dekleta) V telovadnici v UL della Valle Bor-Gramsci <™>*» Danes zvečer bodo na stadionu «Prvi maj« spet nastopila dekleta Bora, ki so včeraj slavila zmago proti Sesteseju, svojemu direktnemu nasprotniku v borbi za obstanek v prvi ligi. Ta zmaga je dvignila moralo ekipe in upati je, da bo plava šesterka nudila gostujoči postavi SMUČANJI močan odpor. Misliti na zmago proti tako močni ekipi kot je Fari Mo-dena je preveč, čeprav na tiho še vedno ostane trohica upanja. Fari Modena je po imenu novinec v prvi ligi, ne pa po igralkah, ki so že vse nastopale med elito italijanske ženske odbojke. Igrale so pri sedaj razpuščenemu Muratoriju iz Vignole. Fari Modena je pripravila v zadnjih kolih veliko presenečenja, ko je v mestnem derbyju z gladkim 3:0 odpravila vodečo ekipo Edizioni Panlni. Zato mislimo, da ni dvoma o igri in moči te ekipe, ki bo danes zvečer prvič nastopila v Trstu. Tekma Bor — Fari Modena bo ob 21.15 v dvorani stadiona «Prvi maj*. Tudi borovci bodo danes zvečer ponovno stopili na parket telovadnice v Ul. della Valle. Ob 20. uri bodo imeli v gosteh šesterko Gram-scia iz Reggio Emilije. Ta ekipa je bila že v Trstu, a ni hotela nastopiti zaradi zamude sodnika. Borovci bi morali s tem nastopom nekoliko popraviti svoje stanje na lestvici. Ekipa bi morala biti po daljšem času spet popolna, če izvzamemo odsotnost Viteza ,ki ne bo lahko nastopal prav tako kmalu. Jurkič in njegovi bi morali spet predvajati blestečo igro prvih dneh kol in tako izbrisati črni madež nekaj zelo slabih nastopov. Nasprotniki so pred koncem leta gostovali v Modeni, kjer so proti domači Menegoli doživeli poraz s 3:1. Tako bodo prišli v Trst z veliko vnemo, da osvojilo obe točki in si popravijo zelo slab položaj na lestvici. Gramsci je namreč trenutno na predzadnjem mestu in se bori za obstoj. Zato bo naloga borovcev zelo težka in upamo, da jih bodo zvesti navijači podprli in spodbudili k uspehom. Tekma Bor — Gramsci bo ob 20. uri v telovadnici v Ul. della Valle. f. v. inoMiMMnnnniiiioiominitnMoniinimomuuntMtnMMHinnninioimniuioiinniMminioinimniiiiumiiiifinnniiiiininminnilunnuunoiniMMuMlMMiiil i na LAZIO Cei; Zanetti, Castelletti (Ador-ni, Dotti); Mari (Dotti), Pagni, Anzuini; D'Amato, Marchesi, Morrone, Dolso, Bagatti. BOLOGNA Valvassori; Furlanis, Ardizzon; Turra, Muccini, Fogli; Perani, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Va-stola. MILAN Barluzzi; Rosato, Anquilletti; Trapattoni, Santin, Schnellinger; Fortunato, Rivera, Innocenti, Madde, Amarildo. TORINO Vieri; Cereser, Fossati; Puja, Maldini, Ferrini; Meroni, Simoni, Combin, Moschino, Fac-chin. FOGGIA Moschioni; Vivian, Valade; Bet toni, Tagliavini, Faleo; Oltra-mari, Lazzotti (Magi ali Zardo), Traspedini, Gambino, Maioli. BRESCIA Brotto; Robotti, Fumagalli; Riz-zolini, Mangili, Casati; Salvi, Mazzia, Troja, Bruells, Cordova. Boku na ledu VVINNIPEG, 6. — V tekmi «tur-nirja stoletnice« je reprezentanca CSSR premagala ZDA 8:1 (2:0, 5:1, 1:0). Včeraj so češkoslovaški hokejisti premagali tudi sovjetske tekmece. VENEZIA Bubacco; Grossi, Mancini; Can-cian, Nanni, Spagni; Bertogna, Pochissimo, Benitez, Mazzola E., Dori. LECCO Meraviglia; Facca, Oravi; Ferrari, Malatrasi, Sacchi; Incerti, Canella, Clerici, Schiavo, Bon-fanti. JUVENTUS Anzolin; Gori, Leoncini; Ber-cellino, Salvadore, Sarti; Žigoni, Del Sol, De Paoli, Cinesinho (Sacco), Meniehelli. MANTOVA Zoff; Sesa, Pavinato; Volpi, Spagno, Gragnoni, Spelta, Co-relli; Tomeazzi, Johnson, Trom-bini. SPAL Cantagallo; Ranzani, Bozzao; Parla, Bertuccioli, Coretti; Del-1'Omodarme, Massei, Rozzoni (Muzio), Capello, Bosdaves. ROMA Pizzaballa; Sirena, Sensibile; Scala, Losi, Carpenetti; Colau-sig, Peiro, Schutz, Tamborini, Enzo. NAPOLI Bandoni; Nardin, Girardo; Ron-zon, Panzanato, Bianchi; Bean, Juliano, Orlando, Altafini, Si-vori. INTER Sarti; Burgnich, Facchetti; Be-din, Guarneri, Picchi, Jair, Mazzola, Domenghini, Suarez, Corso. ATALANTA Cometti; Pesenti, Nodari; Pe-lagalli, Gardoni, Signorelli; Da-nova (Milan), Salvori, Savoldi, DelTAngelo, Hitchens. FIORENTINA Albertosi; Pirovano, Vitali; Bertini, Ferrante, Brizi; Ham-rin, Merlo, Brugnera, De Sisti, Chiarugi (Cosma). LR VICENZA Giunti; Volpato, De Petri; Ca-miana, Flamini, Poli; Gori, Menti, Da Silva, De Marco, Maraschi. CAGLIARI Regina to; Martiradonna, Lon-goni; Cera, Vescovi, Longo, Ne-ne, Rizzo, Boinsegna, Greatti, Riva. INNSBRUCK, 6. — Dvakratni svetovni prvak 23-letni Norvežan Bjoren VVirkola je še enkrat dokazal, da je v izredni formi: danes je namreč v tretjem dnevu tekmovanja na štirih skakalnicah zmagal s stilistično perfektnima skokoma, od katerih je bil drugi najdaljši dneva. VVirkola, ki je zmagal tudi v Garmischu, si je utrdil položaj prvega v splošni lestvici in vse kaže, da bo vodilno mesto obdržal tudi po zadnjem tekmovanju, ki bo v nedeljo v Bischofshofnu. Finec Kankkonen pa je danes razočaral, zaradi česar je moral v splošni lestvici prepustiti boljša mesta vzhodnima Nemcema Neuendorferju in Lesserju. Danes je dobro skakal tudi Slovenec inž. Peter Eržen, ki se je z devetim mestom uvrstil med najboljše skakalce. Izid današnjega tekmovanja, ki je bil na olimpijski skakalnici v Innsbrucku, je naslednji: 1. BJOERN VVIRKOLA (Norv.) 237,7 točke (90 in 93,5 m) 2. Franz Keller (N. Nemčija) 228,3 (91,5 in 88,5) 3. Sepp Lichenegger (Av.) 223,2 (91 in 90) 4. Christoffer Selbek (Norv.) 222 (89 in 89) 5. Jiri Raška (CSSR) 215,9 (87 in 87) 6. Lesser (V. Nem.) 215,2 (88,5 in 87,5) 7. Neuendorf (V. Nem.) 214,4 (92 in 87) 8. Martin (ZDA) 213,7 (90 in 83) 9. Eržen (Jug.) 213,7 (88,5 in 85,5) 10. Koczian (Polj.) 213,2 (86,5 in 87) itd. LESTVICA PO TREH SKOKIH: 1. BJOERN VVIRKOLA (Norv.) 667,3 točke 2. Dieter Neuendorf (V. Nem.) 637,1 3. Peter Lesser (V. Nem.) 629,7 4. Sepp Lichtenegger (Av«) 628,2 5. Vikko Kankkonen (Fin.) 620,0 6. Emeljanov (SZ) 618,8 7. Keller (Z. Nem.) 611,9 8. Vertenikov (SZ) 607,4 9. Przybyla (Polj.) 607,3 10. Hubac (CSSR) 603,2 itd. ZA MEDCELINSKI POKAL KOŠARKARSKIH PRVAKOV IGNIS PREMAGAL SIMMENTHAL 79:70 RIM, 6. — Ignis se je danes uvrstil v finale letošnje izvedbe turnirja za medcelinski pokal košarkarskih prvakov. Vareška peterka je v današnjem srečanju premagala milanski Simmenthal 79:70 (26:30). V finalu, ki bo jutri v Rimu, bo Ignis nastopil proti ameriški peterki Goodyeara, Simmenthal pa se bo spoprijel za tretje mesto z brazilskim moštvom Corinthiansa. Postavi SIMMENTHAL — Iellini (4), Via-nello (11), Pieri (6), Mašini (8), Robbins (12), Riminucci, Ongaro, Chubin (29). IGNIS — Flaborea, Bufalini (6), Cescutti (9), Vittori (9), Meneghin (1), Bovoni (10), Villetti (6), Mc Kenzie (22), Gennari (16). SODNIK: Kostine (SZ) in Cziffra (Madžarska). V BERCHTESGADNU Veleslalom za Mauduita BERCHTESGADEN, 6. — Francozi so se danes ponovno izkazali v veleslalomu prvega večjega tekmovanja v letošnji zimski sezoni. Zasedli so kar tri prva mesta, med prvo deseterico pa so se uvrstili nič manj kot pet smučarjev. Najboljši Avstrijec je bil Schranz, najboljši Italijan pa De Nicolb, ki se je uvrstil na 17. mesto. Svetovni prvak Carlo Senoner je popolnoma razočaral in se je moral zadovoljiti z 1’55”11 s 36. mestom. V lestvici je po drugem tekmovanju za svetovni pokal alpskih smučarjev prvi Avstrijec Messner, ki ima 28 točk. Drugi je s 26 Francoz J. C. Killy, tretji pa s 15 njegov rojak Mauduit. Senoner del: z 8 točkami osmo in deveto mesto. Izid današnjega tekmovanja v veleslalomu je naslednji: 1. GEORGES MAUDUIT (Fr.) 1’46”91/100 2. Lacroix (Fr.) 1’47”30 3. Claude Killy (Fr.) 1’48”05 Kaelin (Šv.) 1’49”10; Rossat-Mi- gnod (Fr.) 1’49”31; Perillat (Fr.) 1’49”37; Schranz (Av.) 1’49”78; Messner (Av.) 1’49”91; Bruggmann GORIŠKI NOGOMET Jutri v Capri vi Caprivese -So vodu je Jutri bo na zelo blatnem igrišču v Caprivi prva letošnja, oziroma predzadnja tekma jesenskega dela prvenstva med Sovodnjami in Caprivese. Tekma ni prestižnega značaja; obe enajsterici sta na lovu točk. Bo uspelo domačinom ali «belim», ki jim je pred časom le uspelo prebiti led in proslaviti dve zaporedni zmagi, drugo celo proti tretjeplasiranemu Bračanu z visokim rezultatom (5:2)? Upamo, da bodo to pot, začrtano z voljo, disciplino in požrtvovalnostjo, nadaljevali do konca. Sedaj si delijo Sovodenjci s San Rocchese sedmo mesto s 6 točkami, medtem ko zaseda Caprivese predzadnje mesto s 5. Vendar moramo pomisliti, na nastopa Caprivese doma in pozna karakteristike svojega skoraj nemogočega igrišča, poleg tega pa ima najhitrejša krila v tej kategoriji. O tekmi ni predvidevanj, ker ne vemo njihovega sistema niti o razpoloženju naših atletov, kajti na zadnjem treningu so bili isti trije iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiimiiiiitiiiiiiimuiiiiiimiiiiiiuidiiiiiiiiiiuiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiii PROMOCIJSKO PRVENSTVO kot navadno. Vendar ne smemo zahtevati, da morajo priti na ledeno; igrišče igralci, ki pravkar končajo delo in jih čakajo še druge obveznosti. Sicer vsakdo, ki čuti, da mU je trening nujen, pride prostovoljno in brez priganjanja. V tej tekmi ne bo nastopal Marinič, ki se je med treningom poškodoval. Njegovo mesto bo prevzel Fetejan B., medtem ko bo * ekipo vključen tudi Dužman. V ostalem bo baje ekipa ostala neiz premen jena. Na stenčasu «pri Francetu« je oglas, ki poziva naslednje igralce za nastop v Caprivi: Ferfolja B„ Kuzmin, Fajt, Ferfolja B., Cotiči Devetak R., Petejan B., Dužman, Ferfolja A., Cijak, Sfiligoj, Černe, Cavdek in Marinič. Upamo, da naši atleti ne bode razočarali številnih navijačev in da bodo začeli novo leto z uspehi, j J. T. Jutri v Gorici Ardita-Bor Nobenega upa na zmago plavih ? Po petnajstdnevnem premoru se bodo morali Borovi košarkarji v nedeljo spoprijeti z najmočnejšo peterko prvenstva in sicer z go-riško Ardi-to. Goričani so v štirih tekmah prvenstva zmagovito zaključili vsa srečanja s končnim količnikom najmanj 70 točk na tekmo. Samo to dejstvo nam dovolj jasno Atalanta — Fiorentina 2X1 Foggia — Brescia 1 X Juventus — Mantova 1 Vicenza — Cagliari 2 Lazio — Bologna X 2 Milan — Torino 1 Napoli — Inter 1X2 Spal — Roma X 1 Venezia — Lecco 1 Catanzaro — Piša 1 Livorno — Potenza 1 X Cesena — Materatese 1 Barletta — Aveliino 1 * M JOJl | tj 1. — prvi 2 drugi 2 X 2. — prvi 1 1 drugi > 2 3. — prvi S drugi 2 4. — prvi L drugi 2 5. — prvi l 1 2 drugi ? f 2 1 6. — prvi 2 X ‘ drugi X 2 priča o izredni realizatorski sposobnosti te peterke, ki jo v glavnem sestavljajo igralci bivše Safog, ki se je morala za to sezono zaradi finančnih težav odpovedati B ligi. Ekipo so kar razpustili. Večina teh košarkarjev je pristopila k Arditl, dva k Libertasu in dva k Idroluxu, Brumatti pa, kot je znano, Igra v vrstah Lloyda Adrlatico. Igralci Ar-dite precej dobro obvladajo košarko in so sedaj tudi pokazali svojo absolutno premoč v prvenstvu, s tem da so gladko odpravili vse nasprotnike z visokimi rezultati. Največji uspeh pa so zabeležili proti Ederi lz Pordenona, ki so jo premagali z 82:39. Za kroniko naj omenimo, da so borovci klonili Ederi za 15 točk (50:65). Plavi torej že zgolj iz statističnih podatkov ne morejo gojiti posebnih upov za zmago. Istega mnenja je tudi trener Borove košarkarske ekipe Savo Spa-ca/1: «Na zmago je res nemogoče misliti. Vsekakor bi lahko na tej tekmi poskusili nekaj novih taktičnih potez. V glavnem pa bo naš cilj doseči minimalno razliko v točkah. Dostojen poraz bi bil že lep uspeh za nas.« Borovci so imeli v preteklih dneh precejšnje težave s treningi, ker so nekateri igralci zaradi počitnic šli na lastne domove. To velja za Goričane. Precejšnje težave so imel! plavi tudi s telovadnico, ki je bila. zaradi novoletnega plesa več dni zasedena. Priprava ni bila zadostna in sestava ekipe je zelo problematična, kajti nekateri elementi so zaradi šolskih In delavskih obveznosti odpovedali svoj nastop. Vsekakor bi bila ta lepa prilika, da hi Borov trener lahko asimiliral med prve deset ljudi tudi kakega mladinca. In to možnost je Savo Spacal tudi potrdil. Poleg nekaterih individualnih zamenjav pa bodo plavi tudi precej spremenili svoj sistem igre. Poleg navadnih shem, ki so jih do seda*j odvijali, bodo Savo in drugi skušali zaigrati v obrambi s cono 1-2-2, kar nudi večjo možnost protinapada, obenem pa krije večji del prostora v obrambi. Ta cona je posebno idealna v promocijskem prvenstvu, kjer se skoraj nobena kipa ne poslužuje meta s skoka in je zato agresivnejša in večja cona prikladnejša od ostalih. Poleg tega a:::::::!::::::::::;;:::::;::::::::::::::::::::;;;::;:::::::::: lahko ekipa lz tega načina obrambe preide na druge cone, ki se najbolj približujejo «man to man«, ki je najidealnejša obramba. In če bi uspelo borovcem zadovoljivo zaigrati to obramba, bi bil zanje že viden napredek. Tekma se bo začela ob 11. uri v telovadnici na Rojcah v Gorici. —edson— NOGOMET CIUDAD MEXICO, 6. — Nogometna reprezentanca Mehike j* premagala v prijateljski tekmi Švico 3:0 (1:0). • * * CAGLIARI, 6. — V tretjem dnevu mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja je nemška enajsterica Karlsruher premagala beograjski Partizan 1:0 (0:0), muncheD' ski Bayern pa je s 3:0 (1:4) odpravil First Vienna. * * * MOSKVA, 6. — Danes so javili, da bosta trenerja Interja Heleni® Herrera in nogometne reprezentance Zahodne Nemčije imela od K do 30. jam--rja vrsto predavanj ® sistemu treningov. Predavanjem W prisostvovalo 90 sovjetskih nogometnih tehnikov. BOKS RIMINI, 6. — Carlo Duran D Ferrare je danes premagal s tet ničnim k. o. v 9. rundi Lucian* Luglija iz Riminija in tako ohrani' naslov italijanskega prvaka sred' jne kategorije. iiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|||l|l|||||l||||||||||||||||imjl|l|||lll,l|||,mi|,IIIIIIIIIIIII,liii NAMIZNI TENIS 7. KOLO B LIGE jutri igralci Bora na domačih tleh proti Oltrisarcu Jutri, 8. t.m. bodo odigrali predzadnje kolo namiznoteniške B lige. Ekipo Bora bodo sestavljali Adrijan Tavčar, Edi Bole, Edi Košuta. Ponovno bo odsoten Boris Košuta, ki bo imel danes ln jutri polne roke dela v Švici. Tu bo prvič na-kot reprezentant Italije v stopil kot reprezentant Italije prijateljskem mednarodnem srečanju Svica-Italija. že naslednjega dne, 8. januarja, se bo udeležil mednarodnega turnirja prav tako v Švici ln sicer v Chlassu. Kljub pomanjkanju najboljšega igralca bi moral Bor vseeno zmagati. Z isto postavo so namreč naši igralci premagali nasprotnike v Bocnu z rezultatom 5:4, potem ko so že vodili 5:2 ln ni šlo več za zmago. V teh mesecih pa so naši Igralci še veliko napredovali. To velja v največji meri za Edija Boleta, ki se je v tem času privoščil celo 2. mesto v III. kategoriji na državnem «Torneo trlcolore« v Reggio Emiliji. Prejšnji teden pa je bil z Adrijanom Tavčarjem in z Bori-sem Košuto na enotedenskem treningu v Ljubljani. Prijazni igralci ln voditelji ljubljanske Olimpije so z veseljem trenirali z njimi in d* jali nasvete, ki jim bodo prav Ž® tovo koristili. Tretji član ekipe bo v nedelj1 Edi Košuta, ki že več časa trenil® Igro je že precej Izboljšal, ni P* mu še uspelo povrniti se v najbolj** formo, za dosego katere bi mor* več, predvsem otletsko trenirati. Zmagati bi morali zato brez df® ma naši igralci. V tem primeru se Bor zopet vrnil na vrh lestvi®* in nato skušal obdržati prvo m® sto v zadnji in najtežji tekmi ' Bergamu proti ekipi Grazia AlP Vigand. Tekma bo jutri, 8. t.m. ob 10. U® na stadionu «Prvl maj«. Vabljen’ Po dosedanjih kolih je lestvi®1 naslednja: Alpe Viganč Bergamo Canottleri Olona Milan Bor Enel Milan Oltrisarco Bočen točk T—af Roman Pahor in mladinsko gibanje Zveza, ki je bila najvišji organ mladinskih društev in vsega gibanja, je bila začetkoma določena samo zato, da pomaga včlanjenim organizacijam. Postala je v vsem gibanju vodeči organ, toda pri tem ne pomeni, da je lahko ukazovala društvom. Kljub ustanovitvi ZMD so društva vse do razpusta ohranila popolno samostojnost in še dalje neodvisno odločala na omenjen popolnoma demokratičen način o svojem delovanju in o svojih problemih. Pripominjam, da ni bilo plačanih funkcionarjev ali kakšnih honorarjev, čeprav je delo v Zvezi zahtevalo vsega človeka. Ko sta bila v vodstvo Zveze pok. Roman in dr. Vladimir Goljevšček, je ta, ki je imel to možnost, precej prispeval tudi v denarju, da je šlo vse na najboljši način. Bila je takrat zlata doba mladinskega gibanja, kajti — kot se spominjam — je bila to doba ekspanzije. Sicer so že v tej dobi oblasti prek policije ovirale delovanje vseh naših društev. Spominjam se, da je v dobi, ko je bil pozneje predsednik zveze Just Blažina, policija začela nastopati vse bolj in bolj pogostoma z raznimi šikanami, zasliševanji, opomini, kontrolami, zasledovanji itd., kar je zelo motilo delovanje mladinskega gibanja. Zveza je imela najmanj dve seji, na kateri je poklicala pokojnega Romana (ker v tisti poslovni dobi ni bil on v odboru) ter se je z njim posvetovala, kako ravnati in kaj ukreniti. Tudi če bi bili zapisniki ohranjeni, ne bi o teh posvetovanjih našli ničesar, kajti v tisti dobi se je že beležilo v zapisnik samo to, kar bi tudi policija lahko mirno čitala. Ni treba pri tem misliti, da so se na sejah ali sestankih mladinskih društev in ZMD kovale kakšne zarote. Ne, to nikakor ne. Ko so na policiji začeli članom, ki so jih poklicali zaradi informacij, očitati, da delujejo za odcepitev našega ozemlja od države, je bilo to golo natolcevanje in načrtno sumničenje, ki je imelo za cilj. da policija lahko nastopa z raznimi ovirami in šikanami proti društvom kot takim in proti posameznim članom ter da pripravi razpust društev. Zapisniki niso ohranjeni. Nekaj materiala, ki ga je nekje hranil sam Roman Pahor, je po vojni prejel nekdo, da ga prenese v Ljubljano, kjer bi ga morali hraniti. Tega materiala pa danes ni mogoče več najti nikjer. Iskali so ga po raznih arhivih in knjižnicah v Ljubljani in zdi se mi, da je vse izgubljeno. Spomnil sem se malo poprej Justa Blažine. To je bil energičen predsednik ZMD, čvrst značaj in eden od stebrov mladinskega gibanja, ki je končal svoje življenje v Ul. Ghega s skupino mučenikov, katerim nosijo vence vsako leto ob obletnici smrti. Mi, ki smo ga poznali, ga nismo pozabili, ali verujte mi, da je zaslužil, da bi nekaj več pisali o njem in o njegovem delu. Sedaj pa bi rad nekaj povedal o športu v mladinskih društvih. Po prvi svetovni vojni je nastopila povsod v Evropi in po svetu prava popularizacija športa in to ni ostalo brez posledic za mladinsko gibanje. Spominjam se, da je bil pok. Roman v začetku proti temu, da se šport uvaja v mladinska društva. Tu ZMD ni gledala rada na ta pojav. Ali mladinska društva so drugo za drugim ustanavljala svoje športne odseke in temu se ni bilo mogoče protiviti, kajti nihče ni mogel prisiliti nobenega mladinskega društva, da ne bi ustanovilo kakega odseka, ki ga člani zahtevajo. Nekatera društva so se celo ustanovila kot športna društva in so se šele pozneje prelevila v mladinska. Jasno je, da ni nihče imel moči, da bi to preprečil, čeprav so vsi, s samim Romanom na čelu, želeli, da mladinska društva v prvi vrsti delujejo na narodno kulturno obrambnem področju. Vse se je balo, da bodo ta društva degenerirala (prav ta izraz smo takrat rabili). Sam Roman, ki je obiskoval vsa mladinska društva in je dobro poznal ljudi in razmere v teh društvih, je sprevidel, da je vsak odpor proti športu zaman. Ker pa je šport že taka gonilna sila za mladino, ga je potrebno vključiti. Ali pri tem je bilo postavljeno neizprosno pravilo, da ni dovolj, da se člani nogometnega odseka izživljajo v svojem odseku, temveč morajo redno prihajati na društvene tedenske sestanke. In prav to pravilo je rešilo celotno stanje. S športom so mladinska društva v ogromni meri povečala svoje članstvo in fantje, ki so prišli v društvo samo zato, da na primer brcajo žogo, so postajali kaj kmalu ne samo navdušeni športniki, temveč tudi navdušeni in prepričani mladinci. Začeli so se zanimati tudi za druge probleme in postajati aktivni tudi v drugih odsekih, prevzemali so funkcije ne samo v odseku temveč tudi v samem odboru društva. V Trstu je bilo nekaj čisto športnih društev, od katerih je bila najbolj poznana Adria. Ali brez mladinskih društev si ne moremo niti zamisliti prvenstvenih tekmovanj v kar dveh ligah, z vso zadevno organizacijo. ZMD je pri vsem tem budno pazila, da včlanjena društva ne izgubijo svoje mladinske karakteristike in se ne prelevijo v čisto športna društva. In tudi to nalogo je pozitivno rešila, čeprav so bile v nekaterih primerih težave. Tako se je doseglo, da šport ni omajal mladinskega gibanja, temveč ga je celo okrepil. Ker sem še omenil športne odseke, moram omeniti še ženske odseke mladinskih društev. Nekatera mladinska društva so imela namreč svoje ženske odseke, kjer so se dekleta bavila predvcsem z vezenjem. Najbolj aktivna v odsekih je bila Dora Marsič, članica šentjakobske Prosvete, ki pa je hodila tudi po drugih mladinskih društvih ter je organizirala te odseke in učila dekleta v vezenju. Ti odseki v mladinskih društvih so nekaj popolnoma novega, kajti takih odsekov ne najdemo pri nobenem prejšnjih društev. Uboga Dora Marsič! Nemci so jo odvedli v Dachau, kj so jo na barbarski način ubili z lopatami. Sedaj pa bom povedal še nekaj o sporu med «mladirt in «starimi». Cas mineva in danes lahko imamo ta spor za nekaj p polnoma normalnega. Na svetu je vedno bilo, je in bo nera; mevanje med mlajšo in starejšo generacijo, in mi nismo D nobena izjema. Starejši bi radi videli, da bi se mladina vpis vala v že obstoječa društva, toda če bi se to zgodilo, pr gotovo ne bi danes mogli govoriti o mladinskem gibanj ker ga ne bi bilo nikdar. Mladina pa je hotela svoje in zgli je bilo mladinsko društvo Prosveta pri Sv. Jakobu, ki kmalu začela očitati tako imenovanim «starim», da nič : delajo, da imajo polno knjig, ki jih nihče ne čita, da ima denar, ki ga ne vedo kje potrošiti itd. Prvoboritelj «mladih» je bil Roman Pahor, pravi zas vonoša. Spominjam se, da je na nekem občnem zboru N Prosvete v bivšem konzumnem društvo pri Sv. Jakobu pr polno dvorano napadel «stare»; ne spominjam se pa toči s kakšnimi argumenti v tem primeru. V dvorani je bil < Just Pertot, zdravnik iz Barkovelj, ki je prišel zastopat pr «Veliko Prosveto« (kot smo jo imenovali za razliko od I šega društva). Pertot je ostro odgovoril Romanu, ki na ni reagiral. Rekel pa nam je potem: «Prav on je moral pr zastopat Prosveto. Če bi to vedel, sploh ne bi govoril o tel Pertot je predober človek in nočem ga še bolj razjeziti. To če bi bil kdo drug, bi jih slišal take, da bi se kar čudil Zdravnik Pertot je bil namreč ne samo spoštovana temv tudi priljubljena osebnost med Slovenci v Trstu, poseb med starejšimi. S tem sporom pa je bila podana osno popolne neodvisnosti mladinskega gibanja in, če stvar anf ziramo, obenem tudi eden od pogojev, da so se mladins društva tako naglo razširila in tako močno razvila. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: UHca Silvio Pellico 1, II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur celoletna 7.700 lir — SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) SFRJ: AD1T, DŽS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22 207, tekoči račun pr) Narodni banki v Ljubljani — 503-3 85 — OGLASI: f:na oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upraenl goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletš Pubbllcitk Italiana« — Odgovorni urednik- STANISLAV RENKO — Izdaja Ln tiska št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnapf® — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — * 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi tržaške ^ Založništvo tržaškega tiska, Trst