Vojska blizu. Mednarodni položaj se je tako poostril, da že no morc nihče veft dvomiti, da bo v kratkera izbruhnila vojska. linska vlada je na avstro-ogrsko spomenico glede sporazuma s Turčijo zaradi Bosne odsovorila jako osorno. Rnsija se je v tem ocifgovoru postavila popolnoma na stališče Srbije, ki zahteva za Bosno in Hercegovino saraoupravo. Tudi v Berolinu je napravil ruski odgovor jako neugoden vtis. V zadnji "štev. smo poročali, da bo Kvstro-Ogrska odgovorila na zadnjo srbsko spomenico v petek, v soboto pa bo poslanik grof Forgach oddal odgovor v Belgradu, Na željo velevlasti so je odgovor odložil za nekaj dni. V tem času naj dobe velevlasti čas za posvetovanje o skupnem koraku. Ce nameravani korak velevlasti v Belgradu ne bo imel uspeha, tedaj bo avstro-c(grski poslanik v Belgradu grof Forgach takoj izročil Srbiji ultimatnm, ki bo izključil vsako nadalnje zavlačevanje. Vsled vznemirljivih vesti iz Belgrada pa sploli ni upanja, da bi trud velevlasti, vzdržati mir, imel kaj uspeha. Poročali bi labko še o mnogili zanimivih stvareh, iz katerili se da sklepati, da stojimo že na pragu vojske, a tega ne smemo storiti, ker bi bili takoj zaplenjeni. V sledečem podamo najvažnejša poročila: 1 Odgovor Rusije. Petro*grad,i. 17. marca. Ruski zunaiiji mimister je odgovoril avstro-ogrskemu poslaniku n'a njegovo poročilo, da se je, v Carigradu podpisal avstro-ogrsko-turški zajpisniki glede bosansko-ihercegovskega vprašanja. V odgovoru ge ruska vlada sklicuje na rusko okrožnico z dne 12. septembra 1. 1., kjer se je določilo, da neposredni sporazum med Avstro-Ogrsko in Tureijo ne izključuje potrebe, da je bosansko-bercegovsko vprašanje predložiti konferenci velesil, ki so podpisale berolinsko pogodbo. Ruska vlada je torej pripravljena, da se zdaj sporazume; z AvstroOgrsko in ostalimi velesilami glede sklicanja konference, ki se bq imela posvetovati o bosansko-hercegovskem vprašanju in o drugili tockah vsporeda, ki ga bodo velesile odobrile. StallšCe Avstrije. ,,Frankfurter Zeitung" poroča iz Pariza: Avstrijska vlada je izjavila, da je pripravljena udeležiti ] se konference pod1 sledečimi pogoji: Vprašanje o pri- i  ziianju samostalnosti Bolgarije in vprašauje o aneksiji nima na konferenci mesta. Nadalje odklanja Avstrija na konforenci vsak razgovor o gospodarskib vprašanjih in o donavsko-adrijski železnici. — Nemčija in Turčija sta že izjavili, da se v tem oziru z Avstro-Ogrsko strinjata. Konferenca je torej možna, pa ne taka, kakoršno hoče imeti Izvolskij. Pred par dnevi je naš veleposlanik v Carigradu, mejni grol Pallavicini, izjavil dopisniku rimskega ,,Corriere d' Italija", da za Avstrijo dveh vpraŁanj sploh ni, namreč bosensko-liercegovskega in srbskega vprašanja. Srbija nima pri vsej stvari ničesar iskati, glcde Bosne je beseda že izgovorjena in pogodba sklenjena. Kakor se vidi, je govoril docela v smislu naše vlade. Vtis ruskcga odgovora v Kerolinu. Berolin, 18. marca. Ruski odgovor Avstriji na naznanilo o podpisu zapisnika s Tiiroijo, je tu napravil jako neugoden vtis. Na merodajnem raestu se zatrjuje, da je konferenca, na kateri bi se razpravljalo o bosansko-bercegovskein vprašanju — kakor pravi ruska nota i— izključena. Edino, kar morejo, AvstroOgrska, Nemčija in Turčija v tem oziru Rusiji priznati, je konJerenca, ki bi avstro-turškeniu sporazumu pritrdila. Razgovor o tem pa bi moral biti brezpogojno izključen. l KaJ storijo velesile? Na Diiiiaju so mnenja, da je neverjetno, da bi velesile še hotele v Belgradu posredovati. Francija tega brez zaveznice Rusije itak nei more. Dmgi zopet pravijo, da bi za posredbvanje bila priložnost, ko izroči grof Forgacb srbski vladi spomenico, ki bo sicer, ne po obliki, pač pa po vsebini ultimatum. Ako bi Srbija tudi na ta zadnji opomin nepo^ voljno odgovorila, ji avstro-ogrska .monarhija napove vojno. Napctost med Srbijo in Bolgarijo. Beljgrad, 17. marca. Ker se dr. Milojeviču ni posreoilo izposlovati v Sofiji točnega odgovora na srbsko prošnjo, da bi smeli ruski prostovoljci preko Bolgarije v Srbijo in da bi Bolgarija zagotovila varnost za( slneaj, da bi Srbija vse svoje posadke z bolgarske meje potegaila v notranjost cležele, je zunanjl minister dr. Milovanovič brzojavno poklical dolgoletnega sojfijskega poslanika, Siraiča, ki se iz zdravstvenih ozirov mudi v Svici. (Upajo, da Simič s srb-  sko prošnjo uspe, pri bolgarski vladi, ker jc znan  kot zvest zagovornik bolgarsko-srbskegai prijateljst- va. Bolgarska vlada bo v tem slučajii zahtevala, da Srbija spremeni svojo macedonsko politiko. ki se je doslej v prvi vrsti obraeala proti Bolgariji. Cesar o položaju. Dunaj, 18. marca. Cesar se |e baje izjavil protl angleškemu poslaniku: Smatram položaj za zelo resen in sem silno vznemirjen. Srbija ^ie odiieb.a! Belgra,d, 19>. irtarca. Dianes sq posla,li strelivo  in vojni materijal s posebnimi vlaki na bosansko mejo. V mestu vlada splošen strah. Razne banke so ustavile poslovanje. Vojne priprave so v polnem tiru. Tekom 48 ur se je odredilo vse potrebno, da se prestolnica premesti iz Belgrada v Niš. Vtisk je nespremen.jen ta, da je vojna na pragu. Vse časopisje piše v tem smislu. V vojaških krogih, kakbr tudi v krogih narodnih poslancev izjavljajo, da vlada v bosanskem vpraSanju ne more in ne sme odnehati. Stališče Srblje. Belgrad, 19. marca. ,,Trgovinski Glasnik" piše, da bo srbska vlada glede bosan. vprašanja tudi po ponovnem koraku Avstro-Ogrske vstrajala na svojem dosedanjem stališču, ker sploh ne zamore zavzeti drugega stališča. Potem ko je Srbija svojo stvar zaupno izročila velesilam, je v interesu evropskega miru, da iste svari,jo Avstro-Ogrsko pred postopanjem, ki bi žalilo čast Srbije in bi srbski narod spravilo v stisko, da se naisilstvu Avstro-Ogrske upre z orožjem. Srbski narod se no boji vojne, hdče se je pa izogniti prav tako kakor evropske ,velesile. Ako pai hofie Avstro-Ogrska izzvati vajno na Visak način in ako jo velesile na tem ne ovirajo, potem naj pride 'do krvoprolitja, gorje pa potem onim, ki se bodo imeli bojevati z obupanimi. Carigrad, 19. marca. List ,,Sabah", ki je v zadnjili dneh nekolikokrat prijaizno piSal o Srbiji, kaže na težavni položaj Srbije in pravi, dai so se cilji Srbije obrnili proti Bosni; tofla Srbi se motijo, ige mislijo, da bo)do kaj s kričanjem dosegli od velesil oziroma, da store lAvstro-Ogrski ikrivico. ,,Sabah" izraža kanefino svojo zadovoljnost ra<li zadnjih srbskih in firnogorskih zagotovil gldde novopazarskega sandžaka. — List lnUk;uk: Umumje" piše, (da ni Srbija razburjena samo ra,di aneksije, ampak tudi radi bol,gar- ske neodvisnosti. Ker ne more za'dovt>ljiti svojili streinljenj na Bosao, je prisiljena poskusiti, da dobi kaj od novipazasrskega sandžakia. Vojni nači-t Srbije. Belgrajski dopisnik ,,Standarda" je poslal svojemu listu vojni načrt Srbije, ki ga -je sestavil po informacijah najuglednejšili srbskih vojaških oseb. Na&rt temelji na popolni nepristranosti Romunske, Bolgarske in Turške. Od svojili pet divizij uporabi Srbija tri clivizje nasproti sovražniku, prodirajočemu 3 severa, dočim preide z dvema divizijama in ustaši proti Bosni in Hercegovini. Načrt severne vojske je, da opusti trdnjave Belgrad, Smederevo in Kladovo, ter da zbere vso silo na višinah okolu Niša. Srbska nada. Belgrajski ,,Mali Žurn-al" izvaja v nekem na Rusijo, Francijo in Anglijo naslovljenem clankir, da sta Srbija in Crnogora prisiljeni pograbiti za orožje, ker je Avstro-.O.girska skozi desetletja tlačila srbski narod ter niu koneno ugrabila dve deželi. Kakor hitro je Nemoija zarožljala s sabiljo, pripogiba vsa Evropa glavo ter prosi Biilowa, naj bo bolj ljubeznjiv. — Srbi se med tem ne boje tega rožljanja s sabljo; čakali bodo še nekaj časa na konec komedije, ki jo igra Evropa, a potem bo sledila žaloigra, v kateri pogineta Crnogora in Srbija, ali pa Avstro-Ogrgka. Jasnoje, da Evropa — tako nadaljuje belgrajski list — ne pozna Avstrije, ki se ne more zanašati na svojo armado. Kakor liitro izbruhne vojna, nastanejo avstro-ogr. ski notranji nemiri, na kar bo treba vecjih čet. Odbor za narodno obrambo ima v rokah mnogo niti In gotovih obljub iz Avstro-Ogrske. Ako Rusija, Francija in Anglija nimajo pogun^a, da bi pomagale Srbiji, naj že vsaj ne ovirajo. Svet bo iznenaflen radi usode Avstrije.. Vojne priprave v Srbiji. Iz Belgrada poročajo: Vse vojaške komisije \% dajajo navodila za slučaj vojske. Vojni minister general Živkovič prejerna vsak dan točne raporte. Nasproti miroljubnim izjavam v inozemstvu stoji v Belgradu vse na vojni nogi in vse je pripravljeno, da se Belgrad izprazni. Listi ne priobčujejo vee nikakih vojaških vesti. V krogih skupštinovskih poslancev izjavljajo, da za Srbijo ni več nikakega izhoda nazaj, ker vsaka vlada, ki bi popustila, bi takoj padla in Bi nastala revolucija y deželi.- Za Srbijo ni drugega izhoda nogo vojvrn. . Kralj Peter ftoveljnik vojne. Belgrad, 20. marca. Vrhovno poveljstvo vojske, ki jo Srbija v slučaju vojne proti Avfstro-Ogrski postavi na bojno polje, prevzame baje sam kralj Peter. Načelnik generalnega 'štaba bo general Putnik. Vagon diiiamita za Srbijo zaplenjen. >asB» Na železniški postaji v Barcu (južna Ogrska) je opazil neki železniški uradnik, da se v vagonu, ki je dospel iz Lil|le, a je vbil naslovljen na nekoga trgovca v Belgradu z oznako: cement, nabaja dinamit. Takoj je obvestil o tera naftelnika postaje, ki je dal vagon postaviti na mrtvo progo in je takoj obvestil oblastnijo. Prišla je na lice mesta komisiia, pregledala vagon s cementom. Vagon je bil poln sodčekov, dinamita in pušk. Vagon so odvedli v Osjek, dinamit so zaplenili in do claljne odredbe skupno s puškami spravili v smodnišnico osješke posadke preko Drave. Vojna je tu! Srbski odbor za narodno obrambo je razposlal na svoje podružnice v -notranjosti to-le spomenico: ,,Vojna je tu! Kralj in prestolonaslednil^ sta prepričana, da se spor z Avstro-Ogrsko da rešiti edino z orožjem^ Crna|gora je pripravljena, da se dvigne proti Avstro-Ogrski. Samo narod ima odlocevati o svoji usodi, ne pa posamni politiki. 44.000 prostovoljcev je nam na razpolago, od teli jih je že 6000 odkorakalo na bosansko mejo. — Za poveljnika prostovoljcev je bil izv.oljen polkovnik Miškovič, ki ga je v tem( dostojanstvtu potrdil tudi vojni minister. Druga bitka pri Novem sadu. Belgrad, 20. marca. Vojni minister gencral Živkovič se je baje izrazil, da se bo prva bitka med AvstroiOgrsko in Srbijo bila pred Belgradom, druga pa pri Novem sadu.