toftnlna platna v gotovini LetO LVHI. V Cftlfoffdlff, V SObOtO, dne 7. JtlFllta 1930 Št. 130 1. iztfafa st. 2 Din Naročnina Dnevna IgdnJ« u kraljevino Jngoslatllo mesečno 23 Din polletno 190 Din celoletno 300 Din za inozemsivo mesečno 40 Din nedellakn Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemsivo 140D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, petU-vrsta mali oglasi po 1*30 ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm vttlne po Din 2-50. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn veClem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjev! allcl it. O/M Rokopisi se ne vračalo, n r franki ran a pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon St. 2030, upravnlštva SI. 2992 Informativen list za slovenski narod sa inseraie, nara/evost.7503, Zagreb St. 39.0tl, Praga ln Dana/ St. 24.797 Čekovni 349 reb Padamo Gospod urednik, tudi jaz, kakor vsi moji tovariši z velikim zanimanjem berem članke, ki jih priofačuje »Slovenec« o pomenu kmetskega stanu za slovenski narod in za jugoslovansko državo pa o njegovih velikih težavah in krizah. En člankar je zadel žebelj na glavo, pišoč, da je padla morala kmetskega ljudstva, drugi pa je takisto dobro omenil, da je naš kmet preobremenjen z različnimi davščinami, tako da res ne more priti več na zeleno vejo. Pritrjujem, da bomo res kmalu imeli v Sloveniji, ako ne v celi državi, na ©ni strani kulake, na drugi pa kmečko beračijo, ki bo množila nezadovoljni proletariat. Da to narodu ta državi ni v korist, mi ni treba, mislim, dokazovati. Propad ogromne rimske države se začenja z dnem, ko je začel propadati latinski kmetski stan. K temu, kar Vi navajate kot vzrok kritičnega stanja našega kmetijstva, naj dodam jaz še enega, ki ga hočem odkriti z vso odkritosrčnostjo, čeprav vem, da mi prir.adeti ta to ne bodo hvaležni, ker resnico ljudje neradi slišijo. Upam pa, da boste dali prostora mojim vrsticam, ker sem sam od rojstva kmet, ki poznam dobro tak6 našo zemljo, kakor naše ljudi Ln njihove dobre ter slabe strani. Torej jaz trdim, da ni res, kar pišejo naši delavski listi, da pri nas ni toliko zemlje, da hi lahko preživela vse svoje sinove, ampak res je, da je zemlje zadosti, da jo pa ljudje nočejo obdelovati. Vidite gosp. urednik, tudi to je eden izmed vzrokov brezposelnosti. V Slovenskih goricah n. pr. je praznih brez števila viničarij, toda naši mladi ljudje so danes preveč razvajeni, da bi na kmetih delali. Res Ima delavski stan danes velike težave, posebno v industriji in prav je, da se o njih piše, ludi kmetski posli so potrebni socialnega reda ln zaščite, toda če bi danes naš narod še imel toliko čuta vzajemnosti, kakor ga je imel še pred 50 leti, bi pa tudi videli nič manjše težave, v katerih živi naš kmetski posestnik. Čisto smelo povem, da bi bilo vse drugače na naši zemlji, če bi se vpošteval položaj kmeta, Ee bi posli imeli do kmetskega dela veselje in Če bi bili mladi ljudje nekoliko bolj skromni. Vidite, gospod urednik, naša mladina je Izgubila središče dobrega in lepega življenja v sebi, ni z ničemer več, kar je doma, zadovoljna in hlepi po užitkih, katere mu riše pred žejne oči moderna kultura, bolj točno povedano, ne-liultura. Rečem Vam, da se delavcem pri nas na kmetih, vsaj pri nas, recimo, srednjih posestnikih, ne godi tako slabo. Mi dajemo vini-čarju zadosti hrane, vsak dan pa ne moremo dajati ljudem juhe in mesa, ki ga sami nimamo, tudi v svilenih nogavicah naše žene ne hodijo, pač pa viničarska dekleta, ki jih v nedeljo pač ne ločiš od najmodernejših deklin v mestu. Je že res bolje, če se nakupi obleka namesto, da se denar zapije, toda la naš mladi rod ni samo po najnovejši modi oblečen, ampak žalibog vdan tudi pijači, plesu in često tudi še hujšim razbrzdanostim. Kaj bi bilo treba delavcu še več, kakor če ima pri kmetu dosti zemlje, zadostno in zdravo hrano, pa Uitdi sadjevec in dnevnice, s katerimi se lahko oblači. Naši viničarji imajo tudi 2 ali 3 krave, ki dajo 15, '20 pa tudi do 30 litrov mleka. Davščin ne plačuje kmetski delavec nobenih, torej si izračunajte, ali ne more pri nas pošteno živeti ? Seveda — naš fant in naše dekle noče več na kmetski grudi se truditi. Za malo se zdi tem našim dekletom, da bi morale prašičem pokladati, zato si rajši poiščejo mestnega človeka, četudi bi bil recimo samo kje za kakšnega vratarja, da ji le ne bo treba obdelovati zemlje, pa da bo mogla hoditi kateri krat v ta blaženi kino in se ponašati okoli s klobučkom in hotentotskim pasom okoli ledij, ki se krilo imenuje. Pa tudi najtežje delo v tovarni ima rajši, kakor črno delo na kmetiji, kjer se umažejo nežne ročice. Mi posestniki ne poznamo urnika in se moramo truditi od zore do noči, ker zemja ima svoje postave, n moderni človek seveda, ta tega ne razume, in ko je svoj zakoniti urnik opravil, se za ničesar več ne zmeni. On je pač mašina. mi pa smo vsak trenutek svojega življenja navezani na zemljo, in vemo, da daje kruha samo ob pridnem delu in obilnem znoju pa ob skromnih zahtevah na življenje. Tega pa naš mladi rod žalibog nič več ne pozna in o tem sploh niti slišati noče. Pride še nenormalno visoko število društev, ki čeprav imajo najboljše namene, le preveč našega človeka trgajo od družine iu starili pravil našega skupnega življenja in vzbujajo apetit po vedno novih potrebah in zahtevah. Vidite gosp. urednik, danes so okoli Maribora še samo stari viničarji, fantov in deklet pa za kmetsko delo ue dobiš več. Ko je g. Žebot lanskega leta priobčil dva dopisa v »Slovenskem gospodarju«, svareč ljudi iz dežele, da naj ne beže v inesto, veste, kaj so nato rekli ti kmečki fanlje? Ker nam je nevoščljiv, da bi se nam dobro godilo! Takšna je mentaliteta današnje mladine, ki jo je skva-rila ta nesrečna naša lažikultura. Gosp. urednik, vsi stanovi imajo danes velike težave, toda Vi ne smete pozabiti tudi na težave kmeta, ki vstaia ob 4 zjutraj in gre ob Napetost med Francijo in Italijo nekoliko popustila Pari/, 7. junija. Velika napetost, ki je nastopila med Italijo in Francijo po londonski pomorski razorožitveni konferenci, je zadnje dni nekoliko popustila in se brez dvoma med Parizom in Rimom, čeprav v obliki neobveznih prijateljskih »purpar-lejev«, vršijo zopet razgovori, kako bi se mogel doseči kolikortoliko zadovoljiv aranžma med obema državama. Jasen znak, da je zavladalo med Parizom in Rimom nekoliko boljše razpoloženje, je bil govor italijanskega ministra za zunanje zadeve Grandija v senatu 3. t. m., ki ni bil samo skrajno miroljuben, ampak ga tudi po ogromni veČini fašistovski senat topot ni sprejel z demonstrativnimi aplavzi in vzkliki, naperjenimi proti ^sosedoma na zapadu in na vzhodu«, kakor je bilo to meseca maja, temveč ga je na očividno dano parolo poslušal mirno in brez vsakih »velikih besede. Najbolj pomenljiv je bil v Grandijevem govoru odstavek, v katerem pravi, da je »ravno sedaj, ko se je pojavil na obzorju nov načrt za evropsko sodelovanje, jasno, da ni mogoče ustvariti potrebnega novega evropskega duha drugače, kakor če si bodo države med seboj popolnoma zaupale in čc bo med njimi -zavladal duh istinite moralne solidarnosti.« To je bil jasen namig na Briandov projekt Evropske unije, pri kateri je Italija pripravljena sodelovati, ako bi se vpoštevali njeni pogledi. Vzporedno s tem gredo izvajanja Mussolinije-vega brata v »Popolo d' Ita>lia«, ki jih je sedaj zaključil. Sicer stavlja dr. Arnaldo Mussolini v teh člankih kot predpogoj za Evropsko unijo v prvi vrsti revizijo mirovnih j>ogodb, toda tega ni treba preveč dobesedno jemati, ako bi se sicer posrečilo ustvariti med Francijo in Italijo boljše razpoloženje. Mogoče so ravno članki Arnalda Mussolinija znak, da je fašistično vodstvo države nekoliko revidiralo svoje dosedanje imperialistično-intransin-gentno mišJjenje, ker Arnaldo Mussolini v svojih izvajanjih pravi, »da združitev Evrope ni potrebna samo iz razlogov humanitete, ampak tudi iz reali- stičnih razlogov, ker je treba postaviti branik proti stalno naraščajoči moči dolarja na eni in boljševizma na drugi strani.« Ni tudi brez pomena, da je fašistični tisk govor g. Tardieu-ja v Dijonu sprejel simpatično. Italijanski listi pišejo, da se g. Tardieu in Mussolini pravzaprav strinjata, ker sta oba poudarila isto: da mora vsak veliki narod ostati sam gospodar svoje usode in čuvati mir z močjo, saj že nemški pesnik pravi, da tudi najboljši ne more živeti v miru, ako zlobni sosed tega noče; proti zlobi pa ni drugega sredstva kakor biti vedno pripravljen na obrambo svojih svetinj. Ce sta kedaj gg. Tardieu in Mussolini enega in istega mnenja, čemu se prepirati? »Pioo-Io< celo meni, da bi se mogla zdaj začeti nova era francosko-italijnnskih odnošajev. Znamenje, da se hoče ustvariti mirnejše ozračje, je tudi to, da je predsednik francoske vlade g. Tardieu vsem ministrom in državnim tajnikom formalno prepovedal, da bi v svojih političnih izjavah in nastopih ter govorih kaj omenjali spor med Francijo in Italijo ali pa polemizirali na govore Mussolinija, pač pa naj, če se jim zdi potrebno omenjati govor ministra Grandija, temu govoru priznajo dobro voljo, vljudnost in taktnost. Tudi to je zanimivo, da je na drugi strani fašistični tisk dobil nalog, da ne kritizira izgona fašističnega komisarja De Notari Štefani iz Nizze, pa da naj se z ozirom na Francijo poslužuje zelo prijaznega tona, dočim sme kritikovati naprej Jugoslavijo, čeprav so prepovedane take provokacije kakor jo n. pr. bila slika, ki jo je bil 17. maja objavila tržaška »Fiamina« (rimski meč, zasajen v zemljo, meče svojo senco preko Albanije, Jugoslavije, Bolgarije, Avstrije in Madjarske tja do bes-arabske meje s podpisom: Fašistični ideal območja nove Italije. — V zvezi s tem je tudi striktno navodilo, da no smejo listi z nobeno besedo komentirati pooblastila angleške vlade, da sme Strickland proglasiti na Malti vojno stanje, dasi je ta londonska odredba Rim silno zadela in po- vzročila naravnost konsternacijo. J© pa, kakor sc izve, ta nenavadna odredba g. MacDonalda, bolj ko Malti namenjena Italiji kot jasen opomin, da naj se fašistična zunanja politika sploh brada v interesu miru v Evropi, ki ga bo Anglija z vbo svojo močjo ščitila. Kakšni pa so izgledi za potek in vspeh. pogajanj med Francijo in Italijo, to je seveda tudi spričo izboljšanja politične atmosfere nemogoče prerokovati. Kajti stvarne difcrenco med Rimom in Parizom so ostale prav tako veliko kakor so bile. Pariški tisk tozadevno na Grandijev gorvor v senatu že odgovarja. Odklanja njegovo tezo, da se naj preje izvrši med državami splošna razmnožitov, potem naj so ustanovi obligatorno razsodišče in končno naj se šele sklenejo garancijski pakti, ker je to tinto nemška teza. Francoska teza, pravi »Eebo de Pariš«, pa je ravno nasprotna, namreč najprej politične garancije, potem šele razorožitev in obE-gatorično razsodišče. Na predlog Grandijev pa, da naj se, dokler bi trajala pogajanja med Francijo in Italijo, ustavijo vse brodovne novogradnje tako na eni kakor na drugi strani, odgovarja Pertinax, da to ni nobena rešitev, ker bi se Francija na ta način zopet zakasnila, docim bi Italija bila kljub tej ustavitvi bližja oni brodovni pariteti s Francijo, ki jo slejkoprej kategorično zahteva. Baš v ponovni zahtevi Grandija, da se mora Italiji pripoznati pariteta, kar je za Italijo princip, od katerega v nobenem slučaju in pod nobenim pogojem noče odnehati, češ da jo Briand to pariteto leta 1921. na washingtonski brodovni konferenci Italiji že j>riznal, tiči slejkoprej poglavitna ovira sporazuma. Na trditev Grandija namreč, da se je 1.1921. Italiji ta jmriteta od strani Brianda priznala, odgovarja pariški merodajni tisk, da so se od takrat politične razmero vsled agresivne zunanje politiko fašizma bistveno izpremenile in zato Francija na takratno stališče gosp. Brianda ni več vezana. „Kjerkoli ima Anglija tež koče, je vedno Rusija vmes" Posebni urad zbira materija! o protiangleški propagandi London, 6. junija. x. Na današnji zadnji seji poslanske zbornice pred binkoitnlmi prazniki je bila vložena na vlado interpelacija o Rusiji. Razprava je potekla pod vtisom poročila indijske vlade o položaja ob severozapadni meji Indije, glasom katerega so tamkajšnje nemire povzročili agitatorji iz Moskve. Chamberlain, ki )e utemeljeval interpelacijo, je naglašal, da ruska vlada ni izpolnila svoje obljube, da bo ustavila propagando in da dopušča hujskanje ruskega javnega mnenja proti Angliji. Kjerkoli na svetu ima Anglija težko-če, je vedno Rusija vmes. Poniževalno je, kako sc v Rusiji angleška vlada neprestano javno žali. Henderson je odgovoril, da mora biti vladi sami dana možnost, da določi trenutek, kdaj se sme ruski vladi očitati, da je prekršila svojo obljubo, da bo ustavila propagando, Angleška vlada je sicer res nezadovoljna s postopanjem Rusije v vprašanju propagande in je ustanovila poseben urad, ki ima zbirati in preiskovati dokazni materi-jal glede ruske protiangleške propagande. Težkoča pa je v tem, da se morajo natančno ločiti pravi in napačni do-kazi za rusko propagando, ker se more vložiti pritožba proti ruski vladi samo tedaj, čc se dokaže, da je protiangleška propaganda in-spirirana s strani ruske vlade, odn. s strani take organizacije v Rusiji, na katero ima ruska vlada vpliv. Ko bo vlada imela tak dokazni materijal, se bo takoj obrnila na poslansko zbornico, da doseže sodelovanje vseh strank za svoje ukrepe, s katerimi hoče doseči ustavitev protiangleške propagande. Če bo dokazni materijal zadosten in prepričevalen, bo zaprosila vlada poslansko zbornico, da dovoli popolno prekinjenje odnošajev z Rusijo, ali pa bo zahtevala, da se jo odveže obljube, da bo zasledovala rusko propagandno delovanje. Hendersonu so po njegovem končanem govoru vsi poslanci, brez razlike strank priredili živahne ovacije. Poslanska zbornica je bila nato odgodena do 17. junija. Pešavar, 6. junija. AA, Prodiranje članov plemena Afridi proti Pešavarju so oblastva pravočasno ustavila. Izgredniki so lomili drevje in ga polagali na ceste. Oblastva so poslala v boj letala, ki so razpršila izgrednike. Radi nenavadne formacije ozemlja je bilo zasledovanje izgrednikov težko. Sodijo, da so imele čete nekaj žrtev. Preosnova Mac Donaldove vlade Thomas prevzame dominione, Mac Donald pa se bo posvetil vprašanju brezposelnosti London, 6. junija. x. Preteklo noč se je ofi-cijelno objavila izvršena jneosnova MacDonaldovega kabineta. Dosedanjemu velikemu čuvarju pečatov in ministru za brezposelnost Thomasu odstopi lord Passfield od svojih obeh ministrstev ministrstvo za dominijonc ter si obdrži samo kolonijalno ministrstvo. Novi veliki čuvar pelalov postane zastopnik delavske stranke v Simonovi komisiji Hartsliorn. Rudarski minister postane dosedanji državni tajnik v vojnem ministrstvu Shinicdl, namesto katerega pride v vojno ministrstvo Slefan Sanders. Dosedanji tajnik parlamenta Edison prevzame poljedelsko ministrstvo. Kot državni podtajnik se preseli iz vojnega ministrstva v poljedelsko ministrstvo grof de la Warr, čegar prejšnje mesto j>a prevzame lord Marleir. >DaiIy Telegraph izjavlja, da MacDonaldov kabinet s temi izpremembami ne [»ostane bistveno 10 ponoči spat, skrbi za svoje otroke in za delavce ter družbi odrajtuje visoke davke. Povem Vam kar po pravici, da bi si naši posli lahko tudi za stadost kaj prihraniti, če bi danes mladi ljudje ne pognali toliko po grlu. Vi pa, prosim, poglejte skromno življenje tin-šega kmeta. Bral sem, da je Mussolini prepovedal beg z dežele v mesta, in prav ima. Tudi pri nas je potrebna taka postava in pa taki socialni zakoni, ki bodo pospeševali za narod in državo polrebnn in od narave same zahtevano vzajemnost dela, truda in dobička, katerega pa ne more biti, če so ljudje odvadijo živeti skromno in vsak od življenja zahteva največ, kar mu more dati. To pa ni prav, kajti sreča človeštva in vsakega stanu ne zavisi od čdm več. užitkov, ampak od žrtev! Vidite g. urednik, to je tisti >etos«, o katerem vi pišete, da ludi pri nas naglo izginja. Žalibog, g. urednik, toda Vi in predvsem pa država in voditelji naroda so poklicani, da posežejo vmes, da se pogubna miselnost mladega rodu izpremeni. Pa z Bogom, gosp. urednik, in brez zamere. 1. R., Slovenske srorice. močnejši. Ob priliki enoletnega obstoja kabineta sc sklicuje MacDonald v »Daily Heraldu« na zasluge delavske vlade, posebno kar se tiče pospeševanja miru. Mornariške ]>ogodbo so povzročile, da se je oboroževanje zmanjšalo, da se je zmanjšalo tudi trenje med posameznimi državami in da je izključeno tekmovanje na morju. Vlada bo storila vse mogoče, da odpravi gospodarsko depresijo v svrho odprave brezposelnosti. Splošno pa vsi pozdravljajo imenovanje Tho-masa za ministra dominijonov, ker je znana njegova odlična sposobnost v tem vprašanju. Isto mesto je Thomas opravljal že v prvem delavskem kabinetu. Njegov taktičen nastop je mnogo pripomogel k složnemu sodelovanju dominijonov. Naloga, ki jo ima v tem slučaju Thomas, obstoja v tem, da iz-posluje pri dominijonih večja naročila za angleško industrijo, s čimer bi se zmanjšala brezposelnost. MacDonald pa se hoče z vso silo vreči na problem brezposelnosti. Muslimanski verski zakon podpisan Belgrad, 6. junija. AA, Nj. Vel kralj je na predlog ministra pravde in po zaslišanja predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o volitvi rcis ul ulema, članov ulema Medžilisa bi muftije islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije v zmisla § 3 zakona o islamski verski zajed-nici in o prejemkih verskih uslužbencev te zajed-nicc. Posojilo Hipotekarne občinam Belgrad, fi. jun. u. Po odobritvi posojila ljubljanski občini na podlagi anuitet iz kaldrminskega fonda je državna hipotekama banka odobrila dolgoročno posojilo še nastopnim slovenskim občinam za zgradbo carinskih objektov: Občini .lesenice 4 milj., občini Rakek 1,800.000 tisoč. Boh. Bistrici 300.000. Sestanek PEN-klubov Belgrad, 6. jun. p. Jutri se prične medklubsk sestanek članov PEN-klubov iz Ljubljane, Zagrebp in Belgrada. Iz Ljubljane pride 10 slovenskih književnikov, iz. Zagreba pa pridejo pod vodstvom dr Domjanoviča. V Belgradu se bodo mudili 3 dni. Med tem časom bodo napravili več izletov v bel grajsko okolico. Na sestanku se bo govorilo o mednarodnem kongresu PEN-klubov, ki bo koncem leg." meseca v Varšavi, Dunajska vremenska napoved. Višja tempera tura, možnost neviht, v severnih Alpah precei jasno, v minili Alpah menjaje oblačna imenovanja in napredovanja Relgrad, junija, n. Izšel je velik vojni iikas. Med drugim so imenovani za upravnika bolničarske podčastni&ke šole sanitetni major dr. Anton Dejale. /a ref. san. pov. I. arm. obl. san. polkovnik dr. V. Moraeee, za referenta sanitetnega poveljstva II. ar-madne oblasti sanitetni polkovnik dr. Anton Uoie-rar, za ref. sun. pov. 111. arm. obl. san. (likovnik dr. Prane Skopal, za ref. san. pov. IV. arm. obl. s tem da dalje vrši l>osle šefa veneričnega oddelka stalne vojne bolnišnice san. polkovnik dr. Sebastjan Mamici. Za ref. san. pov. vrbaške divizijske obl. san. podpolkovnik dr. Luka Dcbeljak. Za vršilca poslov referenta san. pov. kosovske div. obl. san. major dr. Rado Sober. Za ref. veterinarskega poveljstva It. arm. obl. veterinarski polkovnik Mihael šnlec. za ref. vet. pov. lit. arm. oblasti vet. polkovnik dr. Ivan Keber. za ref. vet. pov. IV. arm. obl. vet. polkovnik Anton lilnr, za ref. vet. pov. V. arm. obl. vet. podpolkovnik dr. Valenla, za ref. ic t. pov. dravsko div. obl. in upravnika dravske živinske bolnišnice vet. major Filip Lipa. /,a službo na kraljevi ladji »Dalmacija* je določen poročnik bojnega broda Anton &ort*g*r^ Za službo na kraljevi ladji >Orao< korvetni poročnik Anton Jacor&ek. Belgrad, <5. junija, m. Z odlokom finančnega ministra so postavljeni: za carinskega pripravnika II. 5 Ivan Petri? pri glavni carinarnici v Zagrebu. Pri glavni carinarnici v Ljubljani za carinskega pripravnika VirgU 1 uertiiionc. Belgrad, 6. juuija. u. Za zdravniškega pripravnika v Topolščici je imenovan dr. Borivoj Milu, odravnik v Belgradu. Trumbič brani dr. Mačka Belgrad. 6. jun. n. Danes je govoril poslednji »govornik dr. Ante Trumbič. Govoril je 5 ur in bo še jutri nadaljeval. V začetku govora se je najprej obrnil na dr. Mačka in se njemu in njegovemu očetu zahvalil, da sta mu poverila zagovorništvo. Sprejel je to obrambo in pravi, da je takoj opazil, sia je to eminentno političen proces. »Obtoženi ste, pravi dr. Mačku, »težkega dejanja. ki po tolikih mesecih in po 40 dni trajajoči razpravi še vedno ni dokazano. Predstavljajo vas kot voditelja, ki nima smelosti, da bi sam vodil nasilno borbo, marveč, da goni druge naprej, sam pa se skriva. Pravi se, da tisti, ki je sedel na zatožni klopi, vedno na njej nekaj svojega ugleda zapusti, čeludi jc bil oproščen. V tem slučaju se to ne bo zgodilo. Niti najmanjša senca ne more pasti na vašo čistost. Vaša nedolžnost nc potrebuje posebnega zagovora. Naša naloga je edino ta, da razpršimo meglo okrog tega procesa. Se malo, g. dr. Maček, pa se boste vrnili k svojemu 33 letnemu očetu in v krog vaših otrok.« Nato ^e dolgo govoril o politiki pok. Stje-pana Radiča in o procesu, ki se je vodil proti Stje-jfckiu Radiču in proti vodstvu njegove stranke v letu 1925. Kakor znano, je bilo ta proces aboliran, in Stjepan Radič je napravil sporazum. Nato je začel analizirati posamezne točke obtožnice in do-kazilni materijal in polemizira z govorom državnega tožilca, posebno kar se tiče delovanja Krnje-viča in Košutiča. Ta podrobna analiza, v kateri je dr. Trumbič dokazoval nedolžnost dr. Mačka, kakor tudi slabost dokazilnega materijala, je trajala do ene ure popoldne in se bo jutri nadaljevala. Načrt bolniškega zavarovanja Belgrad. 6. jun. m. Posebna komisija, ki sta jo sestavila ministrstvo za trgovino in ministrstvo za socialno politiko, je izdelala načrt zakona o zavarovanju trgovcev v slučaju bolezni in smrti. Ta predlog je poslala vsem zainteresiranim korpo-racijem. Split zgradi novo bolnišnico Split, 6. runija. p. Pripravljalna dela za zgraditev nove bolnišnice v Splitu so končana. V tej bolnici bo prostora za 500 bolnikov. Posamezni oddelki bodo imeli posebne vhode. Oddelki bodo trle: kirurški, tuberkulozni, interni, očesni, ginekološki, oddelek za otroške bolezni itd. V bolnišnici bodo tudi stanovanja za zdravnike. Z gradnjo rc prične jeseni. Dela bodo trajala tri leta. Gradbeni stroški so proračun ani na 50 milj. Din. Letalski miting v Zagrebu Zagreb. 5. jun. z. Zagrebški aerokhib bo pri-»erfil 16. junija na aerodromu velik letalski miting, ki ma bodo poleg vojaških letal prisostvovala tudi (nvflra. Pri mm bo sodeloval« 30 letal. Očividec o katastrofi v Genovi Split. 6. junija, z. Včeraj je prišel v Split naš rojak iu izseljenec Ivan Gnrdulič iz Vribnika pri Jelzah. On je imel priliko videti na lastne oči strahovito katastrofo porušenja izs^ljeniškega doma v Genovi in jo tudi preživeti. Njegova žena je težko ranjena na obeh nogah. Gnrdulič pripoveduje svoje vtise o tej težki nesreči. Pripoveduje, da je v času, ko se je rušila stavba, nastala silna zmešnjava med izseljenci, ki »o se nnhajali v domu. V divjem begu so pričeli bežuti in padati po stopnicah. Od naših izseljencev se ni ponesrečil nobeden, pač pa ;ili je več lahko ranjenih. Znano mu je, da je ranjen Črnogorec Jovanovič Luka. V tej zmešnjavi je Gurdiilič izgubil mnogo dragocenosti. Takoj po katastrofi je prišel na lice mesta naš generalni konzul s svojim tajnikom, da se je informiral o usodi našili ljudi. Gurdiulič je snoči odpotoval s ivojo soprogo v svoj rojstni kraj. Koroški Slovenci zahtevajo narodno pravdo Dne 5. junija t. 1. se je vršil v Celovcu ob lepi udeležbi slovenskih mož iz vsega slovenskega Korotaua občili zbor »Političmga in gospodarskega druitva za Slovence na Koroškem«. Po živahni debati iu pretresu današnjega položaja Slovencev na Koroškem, je Politično društvo sklenilo sledeče icsolucije: 1. Na občnem zboru političnega društva dne 5. junija 1930 v Celovcu zbrani Slovencj kljub zavlačevanju od strani Nemcev prejkollej vztrajajo na zahtevi kulturne avtonomije in ponavljajo sklepe zadnjih občnih zborov. Ponovno odklanjamo vsako cepitev šolskih otrok na dve šolski oblasti in zahtevamo za vse otroke, ki jih starši prostovoljno vzgajajo v slovenskem jeziku, narodno in domoljubno vrgojo po slovenskem nčiteljstvu, Iti ima ljubezen do slovenskih otrok iu slovenske kulture. 2. Odločno odklanjamo krSenje določb o utra-kvisfičnih šolah po šolski oblasti in vse poizkuse uvedbe krščanskega nauka v nemuterinskcm jeziku. 3. Ponovno zahtevamo pouk krščanskega na- uka na nadaljevalnih šolah v materinskem jeziku. 4. S povdarkom, da razumemo slavitev desetletnice glasovanja, obžalujemo, da se obenem vzbujajo spomini ua predplebiacitne boje na način, ki . obuja staro sovraštvo. Po predznakih sodeč, se uaše ljudstvo upravičeno boji in zahteva zaščite. 5. Odločno protestiramo proti zlorabi žalostnega gospodarskega položaja koroških Slovencev, ki se kaže v naseljevanju nemških državljanov, predvsem protestantov na slovenskem ozemlju in obžalujemo, da »domovini zvestic Slovenci ne dvignejo protesta. Poročila mandatarjev koroških Slovencev so obsegala splošne zahteve posameznih evropskih manjšin v skladu z zahtevami koroških Slovencev, posebno ns dvoličnost avstrijskih Nemcev ^lede priznanja (Koroška, študentski red na dunajski univerzi). Dalje splošni politični iu gospodarski položaj slovenske manjšine. Posebno pažnjo so posvetili poročevalci letošnji proslavi predplebiscilnim bojem in šolskim razmeram v slovenskem ozemlju. Ltoyd George poveličuje Mejo britskega »Britski imperij je odločil svetovno vojn o" London. 6. junija. AA. Bivši ministrski predsednik Llovd George je imel davi na imperijalni tiskovni konferenci znamenit govor. IJoyd George je omenil v svojem govoru letošnja izvajanja generala Sniutsa, ki je dejal, da je bil britski imperij v zadnjih 10 letih popolnoma reorganiziran ih postavljen na temelj, ki pomenja ravnopravnost. svobodo in večni mir. Llovd George je izjavil nadalje, da se strinja v bistvu z mnenjem generala Sniutsa, in naglasil, da je angleški imperij v primeri z razmerami pred 30 leti zelo napredoval, za kar se je zahvaliti v veliki meri udeležbi dominjonov v veliki svetovni vojni. Čeprav ni bil imperij na svetovno vojno pripravljen. so vkljub temu Indija in druge kolonije prihitele Angliji naglo in izdatno na pomoč. Nadalje je Llovd George naglasil, da kolonije niso bile obvezane stopiti v vojno, ker niso bile odgovorne za angleško politiko. Kolonije so se udeležile vojne deloma zato, ker so se strinjale s stališčem Anglije v sporu, deloma pa zato, ker vsak pošten človek pomaga svojemu tovarišu, ki je v nevarnosti. Toda glavni vzrok za to je bil instinkt, ki je pripravil ljudi do tega, da so se zbrali iz vseh delov svetu pod svojimi zastavami. Nadalje je Llovd George dejal, da je prišel po 12 letih do prepričanja, da jo britski imperij odločil svetovno vojno. Indija je poslala v vojno milijon mož. Dominjoni so poslali milijon ljudi, ki so bili najboljši vojaki, ki so kdaj korakali v bitko. Lloyd George je pri tem naglasil, da so to tudi potrdili nekateri največjih zavezniških in angleških generalov, s katerimi je prišel tekom vojne v dotiko. Vstop dominjonov v vojni kabinet je bila ogromna ustavna izprememba v britskem imperiju. Zastopniki dominjonov so bili popolnoma enakopravni z angleškimi ministri. Udeležili so se tudi versaillske konference, ki je bila mednarodni vojni svet, katerega so se udeležili dominjoni kot samostojni narodi. Dominjoni so uživali popolno enakopravnost z drugimi narodi, čeprav niso bili v to upravičeni. Vkljub temu sta Clemenceau in \Vilson priznala dominjonom enakopravnost, ki so jo polagoma tudi dosegli. To je bila. je nadaljeval Llo.vd George, zgodovina položaja dominjonov. Pozneje so se združili vsi narodi imperija v svobodno zveao enakopravnih in neodvisnih narodov z onakimi pravicami in dolžnostmi. Krvave demonstracije v francoski Indokini Francoska policija z orožjem vzdržuje red "■»ris, 6. jun. >Matiu< poroča o dveh novih krvavih spopadih v francoski Indokini. Postale so že kar običajne demonstracije, pri katerih neoboro-ženi demonstranti v velikem številu oblegajo franr' coske upravitelje, katere ščitijo le majhne policijske sile, ter nadlegujejo policijo tako dolgo, da je policij« primoranu uporabljati strelno orožje. Pri zadnjih dveh takih demonstracijah sta bili ubiti dve osebi, 17 pa je bilo ranjenih. Včeraj so kmetje, ki so se zbrali pred poslopjem upravitelja v Phu Lamu pri Saigoonu zahtevali od upravitelju, da ukine zemljiški davek. Policija je morala streljati. Bilo je ranjenih 10 oseb, 40 pa je bilo aretiranih. V Gia Dirigira je več sto kmetov dve uri oblegalo poslopje upravitelja. Tu sta bila 2 mrtva in 7 ranjenih. >Petit Parisiennec graja v svojem poročilu o dogodkih v Indokini preveliko krutost represalij ter navaja, da je ob pričetku tega pokreta bil dne 16. februarja v Bilbau umorjen domači upravitelj. Večina demonstrantov je bila iz kraja Coam, in za kazen je potem policija uničila ta kraj z bombami in streljala s strojnimi puškami ter ubila 21 vašča-nov, med njimi 5 žensk in otrok. — Danes opoldne se lačne v poslanski zbornici interpolacijska debata o dogodkih v Indokini. Pariz, 6. junija. x. V francoski poslanski zbornici se je danes začela velika interpelacijska debata o krvavih dogodkih v Indokini. Število in-terpclantov in govornikov, kakor tudi pomen tega vprašanja je tako veliko, da se razprava o tem danes gotovo nc bo končala. Splošno prevladuje prepričanje, da za vsem tiči sovjetska Rusija, in je več govornikov zahtevalo, da Francija končnove-ljavno prekine vse odnošaje z Moskvo. Prvi govornik jc bil socijalističen poslanec Moutet, ki je dogodke v Indokini označil kot nenavadno resne. Pokret v Indokini ima značaj revolucionarnega upora proti francoskemu režimu, ki zelo težko ogroža vse francosko kolonizatorično delo na daljnem vzhodu. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš dobri oče. stari oče in stric, gospod JANEZ KVEDER posestnik v Ljubljani dne 6. junija ob 19, po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb dragega pokojniku bo v uedeljo 8. junija 1930 ob 14. uri od doma žalosti v Rebri št. 5 k Sv. Križu. Prosi se tihega sožulja. L j n b 1 ja n a , dne 7. junija 1930. . v. Žalujoči ostah. Zagreb, 6. junja. p. Dclavca, ki se je zadušil v Gračanih radi plma pri kopanju vodnjaka, so obducirali in so ugotovili, da se je zadušil radi plina Metana (CH41. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani sporoča žalostno vest. rln je njen dolgoletni murljivi in zvesti uslužbenec, gospod JANEZ KRMEC danes, dne 6. junija 1930, ob 9 zvečer po težki bolezni, previden s sv. zakramenti, v Splošni bolnišnici boguvduno umrl. Zvestemu uslužbencu bodi ohranjen časten spomin! Ljubljana, dne 6. junija 1930. Blnkoštni pondeljek bodo uradi delali Ljiililjunu, 0. jun. AA. Kraljevska bonska uprava v Ljubjanl razglaša, da po g Ji odstavek 2. zak. o praznikih hinkoštnl ponedeljek sa državne uslužbence katoliške veroizpovedi ni priznan kot praznik, zaradi česar ae vrši ta dan služba. Froslava 1500 letnice sv. Avguština Zagreb, 6. junija, z. Ob 1500 letnici smrti svetega Avguština, enega največjih umov krščanstva, priredi jutri jugoslovanska akademija znunosti in umetnosti sejo akademije, na kateri bo dr. Stje-pan Cimerman čital svojo razpravo o filozofiji krščanstva. 400letmca protestantizma Zagreb, 6. junija, z. 25, junija se bo proslavila 400 letnica, ko so evangeljski stanovi v Augsburgu leta 1530 prečituli svojo veroizpoved. Ob tej priliki pripravljajo evangcličani po vsem svetu proslavo. Iz tehničnih razlogov se bo v Jugoslaviji vršila namesto 25. junija že sedaj o bin/ko4tih 8. in 9. junija in sicer v banskem Kraljevcu pri Paa-čevu. Pelo bo 1000 pevcev od 22 pevskih rborov, navzočih pa bo 10.000 evamgeljskih župljanov. Prišel bo dr. Popp iz Zagreba. Pri tej priliki bo govoril tudi neki tuji poslanec, ki pride specielno iz inozemstva. izpraznjeno angleško veleposlaništvo pri Vatikanu London, 6. junija. AA. Na današnji seji spodnje zbornice je podtajnik za zunanje zadeve Dal-ton izjavil, da je bil im»novan dosedanji poslanik pri sveti stolici Chdlton za angleškega podanika v Čilu in da potuje na svoje mesto v Santiago. Dalton je dodal, da ni bil doslej še imenovan nov: angleški poslanik pri Sveti stolici in d« ne roore reči, kdaj se bo to zgodilo. Zakaj je Anglija odklonila rokavski predor London, 6. jun. AA. V beli knjigi, ki je bila objavljena danes, so navedeni razlogi, iz katerih je vlada odklonila načrt za gradnjo predora pod Ro-kavskim prelivom. Načrt je bil odklonjen iz vojaških in gospodarskih ozirov. Bela knjiga pravi, da ni našel odbor za imperijalno obrambo nikakih koristi tega načrta z vojaškega stališča. Narobe bi načrt povečal vojaške obveznosti in obremenil državno blagajno za velike vsote. Bela knjiga nadaljuje, da bi predor pod Rokavskim prelivom veliko veljal in predstavljal drag ]>oizku», proti kateremu se dežela odločno protivi. Bela knjiga zaključuje, da ni dvoma, da se je izrekla vlada proti predoru v soglasju z interesi in | željami velike večine prebivalstva, ki živi ob morja Zeppelin zopet doma Pariz, 6. junija. AA. Z letališča v Le Bour-getu poročajo, da je zrakoplov »Grol Zeppelin« danes ob 15.07 preletel Laon les Aulnier na Juri. Friedrichshafen, 6. jun. x. Davi ob 2.30 je zrakoplov Zeppelin javil svoje stališče vzhodno od Cartagene, ob 4 vzhodno od Alicante, ob 6 pa je preletel otok Malorco. V Friedrichshafonu ga pri-čakujejo ob 18 zvečer. Friedrichshafen, 6. jun. x. Zrakoplov »Zeppelin« se je ob 19 pojavil nad Bodenskim jezerom. Na letališču ga je pričakovala ogromna množica prebivalstva, ki je burno pozdravljala dr. Kckener-ja in posadko. Ob 19,22 je bil zrakoplov v hap-gerju. Razprava proti Kurtenu Diisscldorf. 6. jun. x. Proti Petru Kiirlenu n je v petek na predlog državnega pravdništva načela sodna preiskava radi umorov. Radi posebnega pomena Kurtenovih zločinov je pravosodna oblast odredila, da vrši prvo preiskavo poseben sodnik. Kur-tenov« kanjiva dejanja bodo sodišča sodila v serijah, in sicer najprej velike umore, nato požige in nazadnje ostale delikte. Prva razprava najbrže ne bo pred začetkom oktobra. Zasledovani komunist se ustrelil Belgrad. 6. junija. AA. Tukajšnja policija je bila obveščena, da se nahaja že nekoliko dni v Belgradu skrit znani komunist Milan Delič, ki ga je policija že dalje časa iskala. Po napornem iskanju jo policija danes ob 8 zjutraj odkrila Deliča v hiši Paračinska ulica št. 6. Ko ga je pozvala na predajo, je Delič ustrelil večkrat z revolverjem, nato pa začel bežati. V teku zasledovanja so oddali na Deliča tudi policijski organi nekoliko strelov ter ga lažje ranili. Policiji se je pridružil tudi neki civilist, ki se je slučajno nahajal v bližin. Ko je Delič videl, da ne bo mogel ubežati, se je ustrelil z revolverjem v glavo ter obležal poleg omenjenega civilista. Pri preiskavi sta bila pri Deliču najdena dva revolverja. Istočasno je bila aretirana še ena oeeba, ki je prišla skupno z Deličem v Belgrad. Smrtna kosa Snoči ob 9 je v splošni bolnišnici po daljši in težki bolezni umrl uslužbenec Jugoslov. tiskarne, g. Janez K r m e c , star šole 42 let. V tiskarni je deloval zvesto 22 let. Zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke. Rajnki je bil med svetovno vojno dalj časa v ruskem ujetništvu. Stanovskim tovarišem jo bil dober prijatelj, družini pn najboljši oče. Zvestemu uslužbencu, dobremu tovarišu in najboljšemu očetu naj po težki življenjski poti sveti večna lu« Cas pogrebu naznanimo v nedeljski številki. Rudarsko zborovanje v Trbovljah Negotovost in strah v Murski Soboti M. Sobota, 4. junija. Pred nekaj dnevi jo časopisje priobčilo imena predsednikov zrelostnih izpraSevalnih komisij za srednjo šole. Vsak Prekmurec je radovedno preletel dotične vrstice in iskal ime predsednika, ki naj bi predsedoval zrelostnemu izpitu nn tukajšnji gimnaziji. Vse nas je čakalo razočaranje; našo gimnazijo smo namreč zastonj iskali med ostalimi zavodi. Kaj čaka naSe maturante, ne vemo. Predavanja so zaključena, kandidati pa ne vedo, ali bodo maturirali ali ne. Slišijo se glasovi, da tu sploh ne bo zrelostnih izpitov, marveč bodo morali kandi-datje na kakem drugem zavodu delati izpit. To je seveda zanje v vsakem oziru velik udarec. Žalost pa prdvzame tudi ves narod, ko bo videl, da njegovi sinovi ne morejo dovršiti študija na domačem zavodu. Hvaležni smo oblasti, da je omogočila obstoj višje gimnazije, 5e bolj pa ji bomo hvaležni, ako nas sedaj reši negotovosti in strahu ter tudi za naš xavod odredi zrelostni izpit. Grški industriici na Slovenskem Ljubljana, 6. junija. Z nočnim brzovlakom v četrtek zvečer sc Je pripeljala iz Zagreba skupina 37 zastopnikov grških gospodarskih organizacij in ustanov, ki jih spremlja 7 grških časnikarjev, dalje tajnik naše trgovske zbornice v Solunu dr. Mihajlovič in tajnik jugoslovanske svobodne zone v Solunu dr. Mitrovič. V Ljubljani sc gostje niso \istavili, ter so se odpeljali naravnost na Bled. Bled, 6. junija. Snoči je prišla z. brzovlakom skupina Grkov, zastopnikov gospodarskih krogov iz Solunu in Aten. Gostje so prenočili v hotelu Toplice. Danes dopoldne so obiskali otok in si med vožnjo po jezeru ogledali lepoto blejske okolice. Vsi, brez izjeme, so zelo zadovoljni s prijaznim sprejemom od strani občinstva in javnih činiteljev. Zanimajo se za sezonske cene stanovanj in je večina obljubila, da bodo prebili prihodnje počitnice na Bledu. Zanimivo je, da je bil lani med vsemi tujci nn Bledu en sam Grk. Popoldne so si gostje oglodali blejsko okolico, tako Bohinj in Vintgar, od koder so se navdušeni vrnili na Bled. Zvečer ob 9 bo v kavarni Toplice pozdravni večer Jugoslovanske Grške lige. Pozdravni govor bo imel župan g. Rus. Goste bo pozdravil tudi zbor fantov in deklet oblečenih v naše narodne noše, tako da bodo gostje dobili najboljše vtise od Bleda. Gostje pridejo v Ljubljano v soboto ob 9 zjutraj. Na kolodvoru jim bo pripravljen slavnosten sprejem. Otvoritev kopališča na Mariborskem otoku Maribor, 6. junija. Na slovesen način se otvori jutri teden na Mariborskem otoku novozgrajeno kopališče, ki je po zamisli ter izvedbi ena najmonumentalnejših zgradb te vrste v naši državi. Otvoritvene svečanosti so zamišljene v zelo širokem obsegu. Dopoldne ob pol H bo ob navzočnosti predstavnikov državne oblasti, okrajne in mestne samouprave ter raznih društev glavna otvoritvena svečanost z otvoritveno besedo mestnega župana. Nato sledi dopoldanski program Most na Mariborski otok. plavalnih tekem, ki se jili poleg mariborskih pla-vačev udeležijo tudi najboljši plavači Ilirije in Pri-morja. Popoldne pa bo na otoku veliko ljudsko slav-Ije s plavalnimi in drugimi športnimi tekmami, pri katerih sodelujejo mariborski športni klubi. Med drugimi bodo sodelovala pri otvoritvenih slavno-stih tudi druga športna društva kakor Slovensko lovsko društvo, Ribarsko društvo, Avtoklub itd. ter pevska in godbena društva. Računa se, da se bo slovesne otvoritve jutri teden udeležila ogromna množica. Z otvoritvijo kopališča na Mariborskem otoku bo izvršena ena najvažnejših točk komunalnega gradbenega programa v povojni dobi; obenem pa bo to kopališče s tremi bazeni (250, 500 in 1500 kv. m), 600 kabinami ter vsemi higieničnimi napravami in udobnostmi največjega pomena za razvoj tujskega prometa v obdravski prestolici. Otrok pod avtomobilom Slovenska Bistrica, 9. junija. Danes ob pol 3 popoldne se je pri mostu zgodila težka avtomobilska nesreča. Trije otroci, med njimi 3 letni Kresnikov sinček, so se igrali na znižanem prostoru tik za mostom, tako, tlu otroška skupina s ceste ni bila vidna. Med tem je privozil po cesti avto last g. Zori-niču- i/ Slovenske Bistrice, ki ga je šofiral g. Knie.toc. Avlo jc vozil proti Ptuju ter dajal običajne signale. Igrajoča sc otroška skupina jc začula avtomobilski signal ter sc je spustila v beg. Žal, v napačno smer: naravnost proti avtomobilu. Blatnik jc zagrabil malega Kresnika in ga vrgel pod kolo. šoferjevi spretnosti in prisotnosti duha se je zahvaliti, dn je preprečil še hujšo nesrečo: da bi bil namreč prišel pod voz še drugi otrok. Priče, ki so videle nesrečo, izjavljajo, da jc šofer brez. krivde, ker jc vozil .« predpisano hitrostjo 12—13 km na uro. Težko ranjenega fantička je brž pregledal zdravnik g. dr. Čcrnc in ugotovil težke ran.e nn glavi. Trbovlje, 6. junija. V četrtek pojx>Idne se je vršil v Delavskem domu v nabitopolni dvorani velik shod rudarjev, ki ga je klicala Zveza rudarjev Jugoslavije. Poročat je prišel za Delavsko zbornico g. Kopač iz Ljubljan« in društveni tajnik g. Arh iz Zagorja. Na dnevnem redu so bile dve točki, in sicer: 1. Nezaposlenost in nje posledice in tozadevni ukrepi. 2. Grozeče redukcije. G. Kopač je omenil, če bi bili vsi shodi tako dobro obiskani kot so zadnji, da bi ne bilo onega pritiska od strani podjetij na delavca kot je danes. Ce bi bilo delavstvo zbrano v strokovnih organizacijah, lažje bi se izvojeval uspeh kol se lo godi. Vsega so izgubili rudarji v teh štirih mesecih praznovanja okoli 17 milijonov na plači in se tako gmotno popolnoma izčrpali. V glavnem je pa bila smer njegovega poročila, kaj vse je storila že do danes Delavska zbornica za gladujoče rudarje. Najprvo so zainteresirali ministrstvo za socialno politiko, za promet, šume in rude, nato pa še ministrskega predsednika Zivkoviča z daljšimi vlogami, v katerih je bilo podano vse gorje rudarja. Nenavadno visoke dividende TPD so tudi največ vzrok in je sama zakrivila, da je morala popustiti na cenah premogu. Delavci so pa danes izčrpani, nimajo več kredita in 775 je bilo odpuščenih odnosno upokojenih. V Belgradu se dela leren za sprejem rudarske deputacije, ki bo, čc je upanje, da kaj opravi, šla v kratkem doli. Obvestilo pride pravočasno. 0 anketi, ki se je vršila na banski upravi v sredo, so listi že poročali. Predvsem je treba dobiti kredit, kakor ga dobi posestnik, če mu poslopje pogori ali toča pobije. Rudarji dolgujejo trgovcem od februarja naprej 3,152.265 Din, in če se bo izvršila ' še nadaljnja redukcija, kar je gotovo — ker 25—50 milijonov dinarjev, ki jih bo sedaj TPD izgubila pri cenejšem premogu — bo pač naprtila na kožo de- Kočevje, 6. inaju. Glavni pripravljalni odbor za proslavo 600 let-ncie kočevskih Nemcev je zaprosil Nj. Visočanstvo kraljeviča Andreja za častno jKikroviteljstvo. Nj. Vel. kralj Aleksander je ugodil prošnji pripravljalnega odbora. Tako je postal pokrovitelj kočevskih svečanosti tretji kraljevič Andrej. Kakor smo že poročali, se bodo vršile v dneh 1. do 4. avgusta v Kočevju jubilejne svečanosti, ki jih bodo priredili kočevski Nemci ob 600 letnem jubileju njihovega naselja na slovenski zemlji. Proslave se bodo ob tej priliki udeležili po vsej goto- Polica pri Višnji gori, 4. junija. Danes dopoldne je bilo zelo vroče in soparno. Kar tiščalo je. Takoj popoldne se je žc začelo močno temniti od severozapadne strani, vedno bolj in bolj. Česar se je bilo bati, se je zgodilo. Po drugi uri nastane strašen vihar s silnim dežjem, treski in gosto točo. To je trajalo dobrih pet minut. In posledica? Polja in travniki vsi pobeljeni, njive in pota strašno razorana, setev in sadeži na njivah vsi zmaličeni in v tla zbiti, skoro popolnoma uničeni, nekod popolnoma, kozolci polomljeni, gospodarska poslopja razkrita, na tleh polno debelih smrek in drugih dreves. Najbolj so prizadete vasi: Stara vas, Polica, Peč, Duplice, druge manj. Ves kmetov trud in delo sta uničena. Kmet, steber države, je res velik revež, zato- pa potreben zdalne državne jiodpore. L i p o g 1 a v. V sredo, dne 4. junija, je okrog dveh popoldne nastala silna nevihta. Med nevihto je kakih deset minut padala debela toča. ki je uničila vse poljske pridelke. Ljudstvo je obupano in s strahom gleda v prihodnost. Pomoč od strani države je nujno potrebna. Treska in hudega vremena, reši nas, Gospod! lavca; ter bo ta dolg trgovcu za vedno neplačan. Ustanovil se bo nekakšen podporni fond za rudarje, ki bodo tako zavarovani za čas brezposelnosti in praznovanja. Skoro ves |>ovojni čas trpi rudar na gospodarski krizi in nobena elementarna sila ni nikogar toliko zadela, kot zadaja rudarju pritisk TPD na vlado na račun delavca. Tozadevni pravilnik za podpiranje brezposelnih rudarjev bo izdala banska uprava v teku enega tedna. K zaključku je še omenil, da je h krizi veliko pripomogla lanska huda in letošnja mila zima, kakor tudi moderne strojne naprave, ki odjedajo delavcu kruh. Zato je potreba, da se proti vsem nepredvidenim težkočam pripravimo v pravem času. K drugi tečki je zelo ognjevito govoril g. Arh. Podporni fond je dobro zamišljen. Kar pa tiče TPD, je v borbi s predstavniki vlade popolnoma pogorela, ter bila enkrat pošteno tepena. Na ceni premogu je popustila 6%, odjem železnicam je zmanjšan od 9011.000 na 600.000 ton in na dohodkih bo močno udarjena. Ta izguba bo v žepu delničarjev manjkala, zato je pa že reducirala, ter bo gotovo še reducirala število delavstva, ker nalog je že tu — produkcijske stroške zmanjšati. — Imamo sicer kolektivno pogodbo s TPD, ki bi morala rudarju v enakih slučajih šest mesecev poprej odpovedati, kar pa ne bo držalo. Sicer smo pa že na jasnem, kaj hoče storiti, ker akordne postavke znižuje v izdatni meri. Številka, ki je bila poprej na slovesu kot dobra, ni zaslužila sedaj minimalno plačo -10 Din. 36 plačilnih izkazil iz Hrastnika, ki so bile poslane na rudarsko glavarstvo, je temu priča. Ravno tako je v Trbovljah lil v Zagorju. V Hrastniku je zaslužil delavec s petčlansko družino po 17 Din na šiht, 14 dnevni zaslužek je bil 150 Din, odbilo se mu je za bolniško blagajno in drugo 98 Din in z ostalimi 52 Din pač no i more živeti. O enakih zadevah sc čujejo grozne stvari. Najhujše jo pa, kako priganjajo k delu: »Le pridni bodite, bo redukcija. In v tem strahu živeti J že vsa leta, je strašno. vosti tudi poslaniki avstrijske iu nemške države ter poslanik Zedinjenih držav severne Amerike. Po izjavah pozdravljalnega odbora se pripravlja iz ameriških držav silno veliko Kočevcev, da poseti ob tej priliki svojo domovino. Iz Amerike bo odplul sredi julija veliki trzoparnik »Bremen«, ki bo vozil same kočevske potnike. Dosedaj je prijavljenih več sto posetnikov iz Avstrije in Nemčije. Kočevskih svečanosti se bo udeležilo tudi veliko število vojvodinskih Nemcev. Za svečanosti bo dai pripravljalni odbor v začetku meseca julija zgraditi velikansko slavnostno dvorano. G o t i n a , 5. junija. Huda nevihta s točo, kakor oreh debelo, nas je obiskala v sredo popoldne. Pšenica rž. ječmen, vse je zmlelo kakor bi Šlo skozi stroj. Tudi semena ne bo nazaj. Okopnvine so zbile v zemljo, tako da jih ni videti, in to ravno sedaj, ko nas davkarija čuka za rokav, naj plačamo davke. Prizadeti posesi-niki prosimo in apeliramo na merodajna mesta za pomoč. Pred letom nam je požar uničil pol vasi in sedaj loča. Prej smo bili dobri kmetje, danes smo reveži. Dragatus. Nevihta z. nalivom in hudo debelo točo je razsajala v Dragntušu v sredo l. I. m. ob pol 4 popoldne. Kako daleč, še ni znano. Žitna polja so kakor bi jih /.mlatit. Merodajni činitelji naj bi takoj precenili škodo, da se doseže saj olajšava pri davkih. J e ž i c a. K četrtkovem poročilu o neurju poročamo še sledeče: Vihar je bil lako močan, da je popolnoma novo streho na 16 metrov dolgem poslopju, ki je last gosp. Cižnian Primoža iz Savelj 34 vrgel z zidu. Streha je bila z opeko krita, ter so strešni stol jm>-stavili šele pred par dnevi pred viharjem. Čižman ima škode na ogrodju in opeki, katera se jo popolnoma razbila, nad 10.000 Din. Gasilska slavnost v Laškem 60 letnica prostovoljnega gasilnega društva v Laškem spojena z izletom Jug. gasilske zveze. Kakor smo že poročali, praznuje prostovoljno gasilno društvo v Laškem v dneh 8. in 9. junija 60 letnico društvenega obstoja. Poleg ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva je to društvo najstarejše v Sloveniji. Jugoslovanska gasilska zveza je upoštevala lo okolnost in odredila, da se vrši sočasno v Laškem izlet celokupnega slovenskega gasilstva. Na tem izletu bodo naši gasilci prvič javno nastopili s telovadnimi vajami s sekiricami. Za nastop, ki se vrši 9. t. m., je pripravljenih preko 800 gasilcev-telovadcev. Ker se bo poleg teh telovadcev udeležilo izleta še do 1200 gasilcev in večje število civilnega prebivalstva, je železniška uprava dala na razpolago posebni izletni vlak, ki odhaja iz Ljubljane v nedeljo, dne 8. t. m. ob 12.30 in se vrača iz Laškega v ponedeljek 9. t. m. ob 20. Gasilcem-telovadcem povrne potne stroške zvezni tehnični odsek, vsem ostalim gasilcem in udeležencem j>a je pri uporabi tega vlaka dovoljena polovična vožnja. Telovadci z Gorenjskega, Notranjskega in iz ljubljnnske okolice se zbero v Ljubljani v nedeljo, dne 8. t. in. ob 12 na kolodvoru, kjer dobe brezplačne vozne listke za Laško in nazaj. Gasilcem-ne-telovadcem pa se izreče |>osebne legitimacije, na podlagi katerih si pribavijo polovične vozne listke. Telovadni nastop v Laškem je preizkušnja gasilcev za nastop ob priliki kongresa, ki se vrši v mesecu avgustu. Slovensko gasilstvo je zelo navdušeno za te vaje in je žrtvovalo zadnje mesece samo vežbanju. Že nastopi Ljubljanske, Savske in Vrhniške gasilske župe, ki so se vršili v Ljubljani, so pokazali, da se je tako vodstvo, kakor posamezno članstvo resno oprijelo teh vaj, s katerimi hoče pokazali javnosti, da sledi naše gasilstvo s hitrimi koraki za brati Cehi, ki se bodo po večjem številu udeležili kongresa hi ob tej priliki nastopili s svojimi vajami v Ljubljani. Slovensko javnost opozarjamo na gornjo proslavo v Laškem in pripominjamo, da je vsem udeležencem, ki se ne bodo poslužili (»osebnega vlaka, dovoljena polovična vožnja pri povratku iz Laškega. Naša izselienška služba Pod tem naslovom je objavil Novi Izselit-nikc št. 6 z. dne I. junija 1930 pojasnila, ki jih je dal šef »izseljenskega komisarijata, g. dr Keodor Aranicki, uredniku -Novega Izselje-nikn« in drugim časnikarjem. V teli pojasnilih razločujemo sledeče točke: 1. Zakuj se nahaja osrednji izseljenski urad v Zagrebu? Zato, ker potu jc skozii Zagreb 90 % naših izseljencev. 2. Prva naloga izseljenskega komisarijata in izseljenske službe sploh je zmanjšati izseljevanje. Druga naloga izseljenske politike jc skrb za naše izseljence v tujini. 4. Kateri so glavni izseljenski problemi: Preskrbovanje delu nezaposlenim vsepovsod. 3. Kako bi zaposlovali 40.000 ljudi našegi letnega prirastka? 6. Naša najpotrebnejša naloga. Pri tej točki navaja šef izseljenskega komisarijata, da je g. univerzitetni profesor dr. Gosar izračunal da smo v slabi letini 1027 dali vso svojo pšenico. katero smo mogli izvoziti, za svilo, parfin. puder in druge slične stvari in da vsi dohodki za konje in klajo. ki jiih izvažamo, ne zadostujejo za uvoz. avtomobilov in bencinu, kot dokazuje, da moramo pri nas ustvarjati tovar ne z.a take predmete. 7. Tretja naloga izseljenskega komisarijata označi potrebo, ohraniti naše izscljence čim dalje domovini. Z izvajanjem g. dr. Aranickija se strinjamo tudi s slovenskega stališča. Prav iskreno častitamo k temu srečno določenemu progra mu. katerega izvedba je za našo kraljevino eminentne važnosti in bo pomenila za vse sloje izboljšanje našiih razmer. S tega vidika želimo gos|xwlu doktorju popoln uspeli. Pri izvedbi tega programa sme računati na našo izdatne pomoč. Maii irpinht M. Sobota, 5. junija Splošno zanimanje iu sočutje vzbujata v tu kajšnji bolnišnici mali ponesrečenki: Fekonja Trr zika iz Melinec iu Ankica Hozjan iz Bistrice. Oh' sta stari krog tri leta; obe ležita v isti postelji !i, delita isto usodo. Trezika iz Melinec se je rada vozila. Ko ni imela za to doma prilike, se je prištulila na sosedov voz. Tako je bilo ludi usodnega dne. V družbi sosedovih otrok se je peljala. Otroci so se na vozu igrali. Naenkrat se je mala Trezika znašla pod vozom. Zakričala je in je skušala vstati, a ni mogla Kolo ji je strlo levo nogo. Kako se je mala Ankica ponesrečila, se ne v natančno. Premajhna je. da bi znnln vse povedali in na vprašanje, kako si ie strta nogo, odgoviriV vedno isto: >pdo krave sem prišla . Deklici so nahajata v zelo mučnem položaju Strti nogi imata z. vrvjo stegnjeni navze o v zri'l. tako da se ne moreta ganiti. Vkljub temu pa >.! dobro razpoloženi in zlasti Ankcte litanije. ob 5 tekma pevskih zborov kranjskega okrožja. Nato koncert slavne jeseniške delavske godbe. -k Odkritje Cankarjevega spomenika na Vrhniki. Odbor za I. Cankarjev spomenik na Vrhniki naznanja, da odkrije spomenik v nedeijo 27. junija 1930. Vsled tega naproša vsa cenj. društva, da se pri nameravanih prireditvah izvolijo na to ozirati. •k Na izrednem občnem zboru SPD bo volitev predsednika — ne preglednika, kakor je bilo včeraj pomotoma tiskano. •k Pri haemeroidah, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorih, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z vporabo naravne »Franz-Josef« gren-čice vselej prijetno olajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz-Josef« vode. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. P. Lippert S. J. Binkošti »Ko je prišel binkoštni dan. so bili vsi skupaj na istem kraju. In nastal je nagloma z neba šum, kakor prihajajočega silnega vetra in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. Prikazali so se jim jeziki kakor plameni in se porazdelili ter obstali najd slehernim po eden. In napolnjeni so bili vsi s sv. Duhom in so začeli govoriti v drugih jezikih, kakor jim je dajal Duh izgovarjati. Prebivali so pa v Jeruzalemu Judje izmed vsakega naroda pod nebom, bogaboječi možje. Ko je nastal ta glas, se je zbrala množica in se zavzela, ker je vsak slišal govoriti v svojem jeziku.« Dej. Ap. 2, 1—6. Ena sama jutranja ura doseže sedaj to, kar Jezus ni mogel doseči z vsemi potovanji v teku svoje triletne, učeniške dobe, z vsem svojim naukom in delovanjem, kar učenci s svojo dotedanjo vzgojo in samoizobrazbo niti približno ne bi dosegli, kar si niti niso upali postaviti si kot cilj, katerega je treba doseči, namreč: popolna prenovitev njihove narave, prežetje življenja s pogumom, vero in gotovostjo, delovanje in misel na bodočnost ter moč, delujoča tako daleč, kakor daleč prebivajo narodi, med kalere so se hoteli sedaj raz-iti, da jih osvojc za Kristusa. In takoj so imeli nepričakovan uspeh: »In pridružilo se je tisti dan okrog tri tisoč duš.« Katero skrivnost nam prikriva to bogato binkoštno jutro? Najboljše in naidrntfoceneiše. moč in rodovitnost, obšir- k Pokojninski sklad časnikarjev. Ob jubilejni prireditvi velesejma je ljubljanski velesejem naklonil Novinarskemu društvu v Ljubljani ltl.OOO Din kot prispevek za njegov pokojninski sklad. Nadejamo se, da bo ugl. institucija, ki je postala tako popularna, našla obilo posnenialcev v naših gospodarskih krogih! •k Most na bauovinski cesli Bled—Bohinj v Soteski pri erarični žagi je v slabem stanju. Vsled tega je do nadaljnjega vožnja po njem z avtobusi iu tovornimi avtomobili brezpogojno prepovedana. Dopustna je le vožnja z vozovi in navadnimi avtomobili do teže 1200 kg iu največ s hitrostjo 5 km na uro. Otvoritev rednega prometa se bo pravočasno objavila. kr Rekord »Danilovih spominov«. V teku enega meseca se je prodalo »Danilovih spominov« 1142 komadov. Efektivni dokaz pa popularnost našega Danila in njegove knjige, ki je edina te vrste po vsebini in opremi. -k Oprostitev zemljiškega davka za nove vinogradnike in slivnike. V smislu zakona o neposrednih davkih iz leta 1928., čl. 11. se med drugimi tudi začasno oprostijo zemljiškega davka novi vinogradi, ki so zasajeni: 1. na vinogradni zemlji z domačimi sortami na odobrenih podlagah štiri leta; 2. na kameniti in peščeni zemlji z domačimi sortami na odobrenih podlagah 10 let. Zemljišča pa, ki so zasajena z novim češpljevim nasadom (zlasti fešpljo požegačo, bislrico, plavo, cepačo, madjarko) so prosta zemljiškega davka šesl let. Potrdila za oprostitev zemljiškega davka izdaja pristojni okrajni načelnik. — Prošnje je kolekovati z 20 in 5 Din, ter jim je priložiti potrdilo okrajnega načelnika, naslovili pa se morajo na pristojno davčno oblasl. •k Nove pisemske pošiljke. Ministrstvo odreja z odlokom štev. 11.011, da se v smislu člena 32. mednarodne londonsko poštne konvencije uvedejo s 1. julijem 1930 v prometu med našo državo in drugimi državami, ki bodo na to pristale, nove pisemske pošiljke »mali paketi< (petits paqueles). Mali paketi so ona vrsta pisemskih pošiljk, katerih teža znaša največ 1 kg in katerih vsebina je blago, ki ima proda jno vrednost. Izvzete pa so dragocenosti. Največje razsežnosti teh pošiljk so: v dolžini 45 cm, v širini 20 cm in v višini 10 cm. Kadar so v obliki zvitka, ne sinejo presegati po dolgem 45 cm, v premeru pa 15 cm. Pristojbina znaša za vsakih 50 gramov 1.50 Din. a najmanj 6 Din. Pošiljka -mali paket« mora biti tako zavila kakor je to predpisano za blagovne vzorce, to je, da se da brez poškodbe, odpreti i: vsebina pregledati. Na zunanji strani ovojne tvarine mora bili tudi napisano ime in naslov pošiljatelja. Malim paketom se ne smejo prilagali pisma ali kakšne druge listine, ki imajo značaj osebnega dopisovanja. Vendar pa sme pošiljatelj pošiljki priložiti odprt račun ali pn tudi seznam predmetov, ki se s pošiljko pošiljajo. Za dostavo malega paketa na dom plača naslovnik do-stavnino, ki znaša 3 Din. Vrhutega mora plačati tudi carinjevalnino, ki znaša kakor za ostale pisemske pošiljke 3 Din. -k Vreme v državi. V Ljubljani je včeraj kazal barometer 767.8 inm, termometer 12 do 22 °C, brez vetra, poloblačno. V Mariboru je kazal barometer 766.6 mni, termometer 14 do 19 "C, zahoden veter, poloblačno. V Zagrebu je kazal barometer 767.2 mm, termometer 15 do 22 °C, veler južno-vzhoden, poloblačno, malo dežja. V Belgradu ic kazal .barometer 767.7 mm, termometer 10 do 23°C, mirno, malo oblačno. V Sarajevu je kazal barometer 766.3 mm, termometer pa 11 do 24 UC, veter vzhodnojužnovzhoden, oblačno. V Splitu je kazal barometer 764.8 mm, termometer 16 do 24 "C, veter severen, dež, 15 inm padavin. Deževalo je na vsem Primorju. Na Rabu je kazal barometer 764.8 mm, termometer najmanj 19 »C, mirno, oblačno in dež. Na Visu je kazal barometer 764.8 mm, termometer najmanj 15 °C, močen severen veter, oblačno in dež. •k Tebe Boga hvalimo. Za mešani zbor zložil Ant. Grum, op. 57, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 12 Din. Latinski »Te Deum« nadomešča marsikje že slovenski kakor Haydnov »Hvala bod' Gospod' Bogu«, Skrbin-čev na isto besedilo (Grum priložnostne pesmi), Kimovčev »Tebe Boga hvalimo« (izšel kot priloga »C. Gl.«) in od istega skladatelja hvalnica »Hvalite Gospoda v njegovih svetiščih«, Lavtižar, »Tebe Boga hvalimo«. Pričujoča skladba je torej slovenski »Te Deum«. Je prav učinkovita, dasi je zložena v lahkem slogu. Iz praktičnega ozira je posebno omeniti postop in menjavo glasov, Sedaj nastopi cel zbor, nato sopran sam, dalje enoglasen zbor, polem zopet sopran in tenor, alt z basom itd., da se en glas vedno odpočije. Ta menjava glasov skladbo še posebno dvigne. Cela hvalnica je veličastna in efektna in bo pri prilikah njej namenjenih prišla do polne veljave. Na koncu so pristavljeni še slovenski odgovori. Skladbo zmaga lahko vsak zbor, ki ima nekaj resne volje za gojitev boljših kompozicij, kar bo s tem veliko pridobil. Organistu pa tudi ne dela težav, ker ni obligatnega orgelskega parla. — Vsem cerkvenim zborom to hvaW nico prav toplo priporočamo. * Dr. Karel Petrič, zdravnik pri Higienskem zavodu v Ljubljani, ni identičen z dr. Jos. Petričem iz Novega mesta. ■k Birmanska darila, znižane cene pri F. Cn-den, Prešernova ulica 1. •k Lud. Čeme Ljubljana, Wolfova ulica 3, priporoča za birmanee prvovrstne ure, zlatnino in srebmino po najnižjih cenah. •k Opozarjamo za birmo na Fotoatelje Stant v Kolodvorski ulici, izdeluje precizno in poceni. •k Tvrdka F. Čuden v Prešernovi ulici 1 ima v nedeljo in ponedeljek dopoldan odprto. Razstava in prodaja birmanskih daril in juvelov. Nesreča ne počiva — Dve nesreči pri delu. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali včeraj s popoldanskim vlakom s postaje Save 22 letnega Antona Zupana, hlapca Ivrdki Škrbec in Bartol, doma iz Sp. Tep št. 4 pod Polšnikom. Zupan je delal v gozdu Pasjakn za Savo, kjer je padel pod težak voz, ki mu je šel preko obeh nog. Voz mu je eno nogo zdrobil, drugo pa zmečkal. Z ljubljanskega kolodvora je prepeljal Zupana v bolnišnico reševalni avto. — 36 letni posestnik Jakob Košir, v Brezjah št. 6 pri Kamniku, je peljal v četrtek zvečer deteljo s polja. Pri ^em je padel z voza, ki je šel preko njega, in si zlomil nogo. Reševalni avto ga je prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Ljubljana Št jakobski ženin s svojo nevesto Ljubljana, 6. junija. Šentjakobčani bodo doživeli prihodnje dni nekaj, o čemer bodo mogli še. dolgo govoriti in si brusiti jezike, pol iz zavisti, ]>ol pa zaradi zabave. Pa le. pričnimo od začetka in ]K>vejmo vse po vrsti, kakor se jc res zgodilo in kar se še no. Martina štruklju pozna vsa Ljubljana. Seni-intja je morda še kdo, ki ga ne pozna, oziroma ne ve. da je ta bradati, trebušastt ljubljanski orginal Martin štrukelj. V predvojnih proti-neniških demonstracijah je bil obstreljen v glavo in s tem se še vedno rad postavi, koliko je za »narodno reč gor plačal«. Včasih je bil štrukelj delavec, sedaj ni več. Mestna občina mu daje hrano in stanovanje. Pa štrukelj s1) zna še postrani zaslužiti.! Star je pa sedaj 73 let. Dne 17.aprila tega leta je štruklja zadel žalosten dogodek: umrla mu jo žena. Ves polrt je Martin prijokal na magistrat prosit nbož.ni in mrtvaški list, da pokoplje svojo ženo. Do- Prepričale se sami, da si prihranite 15—20%, ako kupite emajlirano ali aluminijasto kuhinjsko posodo pri tvrdki z železnino Stanko Ftorjančic Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. nost in veličina mišljenja ter gotovosti volje si človek ne more ustvariti sam, tudi drugi človek mu je ne more dati s praznim govoričenjem; vse to mu mora biti podarjeno od nevidnega Boga; križi in težave mu ne morejo dati tega, to mora pasti v njegovo dušo, kakor pade ognjeni žarek, ki vžiga in premaguje. Duh mora »biti dan«. Zato ravno je on sveti Dtih, Duh, ki nas obdaruje in napolnjuje z ljubeznijo do Boga, Duh, v katerem se Oče in Siq sklonita eden k drugemu in pripadata drug drugemu, Duh, v katerem božja vsemogočnost vzvalovi in pre- stopi svoje meje, da bi s svojo stvariteljno silo izoblikovala praznino in jo napolnila z lepoto. To je Duh, v katerem Oče iz ljubezni pošlje Sina na svet, da se vsega daruje svetu, Duh, v katerem govori Sin »Vzemite me, moje telo in mojo kri. To je Duh darovanja, Duh požrtvovalnosti, Duh pokorščine, enotnosti in občestva. In ravno zato, ker jc Duh darovanja, mora tudi on biti neko darovanje, neki dar. Poslan mora biti in priti, njega moremo le prejeti: »on ni narejen, ne ustvarjen, ne spočet, ampak izhaja.« Ta Duh more le izhajati, izžarevati tako svobodno in neovirano, kakor silni vihar. Kako bi torej sploh mogli pričakovati, da bo ta Duh nekaj vsakdanjega, da bo ka-nn trdil, ki se Zame- 11 rt"i . .«•- • ■------ r njava in kupuje, prideluje; da ga bo mogoče vklepati v knjige, formule in mrtva pravila ter ga pustiti, da odreveni? Njega, Duha žare- čega ognja? Le malemu številu je bil dan in dasiravno je sijal nad množico kot blagodejno solnce, jih je bilo med vso zbrano množico le nekaj, ki so čutili dih njegovega pihljanja. In tudi v življenju teh izvoljenih so binkošti redke Toda tudi to malo jc že preobilje in polnost. Od enega samega poslanstva sv. Duha more živeti svetovna zgodovina do konca sveta. Vedno znova se pojavljajo ognjeni jeziki, nasledniki onih binkoštnih, vedno znova se pojavljajo glasovi, s katerimi se izraža božje veličastvo, vedno znova nastopajo pred prislu-škujočo množico ljudje, ki jih sicer zasmehujejo kot norce in pijance, a jim vendar po-ljubujejo rob njihove obleke kot dobrotnikom zemlje; ljudje, ki jih nihče ne razume, ki pa vendar odkrivajo misli vseh src; ljudje, ki se ničesar ne dotaknejo, ne prevračajo in podirajo, a vendar obnavljajo obličje zamljc. Duh in življenje sta darovana, v malih ognjenih jezikih sicer, a vendar sta močnejša od vseh zemeljskih sil. Iz knjige: »Gottesvverke u. Menschen-wege.« — Ars saera, Miinchen, 12 RM. Birmansko mm v veliki izbiri no znižani ceni l. Vimor urnr. Uiibiian« Sv. Petra cesta 36 brosrčne gospodične in gospodje t mestnem pa imate nevesto?« »To-le je!« In izza njegovega hrbta stopi pred uradnico že priletna ženska, čokata in majhna. »To-le jc moja nevesta!« »Žc prav, Štrukelj,« pravi gospodična Pavla, »ampak gospod Sedej ima pa tudi nekaj besede k temu! Tja morate!« In oba, ženin in nevesta, morata pred gospoda Sedeja v socialni urad. Zakaj ženin je občinski ubožec in te ima v oskrbi g. Sedej. »Gospod! Oženil bi se rad! Ali mi dovolite?« »Kako?! Saj ti je šele pred kratkim žena umrla! Kje pa si dobil nevesto?« »Na grob moje rajnke sem šel molit, pa sem to spoznal na britofu.« »Že prav. ampak zakaj si pa nisi izbral katere v ubožnici?« »Ne maram tistih!« »Pa zakaj ti bo žena?« »1, za postrežbo!« Gospod Sedej vpraša nalo nevesto: »Pa ga imate radi?« »Saj ga moram imeti,« se odreže ta. -saj bom njegova žena!« »Kaj pn otroci? Jih bo morala mestna občina rediti?« »Saj jih najbrž ne bo!« -Zakaj pu ne. nevesta je Tejst in mlada!« (Nevesta, 50 letna, sramežljivo za rdi.) G. Sedej vpraša nevesto: Pn ?akuj ga boste vzeli?« »Ljudje me vedno sprašujejo, kje imam ženina. Zdaj ga jim bom pa pokazala!« »No. če. je tako. pa stopita do šent jakobskega gospoda župnika in mu povejta, da sem vama dovolil poročiti se!« »Bog plačaj, gospod!« se oglasi štrukelj. »Ampak, gospod, ali.nam nc bi mogel magistrat dati eno odejo. da naju ne bo zeblo?« j Poleti bosta že potrpela, na zimo vama bomo pa dali eno!« ^Oh. gospod, pn ko bi nama šli za pričo!« -Ne. to pa no!« se brani počaščeni g. Sedej. Ne maram pi krivem priseči!« Vsa ta pogajanja jc poslušalo seveda večje število magistralnih uradnikov in uradnic. Pa so se vsi zelo resno držali, kar je treba priznati. II koncu je nevesta vse navzoče povabila: »Pa pridite vsi v cerkev pogledat, ko sc bova vzela!« »Pridemo! Seveda pridemo!« je ves zboi gnil , .hi pritrdil. Tako se bo zgodilo, do bodo Iri prihodnje nedelje n'u'iii!i< čez šentjakobsko prs/.nico ženina / rojstno letnico 1857. nevesto pn z letnico 1880. šentjakobčnni. z le-tem parom se pa morete postaviti nrcd vsemi drugimi turami' Bogosluzni red v stolnici , i Binkoštna ncdclju Oh 9.30 slovesna škofova sv. maša, po sv. maši (okrog 10."M)) začetek birmovanja. Zadnji blagoslov dvakrat: prvin" okrog 11.30, drugič h sklepu. Popoldne ob 2.30 slovesne večernice, ob 3 sv. birm«. Zadnji blagoslov sauio ob sklepu. Po sv. birmi slovesne litanijc. Binkoštni ponedel jek Ob 10 slovesna sv. inu.ša, |x> sv. maši (oklog 11) začetek birmovanja. Zadnji blagoslov ob sklepu birmovanja. Birnianci in botri naj se postavijo v vrsto po cerkvi. Zn red skrbe gg. bogoslovci. Birnianci ii'm a jo birmanski listek v rokah. Boter položi desno roko na desno ramo birmunca. Če ima več birmancev, stori isto zuporedomu pri vseh. Ko g. kanonik obriše birmancu čelo, mu boter preveže čelo s trakom. Nato odide k altarju sv. Rešnjega Telesa, kjer trak odvzamejo in čelo obrišejo do čistega. Botri naj skrbe. da birmauai prejmejo tudi zadnji blagoslov, ki spada k obredu sv. birme. Znamenje zanj bo dal zakristijski zvon. Razburljiv prizor na mestnem magistratu Včeraj dopoldne so je v prostorih An na hodniku mestnega socialnega urada odigral razburljiv prifcor, ki ga jo povzročil neki invalid, oziroma njegova resolutna žena. Ta invalid zelo slabo vidi. Ima pa dva otroka. Poprej je stanoval na Gradu. Po dolgem moledovanju mu je mestna občina preskrbela stanovanje za Bežigradom. Invalid pa ni hotel ali bolje rečeno ni mogel plačati najemnine stanovan ja in ko sc je tako nabralo ostanka več tisoč diinarjev, ga 'je mestna občina dala deložirati. Pripomniti moramo, da je mestna občina temu invalidu ponudila majhno služlvo paznika v parkih in jnu /.ugotovila poleg brezplačnega stanovanja še 600 Din mesečne plače. Invalid pa je to službo odklonil, ker jc njegova žena izjavila, da njen mož ne bo delal za 600 Din. Včeraj dopoldne je prišel invalid z vso svojo družino na mestni socialni urad protestirat proti deložuciji (urad pu pri tem ni prav nič udeležen in se ga stanovanjske zadeve nič ne tičejo!). Tam so razburjenemu invalidu sicer nekaj obljubili, du bodo pri stanovanjskem uradu |K>sredovali za odložliitev deložacije, toda invalid je postajal vedno bolj ogorčen in zahteval, naj mu mestna občina plača stanovanje v hotelu »Soči«. Dobil je odgovor, zaka j ne zahteva raje hotela *Uni-ona«. Tedaj sc jc razburila njegova žena. začela groziti uradnikom in da sc gre pritožit še na višja mesta, nato pa pahnila svoja dva otroka v urad in trdo zaprla vrata za seboj. Pa jili vri redite!« je pričela klicati na hodniku. Uradni sluga je otroka postav il pred vrata in naglo vrata zaklenil, da nc bi mogla besna zakonska dvojica še enkrat navaliti v socialni urad. Le polagoma se jc kričanje in razburjanje na mestnem magistratu poleglo. Kai bo danes? Opera: Gorenjski slavček. Izven. Velesejem. Razstava fipk na Turjaškem trgu. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in Mr. Rumor, Miklošičeva cesta čt. 20. ___ MOŠKE OBLEKE prodaja za čas velesejma po nabavni ceni konfekcijska industrija JOSIP IVANCIC - LJUBLJANA Dunajska cesta 7 — Nc zamudite ugodne prilike o II. dež. real. gimnazija na Poljanah v Ljubljani priredi v pondeljek, 9. t. m. dopoldne, vn v torek celi dan razstavo tekom |>ouka od učenk in učencev izvršenih ročnih del iz Šivanja, risanja, prirodopisa in zemljepisja. Ravnateljstvo najuliudneje vabi nu ogled /lasti starše otrok, ki obiskujejo ta zavod. Vstop prost. Q Uinrli so v Ljubljani v času od 31. maja do 6. junija: Alojzi j Malgaj. pleskar in posestnik, 36 let. Knezova 14; Neža Henigsmann, zasebnica, 53 let, Vidovdanska 4; Janez Berce, bivši dninar, 66 let, Vidovdanska 9; Franc Birk, zidarski polir in posestnik. 50 let, Bohoričeva ulica 33; S. Biliona Frančiška Bahovec, usmi-Ijenka, 74 let, Slomškova 20; Boris Urbane, sin brivca, 5 mesecev, šelenbu rgova 7; Jožefa Čimer man, vdova sodnega ofidala, 87 let. Celovška 61; Marija Blaž, bivša delavka, 80 let. Dolenjska 28; Ana Krulc, bivša kuharica, 88 let, Mestni trg 19; Dora Lavrič, zasebnica, 57 let, Žaloška 11; Kranja Šega. poštna uradnica v p„ 64 let Zaloška 11; Marija Ščurk, zasebnica, 71 let, Lepodvorska 35. — V bolnišnici so v istem času umrli: Franc Kavčič, železniški nadsprevodnik v p., 77 let, Bohoričeva 4; Anton Kol-šek, sin dninarice, 2 meseca, Družanje 5; Daniel Markovič, sin služkinje, 3 mesece, Kotnikova 8; Josip Štrumbelj, Žagar, 51 let, Podgrad 19; Josip Podržaj. posestnik, 74 let. Želimlje 37; Anton šušteršič. posestnik, Zg. Šiška; Zdenka Reja, gojenka, 20 let, Lipičeva 2; Srečko Podrebšek, sin služkinje, 6 mesecev, Lipičeva 2; Marija Koželj, bivša služkinja, 28 let, Podgrnd 47; Marija Gril, hči hišarja, 2 leti, Nova gora; Franc Bizjak, krojaški pomočnik, 64 let, Dol pri Ljubljani; Uršula Gerbic, zasebnica, 61 let, krakovski nasip 24: Franc llogler. %in posestnika, 27 let, Mozelj; Martin Bcrdelak, svečarskii pomoč- MIR VAM, SLOVENCI! je knjiga, ki je bila dana v promet šele včeraj popoldne I Stopite takoj mimogrede v najbližjo knjigarno in jo kupite čimpreje, ker jc iz posebnega vzroka izšla ie v omejeni nakladi I Stane Din 20"—. Kaki posebni reklamni letaki se ne bodo delili I nik, 27 let, Wolfova 10; Cecilija Ciberšck, služkinja, 37 let, Metelkova 2. © Poldnevni izlet v Notr. Gorice priredi binkoštni |>o,nedeIjek popoldne Stolna prosveta v Ljubljani. Odhod s prvim popoldanskim notranjskim vlakom ob 2, povratek poljubno po dogovoru. Člani in prijatelji vljudno vabljeni! 0 Promenadni koncert Nar. žel. glasbenega društva Sloge v Zvezdi drevi ob pol 8. Spored: 1. Uvodna koračniiea, 2. Rossini: Stabat mater, n ri ja.: 3. Gounod: Faust, fantazija; 4. Jessel: The Gibsou Girl-tvvo step; 5. Wagner: Pošiljam ti te rožice, pesem; 6. Beethoven: K^mund, uvertura: 7. Bardofer: Slovenske pesmi, pot-puri; 8. Zaključna koračnica. Kapclnik g. Heri Svetel. © Vabilo meščanom. Dne 11. in 12. junija 1930 posefcpjo odlični člani romunskega avtomobilskega kluba Ljubljano. Gostje se pripeljejo v sredo, dne 11. junija med 10. in II. uro dopoldne iz Zagreba po Dolenjski cesti, čez Kar-lovški most, zavijejo za gradom ob Grubarje-vem prekopu v Streliško ulico ter vozijo dalje mimo Mestnega doma na Mestni trg. Stari trg, čez sv. Jakoba most na Cojzovo cesto, miimo spomenika Ilirije, po Vegovi ulici, čez Kongresni trg pred Kazino, kjer bo sprejemni pozdrav. — Približno pol ure kasneje se odpeljejo roinunsiki avtomobilsti po šelenburgovi uliici, Prešernovi ulici, Miklošičevi cesti, Tavčarjevi ulici iu Celovški cesti proti Bledu. Prihodnji dan 12. t. m. prispejo romunski gostje z Bleda okrog 10 dopoldne zopet v Ljubljano ter se odpeljejo brez postanka po Dunajski cesti dalje proti Celju. — Vabim ljubljansko meščanstvo, da mile goste iz domovine naše kraljice povso-di prisrčno pozdravi ter okrasi domove v onih ulicah, kjer se bodo vozili romunski avtomobilisti s cvetjem in zastavami. © Zopet žepna tatvina na trgu. Žepna tatvina, o kateri smo zadnjič poročali, ni bila zadnja ua živilskem trgu. Včeraj se jc pripetila še bolj drzna žepna tatvina. Gospa Barbara Zaje 7. Ilovice št. 2, je prijavila stražniku, da ji je i/, žepa izginila denarnica, v kateri je imela 1.120 Din denarja. Tatvine je obsodila neko žensko, ki je bila res aretirana. Ta pa tatvine noče priznati. Pri njej so našli več denarja, o katerem pa aretiranko trdi, da je njen in ne od ukradenke. © Razkrit brlog. Ljubljanska |*>licija je žc dalj časa sumila, da se v nekem hlevu v severovzhodnem delu mesta gode nemoralne stvari. Prejšnjo noč je policija v ta hlev vdrla. Racija je potrdila ta sum v polni meri. Aretiranih je bilo 6 žensk, samih starih znank policije. © Karambol. Predvčerajšnjem sta trčila na Poljanski cesti voz cestne železnice in pa eno-vprežni voz posestnika Janeza Sršena z Golega. Sršenov kon j se je namreč splnšil, voznik tramvaja pa ni pravočasno zavri voza. Tramvaj je prevrnil voz, na katerem so bili Sršen, njegova žena in eno govedo. Sršen je pravočasno skočil z voza, vendar sc je pri skoku nekoliko poškodoval. škode pa nc trpita ne Sršen in ue cestna železnica. © Drva - premog najceneje pri »Kurivo«, Dunajska 33. — Telefon 3434. oti iz Kamnice, ki bo pripravna tudi za avtomobilski promet. □ Veliko čila Maribor. Približno 100.000 knjig so prečitali lansko leto. Med največjimi knjižnicami je knjižnica Prosvetne zveze na Aleksandrovi cesti. Vse knjižne novosti iz domačega in tujega knjižnega trga so na razpolago. Vsa dela znanih katoliških pisateljev Keimmichla, Naborja, Buola, Hansjakoba itd. Od P. Kcllerja se dobe: Altenroda, Das konig-liche Seminartheater, Das I e tete Mttrchen, Der Sohn der Hager, Die alte Krone, l)rei Briider suehen das Gliic.k, Ferien von Ich, Gold und Myrrhe, llubertus, In fremden Spiegeln, Marie Heinrich, Titus und Thimoteus, Ulrichshof, Waldvvinter, Dam itd. Med najnovejšimi znanstvenimi deli omenjamo: Esch-mann, Der fasehistisehe Staat in Italien; Kjellen, Die Grossmachto vor und naeh med Weltkriege; Siebertz, Wunder im Weltall I.—IV. itd. Proti nizki izposojevalnini dobite v knjižnici Prosvetne zveze pošteno, zabavno in poučno čtivo. □ Mariborsko deco bo obdarovala jutri cu-riška »Harmonija« ob priliki svojega prihoda v Maribor. Prihod ob 14.17; nato odhod v veliko onion-sko dvorano. Spoloma se razdelijo med mariborske otroke darovi, ki jih prinese >Harmonija<-. Mariborčani: jutri k slovesnemu sprejemu švicarskih gostov na glavnem kolodvoru ob 14.17. □ Pri uajdrniškem uradu so bili v preteklem mesecu oddani oziroma prijavljeni sledeči najdeni predmeti: 1 zlati uhan, 1 volnena otroška čepica, 2 kanarčka, 1 dijaška čepica, 1 ženski klobuk, 2 para rokavic, 2 otroški žogi, 1 zlata damska ura z denarnico, 1 zlata moška ura, l kokoš, 1 svileni šal, 1 aklovka ter več ročuih torbic z razno vsebino. Prizadeti naj se oglasijo pri najdeniškem uradu predstojništva mestne policije v Mariboru. □ Iz nezgodne bcležnice. S strehe je padel pri prekrivanju slamnate strehe 73 letni preužitkar in krovec Jernej Bezjak; pri padcu 15 m globoko si je starček zlomil desno roko v ramenih in levo nogo. Razen tega je zadobil ludi težke notranje poškodbe. Leči se v tukajšnji boluišuici. — Voz se je zvrnil v vinogradu na 25 letnega posestniškega sina Ivana Leberja iz Sv. Jurija ob Pesnici. Težko poškodovanega Leberja so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. □ Na ribjem trgu. Sa rdele 16, i tunino in »ka-lamarji« 28, škrombri 30. Blaga veliko; pa so mariborske gospodinje pokupile, kar ga je bilo. □ Senzacija v mestnem parku na binkoštni ponedeljek. Tukajšnjemu aeroklubu »Naša krila« se je za binkošti posrečilo dobiti od velelvrdke Sie-mens in Halske velezvočnik, ki tvori za časa velesejma v Ljubljani pravcato senzacijo. V zvezi s produkcijo tega radiovelezvočnika je nameraval aero-klub prirediti letalski miting na Teznu, kar pa se radi nenadnega zadržka najboljšega letalca ni posrečilo, vendar pa bo velezvočnik, po leži 7000 kg, vseeno posetil naše mesto ter bo izvajal na binkoštni ponedeljek v mestnem parku najrazličnejšo godbo in druge prenose. Nizka vstopnina bo služila za nabavo lastnega lelala tukajšnjega aerokluba. Začelek prenosa ob 11 dopoldne. □ Sveti Duh na Ostrem vrlin. »Meja« priredi na binkoštni ponedeljek izlet k Sv. Duhu, ki je eden izmed najlepših kobanjskih planinskih prostorov. Izlet se vrši v dveh skupinah. Prva skupina poseti med potjo Sv. Urbana, Sv. Križ in Žlamber-ške ribnike. Odhod prve skupine iz Maribora ločno ob 4 zjutraj izpred gradu. Druga skupina odide z vlakom ob 5.40 do Fale, odkoder krenejo po Stri-inovi grabi k Sv. Duhu. Prijatelji prirode vabljeni! □ Birmance slikam po ceni in lepi izpeljavi Foto Japclj, Gosposka 28. UPORABLJAJTE SAMO ORIGINALNI ..ZACHERMN" NAJBOLJŠE SREDSTVO ZOPER MRČES Mariborsko gledališče Sobota, 7. junija ob 20. uri: PRAVLJICA O RAJ. SKI PTICI, ab. B. Kuponi. Zadnjič. Nedelja, 8. junija, ob 20. uri: NETOPIR. Znižane cene. Kuponi. Zadnjič. Ponedeljek, 9. junija ob 15. uri: HERMAN CELJSKI. Kmečka predstava pri najnižjih cenah, Zadnjič. — Ob 20. uri BOBROV KOŽUH. Kuponi. Pred zaključkom velesejma ! Vrvenje ua letošnjem velesejmu. Zanimanje ki velesejem dnevno raste, čim bolj se približujemo zaključku. Kupčijski promet nara- , šča, saj je v Ljubljani nebroj trgovskih interesen-•xw. resnih kupcev iz cele države, pa tudi inozem- I stva. Včeraj so bili na velesejmu trgovci iz Bel- j grada, Bosne, Srbije in Hrvatske, nadalje skupina | ameriških Slovencev ter drugi inozemci. Za danes pa se pričakuje poset velike skupine grških gospodarjev, ki potuje po naši državi in je prispela tudi v Slovenijo. Temu obisku je pripisovati znaten pomen. saj lahko postane Grčija eden naših najboljših kupcev, kajti njena industrija še ni tako razvita, j da bi lahko krila vse potrebe. Tudi včeraj je bilo na velesejmu nebroj naj- , -azličnejših šol: gimnazije, realke, meščanske in ' gospodinjske šole, nadalje kmetijska šola z Grma. Skupno je včeraj velesejem obiskalo 22 osnovnih šol. Do danes lahko mirno cenimo obisk letošnjega v elesejma nad 75 oseb. Trgovski interes je bil tudi včeraj znaten ter je bilo sklenjeno mnogo kupčij. Interes pa postaju tudi zadnje dni vedno večji. V ospredju interesa so gotovo: pohištvo in proizvodi železarske industrije, predvsem stroji. Posebno se tu odlikujejo naše Strojne tovarne in livarne, ki izdelujejo zlasti stroje za obdelovanje lesa (z delavnim motorjem, nadalje stranske jarmenike itd.), motorne brizgalne treh tipov: 1.5 k. s. 600 1 meče vodo do 40 ni, nadalje 18 k. .s. 800 1, 50 m. in 36 k. s. 1.300 1, 60 m. Med razstavljenimi glasbili zavzema prav odlično mesto tvrdka Kacin Ivan (glasovirji in harmoniji) iz Gorice. Podjetje je domače in zasluži vse priznanje za svoje kvalitetne proizvode. V tej stroki razstavlja lepe proizvode tudi znana ljubljanska tvrdka Minka Modic, ki razstavlja gramofone, pia-nine, brenkala, strune, strune za rakete, glasbene jiotrebščine. Obe tvrdki se nahajata v paviljonu E. * Slrojne tovarne in livarne so na letošnjem velesejmu razstavile v velikem obsegu ter se pri razstavi strojev in predmetov razvidi, kako je to podjetje v kratkem času napredovalo. Posebno pozornost vzbujajo motorne ognjc-gasiic brizgalne za 000, 800 in 1300 lil. min. ter popolnoma nov izum stranski jarmenik. ki je posebno pripraven za male žage ter bode sigurno iz-|xxlriniI starinske venecijanske žage. Stranski jarmenik, ki potrebuje saino 6 k. s. je mobilen ter se lahko postavi sredi gozda in na visokih gorah, kar pomeni popoln prevrat v malo-žagarski industriji. Nadalje imajo Strojne tovarne in livarne d. d. na sejmu razstavljene brzohodne polnojarmeiiike ter imajo v pogonu stroje za obdelovanje lesa z vgrajenimi elektromotorji, kateri stroji so posebno pripravni za industrijo pohištva in mizurne v mestih. kjer imajo električno strujo. Jako lično je izdelan tudi dvojni mlin ter razstavljene transmisije in razne armature. Zvonovi iz 300 let stare renomirane zvonarne Strojnih tovarn in livarn pa donijo harmonično čez sejem ter vabijo obiskovalce. Nova industrija v Ljubljani Pogled na obratne prostore. V prostorih nekdanje Keršičeve tovarne vo-tov, starega ljubljanskega podjetja, se je nedavno naselila tvrdka Jugostever, ki je najprej samo sestavljala iz importiranih delov kolesa, sedaj pa je prešla tudi k fabrikaciji sestavnih delov, tako da imamo danes v Ljubljani tovarno koles. Sedaj je podjetje urejeno za kapaciteto cirka 18.000 koles letno, zaenkrat pa znaša letna produk-:ija cirka 0000 voz. ki se izdelujejo v serijah po več sto komadov skupaj. Tvornica ima licenco tovarne Waffenrad . znane renomirane znamke, tako torej dolgoletna izkustva na tem polju. Jeklene cevi dobiva podjetje iz inozemstva, okvirji pa se izdelujejo pri nas ter tudi emajlirajo. Montira se na montažnem kolesu, kar nadomešča tkzv. ameriški tekoči trak. Tovarna je poleg tega tudi repa--aturna delavnica za Stevr-avtomobile, kjer ji pri- haja zlasti v korist veliko skladišče nadomestnih delov. Tovarna je že izdelala prvo, izredno lično kolo, ki ga bo poklonila prestolonasledniku Petru. Sedaj je začela v serijah izdelovati dvokolesa. Ob priliki izdelave prvih voz je vodstvo tovarne povabilo odlične goste k otvoritvi. Prišel je v zastopstvu div. gen. g. gen. Popovič, župan dr. Puc, podžupan dr. Jarc, gen. kouz. dr. Pleinert, tajnik Zbornice dr. Pretnar. Goste je pozdravil ravnatelj g. Reicli od Kreditnega zavoda, v čegar koncem spada tovarna. Nato so si gostje ogledali tovarno, ki je bila v polnem obratu. Zaenkrat zaposluje podjetje cirka 50 delavcev, sčasoma pa se bo še razširila, saj namerava začeti tudi s fabrikacijo motornih koles in sestavo avtomobilov. Goste je ljubeznivo vodil jk> obratu ravnatelj g. bar. \Vodnianski. Priznanje naši podjetnosti Včeraj dopoldne ob 11 se je v Zbornici izvršila razdelitev odlikovanj, ki so jih dobile naše tvrdke na barcelonski razstavi. Razdelitvi je prisostvoval ludi ves industrijski odsek Zbornice za TOI. Opravičil pa se je španski vico-konz.ul Hieng radi odsotnosti. Uvodoma je predsednik Zborniice Ivan Je-lačin pozdravil navzoče, zlasti zastopnika banske uprave banskega svetnika dr. R. Murna. Poudarjal je nato pomen tega dogodka, da so si na odlični razstavi tako velikega obsega pridobili naši gospodarji zasluženo priznanje in odlikovanje. Naša udeležba na tej razstavi pa ni prinesla samo moralnih uspehov, ampak tudi materialnega: sklenitev trgovske pogodbe. Sedaj nam ne bo treba več izvažati našega blagu pod italijansko farmo. Čestital je vsem orlliko-vancem. Nato je tudi dr. R. Marn v imenu banske uprave čestital vsem odlikovancem. poudarjajoč zasluženo priznanje, ki ni kupljeno, kakor se je dogajalo na raznih razstavah. Priznanje naj bo spodbuda zn nadaljnje delo. /.lasti pa je se pomembno dejstvo, da so bili odlikovani tudi trije državni, oziroma banovinski zavodi, za katerih uspešno delo gre zalivala njih ravnateljem. Držati m- je treba načela: Vedno naprej, nikoli nazaj! Vito je predsednik Zbornice razdelil tvrd-k .i ui. oziioniu njih šefom in preti stavni kom diplome kakor tudi odlikovanja. Grand Prix r floto kolajno so dobile tvrdke: Hod . Iimolj-ska ek«portna družba v Čulcii (zn razstavljeni hnieljl: Sever in komp., trgovina z deželnimi pridelki. Ljubljana (za razstavljeni Tižol. semena in gobe); osrednji zavod za ženski domači obrt. Ljubljana (za čipke): zlato kolajno so irejeli: Državno zdravilišče Rogaška Slatina (mineralna voda): Noč Valentin, čebelarstvo, škofjn Loku; Remce in Co.. tovarna vpognjene--: pohištva, lesna industrija. Duplica pri Kuni-liku: Titan d. d., kranjske tovarne železne, ključavničarske in kovinske robe. Kamnik: Fr. Smm(\. tovarna zu umetne brusne kumne. Maribor: Srednja tehniška šola \ Ljubljani (zn keramično izdelke): F. Heinriliur. lesna industrija. 1 jubljaiia; Puh Josip R.. trgovina s stavbnim materialom in parket i. Ljubljana (Bnkula) in grnščiiiu Klevevž. Dolenjsko (dolenjska vina). Nato se je predsednik zahvalil za 'ulp.le/.bo. nakar ie bila sluvnost zaključena. I Pogled ua prostore, kjer se nahaja vodstvo tovarne. Fuzija tržaških ladjedelnic Na dan obletnice italijanskega vstopa v vojno je izšlo v tržaških listih poročilo, da je . prišlo >pod vodstvom milanske Banca Commer- j cialc Italiana in s sodelovanjem paroplovnih družb Kozuliča in Lloyd Sabaudo iz Genove med upravitelji ladjedelnic v Trstu, Miljah in Tržiču do sporazuma, na podlagi katerega se omenjene ladjedelnice spojijo v novo podjetje »ladjedelnico zmage«. Pri tem ne bo tovarna strojev »Stabili-mento Tecnico Triestino« zgubila nič na svoji gradbeni individualnosti, ki sloni na važnih tradicijah- . Istočalno se zviša delniški kapital, »da se dolgovi demobilizirajo in podjetje finančno uredi«. V novem podjetju bo sodelovalo tudi več italijanskih industrijcev. — S tem je postala Banca Commerciale Italiana, ki ji načeluje znani bankir Toeplilz, absolutna gospodarica Trsta. Znano je, da jc Banca Commerciale Italiana nedavno prevzela znani tržaški zavod Banca Commerciale Triestina, še prej pa si je banka prilastila večino delnic Kozuličeve paroplovne družbe. Milanska banka ie prišla do odločilne besede pri primorskih ladjedelnicah že tedaj, ko je prevzela tržaško »Banca Commerciale Triestina« in Kozuličevo druž.bo, ker sta ti podjetji imeli večino delnic omenjenih ladjedelnic. Z zavzetjem Kozuliča si je banka zagotovila tudi kontrolo nad Tržaškim Lloydom, ker je bila prej sklenjena spojitev Kozuliča in Lloyda. Tako nadzira Banca Commerciale Italiana največje paroplovne družbe v Trstu in zdaj tudi novo »ladjedelnico zmage . Trst je tako zgubil vso gospodarsko avtonomijo. Pripomnimo, naj še da pri kombinacijah glede tržaških paroplovnih družb in ladjedelnic sodeluje tudi Lloyd Sabaudo iz Genove in da so se tako Ge-novčani iznebili neprijetne konkurence tržaških paroplovnih družb na Atlantskem oceanu in v Sredozemskem morju, zlasti, kar se tiče pomorske zveze z Egiptom. Spojitev tržaških ladjedelnic se je izvršila v pravcu vladne gospodarske politike, ki gre za tem, da se potom spajanja manjših podjetij izloči konkurenca paroplovnih družb in ladjedelnic in se tako omogoči bolj ekonomična uporaba državnih podpor družbam in ladjedelnicam; na drugi strani večje ladjedelnice lahko bolj enotno nastopajo na mednarodnih tekmah za pomorska naročila. Vse italijanske ladjedelnice preživljajo večjo ali manjšo krizo, ki pa jo zelo blažijo naročila vojnega ministra. Tako se jc predvsem ladjedelnica v Tržiču specijalizirala v gradnji podmornic in morskih letal. Povzdiga kmetijstva v Slov, Krajini Lahko so reče, da se kmetskemu vprašanju še nobeno leto ni posvečalo toliko pozornosti, kakor ravno letos. Okrajni načelstvi v M. Soboti in Dolnji Lendavi sta naravnost občudovanja vredni v svoji požrtvovalnosti. Od svoje strani obe storita vse, kar je v njuni moči. Začetek napredka v kmetijstvu je razumevanje vprašanj, ki so v zvezi z vsemi panogami kmetskega gospodarstva. S tega vidika sta se lotili dela obe okrajni načelstvi. Začeli sta s jirirejanjem j>oučnih kmetijskih tečajev, na katerih kmetijski strokovnjaki predavajo o jioljedelstvu, živinoreji, o trav-ništvu, vinarstvu, sadjereji, čebelarstvu in sploh o vseh vprašanjih, ki jih kmet srečava dan za dnem. Kmetijskih tečajev je bilo dosedaj devet, in sicer v Puconcih, Moščancih, Rogaševcih, Neradnovcih, Gor. Petrovcih, Beltincih, Petešovcih in Bcnici. Najpomembnejši je bil šesttedenski tečaj v Beltincih. Udeležba je pokazala, da se narod zanima za kmet-ska vprašanja. Še več koristi so prinesle kmetijske nadaljevalne šole, samo to jc škoda, da so še premalo raz- ; širjene. Letos sta bili v okolici samo dve: v Dokle-žovju in Balcovcih. Ker je ljudstvo kazalo veliko zanimanje, bi bilo zelo dobro, da bi se take nada- 1 ljevalne šole tudi drugod uvedle. Posebno dve gospodarski panogi sta. ki prinašala Slovenski Krajini lepe dohodke: živinoreja in perutninarstvo. Povzdigi živinoreje se je j>osvetila velika pozornost. Da se vzgojijo čistokrvne pasme, so se z državno podporo kupili čistokrvni plemenski biki. Zaenkrat sla take bike dobili občini Pu-conci in Tešanovci. Po vzorni živinoreji se najbolj odlikuje občina Nedelica. Tam se najde goveja živina, ki lahko lekmuje na vsaki razstavi. Nekateri tamošnji gos|)odarji so si priborili že več prvih daril in častnih diplom. Kazen goveje živine prinaša mnogo koristi tudi perutnnarstvo. Na milijone jajc se izvozi letno v Avstrijo in druge kraje. Mnogo se izvozi tudi piščet, rac, gosk in pur. I»a bi se perutninarstvo bolj smolreno gojilo, so se začela prirejati o lem vprašanju predavanja. Tako predavanje se je vršilo že v Predanovcih in na Cankovi; v Ne-delici in Martjancih se bodo pa vršila predavanja ta mesec. Glavni predavatelj je okrajni kmetijski referent g. inž. \Venko. Slovenska Krajina je razmeroma preveč obljudena, zato je treba izrabiti vse sile, da bo mogla bili kolikorloliko aktivna. Od |>redavanj, nadaljevalnih šol, tečajev itd. se pričakuje velik us|)eh, |x>trebna j>a bo tudi inaterijalna jjodjiora, da bo mogoče ozdravili težko gospodarsko stanje. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dne 31. maja 1030 (vse v milijonih dinarjev, v oklepajih razlike napram izkazu z dne 22. marca 1930). Aktiva: kovinska pod loga 366.7 (— 1.1). tečajna razlika 1.454.8 (— 50.5). jx>sojila: menična 1.067.7, lombardna 229.7, skujiaj 1.297.4 (— 22.3). račun začasne zamenjave 167.9 (— 4.0); pasiva : bankovci v obtoku 5.280.7 (-!- 214.3), račun začasne zamenjave 167.9 (— 4.0). drž. terjatve 217.3 (_ 146.8). obveznosti: žiro 1.'285.9, razni računi 154.8. skupaj 1.440.8 (— 141.6): ostale postavke neizpremenjene. Industrija v Sloveniji. K članku je pomotoma izostalo ime avtorja g. inž. Milana šuklje-ja. gen. tajnika, ki je podal ta referat na občnem zboru Zveze industrijcev v Ljubljani. Zadružna zveza v Zagrebu je imela, kakor smo že poročali občni zbor v četrtek, dne 5. t. m. Na tem občnem zboru je zastopal član načelstva dr. Franc Kulovec, ki je pozdravi zvezo v imenu slovenskega zadružništva. Predvsem je pozdravil važnost kmetijskega kreditnega zadružništva, poživljajoč se na nase domače vzslede. Zato je obrestna mera v naših krajih najnižja v državi. Nadalje je naglasil potrebo zadrrznc discipline. Iz poročila podanega na tej skupščini je razvidno, da je imelo 1929 50 kreditnih zadrug-članic Zveze 59 milj. vlog, torej tretjino vseli vlog pri hrvatskih zadrugah. Denarni promet Zveze je znašal 140 milj. Din. Revizij je lani bilo izvršenih 47. O nihanju članstva kakor tudi o računskem zaključku svoječasno že objavili vse važne podatke. Statistika konkurzov v maju. Razglašenih je bilo 65 napram 98 v 1118 j II lit ni, od tega Srbija 46 (70), Slovenija in Dalmacija 8 (5), Hrvatska 5 (12), Vojvodina 5 (9), Rosna I (2). Skupno jc bilo v prvih 5 mesecih razglašenih 368 konkurzov (lani 505). Prisilnih poravnav je bilo razglašenih ta mesec 22, od tega v Hrvatski 7, v Sloveniji in Dalmaciji 5, v Vojvodini 5, v Srbiji 3 in v Bosni 2, V katero davčno skupino spadajo peki pri odmeri pridobnine? Na predlog Zbornice za TOI v Ljubljani ie ministrstvo za finance 7. odlokom št. 24.464 z dne 14. aprila 1930 pojasnilo, da se morejo peki uvrstiti v I. skupino člena 42. zakona o neposrednih davkih (osnovnim davkom 10%) samo v primeru, da polog svojih izdelkov prodajajo; čeprav samo deloma. Ii^i nabavljeno izdelano blago, na primer slaščice, kekse itd., ali v primeru če obratujejo v takem obsegu, da se more njihovo jiodjetje smatrati za industrijsko, kar je zelo redko. V večini primerov spadajo peki kot obrtniki v lla skupino (z osnovnim davkom 8%) ali v Ilb skupino (z osnovnim davkom 6%). upoštevaje pri tem ali delajo s stroji na pogon ali zaposlujejo več nego 4 kvalificirane pomočnike, ali ne. Občni zbor Mariborske tiskarne sc vrši 20. julija ob 10. Izbrisala pa sc je: Zadružna elektrarna v Ka-zvanju pri Mariboru, r. z. z o. z. (ker je likvidacija končana). Dobave. Strojni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 17 .t. ni. jionudbe glede dobave kavčukovih cevi. — Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 12. t. m. jionudbe glede dobave 6 parov gumijastih rokavic za elektrotehnike ter glede dobave usnja-tih jermen. Pomorska vojna akademija v Dubrovniku sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 176 parov čevljev. — Dne 20. I. m. sc bo vršile pri subot. žel ravn. ofert. licitacija glede dobave vodovodnih cevi. 56.51 bi., Pariz 222.— bi., Praga 167.55-168.35 (167.95), Trst 296.55 bi. Zagreb. Amsterdam 2276.50 bi., Berlin 134.25 do 1352,25, Bruselj 789.03-792.03, Budimpešta 988.87-991.87, Curih 1.094.40-1.097.40, London 274.67—275.47, Newyork 56.41—56.61, Pariz 221.— '223.—, Praga 167.55-168.85, Trst 295.521—297.521. Dunaj 796.86-799.86. - Skupni promet brez kompenzacij je znašal 9.8 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2278.50—2279.50, Berlin 1349.50—1352.50, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.86—799.86, London 274.67—275.47, Ne\vyork 56.41—56.61, Pariz 221.— do 223.—, Praga 167.55— 168.35, Milan 295.50—297.50. Curih. Belgrad. 0.1275, Amsterdam 207.75, Atene 6.70, Berlin 123.25, Bruselj 72.10, Budimpešta 90.325, Bukarešt 3.07, Carigrad 2.45, Dunaj 72 85 London 25.09875. Madrid 62.60, Nevvyork 51660 Pariz 20.26, Praga 15.325, Sofija 3.745, Trst 27!o6 Varšava 58.—, Kopenliagen 138.25, Stockholm 138.65, Oslo 138.25, Helsengfors 13.—. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. 8% Bler. j>os. 97.50 bi., 7% Bler. pos. 86.25 bi.. Celjska jx>s. 160 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 905 den., Kred. zavod 170 den.. Vevče 117 den.. Stavbna 40 den., šešir 105 den.. Ruše 270—280. Zagreb. Drž. pa[j.: 7% inv. pos. 87.50—88, agrari 54.50—55, vojna škoda ar. 434.50—484.50 (435, 434.50), kasa 434—435, 6. 434-435, 7. 434— 435.50, 12. 434.50-435 (434.50), 8% Bler. posojilo 97.125—97.50, 7% Bler. pos. 86-86.125 (86, 86.25 —86), 7% j)os. Drž. hip. banke 85.125—85.50, 85, 85.125, Posojilo mesta Zagreba 75 b. — Bančne delnice: Ravna gora 75 d., Hrvatska 50 d., Katolička 34—40, Poljo 58—59, Kreditna 96—100, Union 196 do 196.50 (196), Jugo 79—80 (79, 79.50), Lj. kred. 120—122 (120), Medjunar. 61 d., Narodna 8.250 d., Obrtna 36 d., Praštediona 900—905, Srbska 180— 185, Zemaljska 133—135 (13). — Industrijske del-uire: Nar. šum. 24 d., linpeks 50—55, Guttmann 151—170, Slaveks 72—74.50, Slavonija 200—205, Našice 1.350 b.. Danica 112—113, Pivara Sar. 160 d., Drava 264—310, šečer. Osjek 377—380 (377.50), Nar. ml. 20 d., Osj. Ijev. 175 d., Brod. vag. 113 d., Union 120—150, Vevče 120 d., Isis 32—36, Ragusea 402.50—410, Oceani a 200—210, Jadr. plov. 500 (brez kupona), Trboveljska 434—437 (436), Belgrad. Narodna banka 8.300—8.350. 7% inv. pos. 88.50—89. agrari 55—56, vojna škoda 442.— do 442.50, 6. 441—445 (700), 11. 457 —457.50 (1000), 7% pos. Drž. hip. banke zaklj. 86.75 (1000 dol.) Dunaj. Don. sav. jadr. 93.25, Wiener Bankve-rein 18.25, Creditanstalt 47.60, Escompteges 161.25, Union 24.50, Aussiger Chemische 195.—, Alpine 26. Trboveljska 54.—. Kranjska ind. 36.—, Leykam 5—. Rima Muranv 87.35. Žito Današnji žitni trg v Vojvodini je bil dokaj živahen ter se je jx»ložaj za pšenico močno učvrstil. Cene so poskočile za 2.50 pari: gornjebačka pšenica, potiska, velja 215.— nakladalna postaja, bč. 78 kg pa 212.50. — V koruzi je zanimanje nekoliko popustilo ter je tendenca za ta predmet nekoliko oslabela. Cene so ostale zaenkrat v glavnem še neizpremenjene. — V ostalem ni nobenih izprememb. , kg 250—252.50. koruza bč. promptna 150—152.50, za junij 155—157.50, ječmen bč. oz. 66/67 kg 167.50— 170. 63—64 kg 162.50—165, oves bč. 185—190, moka bč. Og vag. bi. fko Ljubljana plač. po prejemu 410-415. Novi Sad. Pšenica: bč. 77 kg 205—207.50, 78 kg 207.50-210, gornjeban. 78 kg 207.50—210, gornjebč. 78 kg 210—212.50, ban. Tisa šlep 78 kg 212.50—215. sr. 77 kg 190—192.50, 76 kg 182.50-187.50. — Koruza: bč., sr. 90—94. bč., sr. ladja Dunav 102—104, ban. ladja Dunav, Bega 102—104, bč., sr. jun. 100—102.50. bč. oko!. Sombor 96—98, sr. okol. Šid 96—98. bč. 90—92.50. — Vse ostalo neizpremenjeno. — Promet: pšenica 24 vagonov, koruza 28 vagonov, moka 3 vagoni, otrobi 1 vagon. — Tendenca: trdna. Sombor. Pšenica: bč. Tisa šlep 210—215, bč. 77 kg 202.50—207.50, bč. 78 kg 207.50—212.50, sr. slav. 187.50—192.50. ban. Bega, Dunav šlep 205 do 210. ban. Bega, kanal 205—210. — Oves: bč. Borza DENAR Dne 6. junija. Tendenca na deviznem Iržišču je nadalje nazadujoča. Promet je bil kakor doslej znaten, zlasti v devizi London, nadalje še. v devizah Praga in Curih. Narodna banka je intervenirala v vseh en-;, ključenili devizah. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2276.50 bi., Berlin 1349.50—1352.50 (1.351). , Bruselj 790.03 bi., Budimpešta 989.87 bi.. Curih I 1094.40 1097.40 (1095.00). Dunaj 796.86-799.86 (798.36), London 274.67—275.47 (275.07), Nevvyork jul. do 105. - Moka: bč. Ogg 335-345, Og 330—340 2. 300-310, 5. 235-245, 6. 6. 165-175, 7. 115 dr 125, 8. 85—95. — Otrobi: bč. pšen. 60—70. — Tendenca: stalna. Promet: 170 vagonov. „.sašlepk07Bdodoq§ maljeko.yni—T—i Budimpešta. Pšenica: junij 22.85—23.06, zakli 23.06 - 23.08, okt. 20.63—20.85. zaklj. 20.78-20.79 — Rž: junij: 11.50, zaklj. 11.50—11.52, okt. 12.58-12.72. zaklj. 12.77-12.78. — Koruza: jul. 12.40 d« 12.42, zaklj. 12.89—12.96. avg. 12.95, zaklj. 13.23-13.24. Tranzit j. 12.15—12.18. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno 1 vagon hrastovih pragov, 1 vagon remeljnov in I vagon bukovih drv. Tendenca neizpremenjena. Povpraševanje je za bukova rezana in cepljena drva, ca. 10 vagonov 25, 35, 50 cm dolž., 5/9 cm deb., za bukova metlišča 27X27 mm, 1—1.10 m, za črn bosanski oreh od 70 cm srednj. premera dalje. Ponujajo pa se: 6—7 kub. metrov parizarjev-desk (hrastovih) od 1 ni dalje, 25 mm ,borovi brzojavni drogovi, hrastovi |>ragovi 12/13 1.20 m, 13/13 1.30 m. 18/14 1.50 m, 100 kub. metrov parjcnc ore-hovine od 1.50 ni dalje, od 25 cm naprej. Ljubljansko gledališče OPERA Začetek ob 8 zvečer Sobota, 7. junija: GORENJSKI SLAVČEK — MO- ŽIČEK. Izven. Izredno znižane cene. Nedelja, 8. junija:» NIKOLA ŠUBIC ZRINJSKI Izven. Izredno znižane cene. Ponedeljek, 9. junija: HASAN AG1N1CA. Izven. Izredno znižane cene. Torek, 10. aprila. Zaprto. Izmed sodobnib književnih izdaj so ii izbrani l) i priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu Vsak zvezek stane broširan Din 45— elegantno vezan Din 60*—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Celje & V celjski bolnišnici je umrl dne 5. juliju čevljarski vajenec lločiiik Avgust iz Pod-vrhu občine Braslovče. N. v m. p.! & Na Podsredo in St. Peter pod Sv. Gorami bodeta ob priliki binkoštnih praznikov vozila v aoboto 7. junija popoldne oziroma zvečer iz Celja po dva avtobusa, v torek 10. junija zjutraj pa bo ;uišel rezervni voz pomagat do Kozja in do Sedlarjevega; vozni čas ostane seveda kakor za redne vožnje. Sicer pa opozarjamo ponovno, da že sedaj vozi redno iz Ceija poseben avtobus ob 12.50, ki prihaja v Rogaško Slatino ob 13.25, odhaja odtod 5 minut kasneje proti Sv. Petru pod Sv. Gorami skozi Mestinje, kjer vstopijo na ta avtobus potniki na St. Peter, ter se vrača iz Št. Petra pod Sv. Gorami ob 10.41 skozi Mestinje, Rogaško Slatino in odtod nazaj skozi Mestinje ob 19.55 na Grobelno, kamor pride ob 20.40 in ima zvezo na vlak v Maribor, pride pa v Celje ob 21.15. Potniki iz sineri št. Peter proti Celju oz. Mariboru ter potniki iz Celja oziroma opoldne iz Maribora se lahko iz Mest iuja peljejo proti doplačilu 5 dinarjev v Rogaško Slatino in nazaj, da jim ni treba v Mestinju okoli pol do tričetrt ure čakali. & Od mojstra jc pobegnil. 16 letni pekovski vajenec Tonček Muzek iz Jurovcev v ptujskem okraju je 2. junija nenadoma zapustil svojega mojstra g. Kirbiša in neznanokam odšel. Mojster misli, da je fanta pograbilo tako silno domotožje, da ni mogel več pri njem zdržati. & Takle voznik jih pa res zasluži. Prošli petek bi se bila lahko zgodila na železniškem prelazu pri kin 1.7 poleg žage g. Vinka Kukovca po neprevidnosti voznika težka nesreča. Okoli 13 je pri-vozila iz smeri Petrovče železniška drezina z 8 osebami. Istočasno sta pasirala železniški tir dva icžko naložena voza. Dočim je pri konjih prvega bil voznik ter je voz še pravočasno prepeljal tir, so konji drugega voza brez nadzorstva peljali, voz- • nik pa se je zadaj razgovarjal z nekim moškim. | Le prisolnosti duha vodje drezine je ])ripisati, da ; ni drezina zadela v voz. Čudno pa je bilo nato obnašanje voznika. Ko jo je počasi primahal za konjema in ga je nadzornik proge poprašal po lastniku konjev, je hotel mesto odgovora z bičem na nadzornika. Pa je bil nadzornik urnejši in je moral voznik vozili naprej brez biča, ki ga je nadzornik oddal policiji. — Vsaj na tako nevarnih mestih, kot ie omenjeni prelaz, uaj bi vozniki bili veslnejši. Ni lo prvi slučaj, da bi se bila na tem mestu kmalu zgodila nesreča. & Stnra pesem. Že lani smo moruli ponovno opozoriti, kako gotovii činitelji v Gafoerju kvarijo lepoto, prijetnost in zdravilnost savinjskih kopeli s tem, da brezobzirno vporabljajo vsak čas Voglujno kot odvajalni kanal za svojo nesnago. Letos se ponavlja isto. Že nekaj dni sem se pretaka iz Vogla j ne baš v času, ko imajo i j udje največ časa za kopanje, godlja vseh barv in smradov. Sinrad je mestoma tako hud. da ni le popolnoma onemogočeno kopanje, temveč sc niti sprehajati ob obrežju ne moreš. Ker ima vsemogočna tovarniška gospoda zu naša iz vrst kopalcev izvirajoča ojiozorila gluha ušesa, je dolžnost oblasti, du kopalno možnosti v Savinji energično zaščiti. Tovarniški kapital je v Gaberju pač dovolj močan, da 1 >i si že davno lahko zgradil odvajalni kanal v spodnji del Savinje. Če tega noče storiti, ga je treba prisiliti, tla bo spuščal sinradljive tokove v Voglajno v nočnem času. Saj je sedaj naravnost absurdno govoriti o zdravilnih savinjskih kopelih in va-td vanje celo tujec, ko imamo mesto čiste in osvežujoče vodo v Savinji gnojnico. Sveto pismo britanske biblične družin; že ponovno prodaja jh> Celju nekdo i/. Ljubljane, ki se rud nepoučenim ljudem predstavlja kot misijonar. Opozarjamo javnost, da je biblija, ki jo on prodaja protestantskega izvora, da je prevod deloma potvorjen. dn nima nikakih kritičnih opazk in tla je vsled tega nje ii|H>-ruba katoličanom prepovedana. Namen razširjanja te biblije je propaganda zu protestantske cilje in uporntrsj proti učeči rimski Cerkvi. V tem smislu se ta gospod »misijonar« tudi izraža, ko operira z znanstveno popolnoma neutemeljenimi trditvami o katoliški in tole ranči, inkviziciji, zaslepljenosti itd. To tudi ni čuda. Mož jc bivši avstrijski orožnik, kj je posečal protes-tantovsko misijonsko šolo, kakor to sam pove. Dolžnost katoliško mislečo javnosti jc, da takim »misijonarjem« onemogočijo njih posel. Belokmsmski kotiček Izreden občni zbor vinarske in kletarske zadruge v Metliki. Razmero pritiskajo, j>a so močnejše kot smo mi. Vinsko klet zidamo, denarja pa ni! Na upanju se pa malo časa živil Obljube poslušamo in se '/. njim i tolažimo, pa kaj ko vsaka z besedo že izzveni. Zato je sklican za binkoštni ponedeljek izreden občni zbor, pri katerem gre pred vsem za zvišanje deležev. Pa ne gre še toliko za to, da z deleži spravimo skupaj potreben kapital, zakaj ta misel je brezupna, ker toliko denarja ne bodo zadružniki zmogli zložiti, ker ni kje vzeti, pa tudi zalo ne, ker je zadruga rajfeizeuovka in zatorej na malih deležih. Deleže moramo povišati predvsem zato, ker smemo potem šele ujiati na podporo s jlrani države in banovine, kakor se nam obeta. Najprej moramo sami dokazati zaupanje do zadruge s svojimi prispevki, s poroštvom in delom, potem smemo upati, da bodo naše delo jiodprli tudi od drugod. Na lom občnem zboru se bodo tudi v nekaterih drugih točkah spreminjala pravila, v kolikor zahtevajo to nove razmere. Slišali bomo tudi predavanje baltskega referenta, ki nam bo obrazložil stališče banske uprave in njene namene. Vsem vinogradnikom: zadružnikom in neza-druinikom pa velja eno in to stoji: če je iz sedanje vinske krizo kak izhod, potem ga bo našla zadruga za vse. če boste pa hodili vsak svojo pot, potem pa že lahko vidite, tla tiste vodijo vse do poloma. Zato ne jokajte za tistimi groši, ki jih velja sedaj založiti, ker bomo zgubili desetkrat več, če ne dopriuesemo sedaj tega. Občni zbor sc bo vršil po,osmi maši v dvorani 11. in P. Spet slovesnost. Naši sosedje preko Kulpc so pa res čudovito vneli letos. Na vuobohod je ža-kanjska župnija praznovala slovesno blagoslovitev nove gasilske zastave v Bubnjarcih, za binkoštuo nedeljo napovedujejo že zopet podobno slovesnost. • Ta dan bo v Žakanju ustanovitev Bratovščine Presv. Srca Jezusovega . kot je po mnogih župnijah I v soseščini že ustanovljena; la dan bo tudi slovesna bingoslovilev prapora te nove bratovščine. Tudi ta prapor je izredno lop in po lepoll še presega onega iz Bubnjnrc. Kupljen je pn ludi ta po večjem za amerikanske denarje. K slovesnosti so povabi je- - i»Eor — odstrani InUol In liro/, slmlit „Cr€»irie Orisr.ol" Volilvn si- v leltnrunli, ilrogio Bledu. Domače prebivalstvo in gostje so zelo radostni nad prijaznostjo in ljubeznivostjo kraljice, ter z največjo ljubeznijo jiozdravljajo lepega dečka kraljeviča' Petra in njegovega malega bratca kraljeviča Andreja. Dvorna dama Nj. Vel. kraljice g. Eleonora Švrljuga, soproga finančnega ministra se je mudila na Bledu več dni in je sedaj odpotovala v Zagreb, od koder se vrne na Bled na poletno bivanje v spremstvu svojega soproga in družine. Tujska sezona je nn Bledu v polnem razmahu. Vsak tlan prihajajo novi tujci. Med gosti so pretežno Nemci, s katerimi smo Blejci zelo zadovoljni, pa tudi gostje odnašajo z Bleda in okolice popolne vtise. Omembe vredno je, da prihaja tia Bled vedno več gostov iz visokega severa, tako iz llolandije, Danske, Švedske, Poljske in celo iz Norveške. Seveda ostanejo gostje na Bledu le po par dni in zelo obžalujejo, da jih potni dogovori silijo dalje. Jesenice Izletnikom ua Golico sporočamo, du bo zanje na binkožtno nedeljo in binkoštni ponedeljek pri Sv. Križu [iod Golico vsakokrat po prihodu jutranjega izletniškega vlaka, t. j. o pol devetih zjutraj sv. maša, katere naj so čim več izletnikov udeleži. Premestitev. Na razna vprašanja odgovarjam s tem, da ni res, tla bi sam prosil za premestitev z Jesenic. — Ing. šapla. Novo mesto Kopanje v Krki. V Krki se je začelo že splošno kopanje, bodisi ua kopališču, na žagi g. Seidla ali j>a v Ragovem logu na jezu. Voda je razmeroma še precej mrzla, saj ima šele 15"C, toda naši ljudje, posebno športniki, se nc zmenijo dosti za to. Posebno pred kopališčem je kaj živahno. Ko se malo skopljejo, prično pred kopališčem z različnimi športnimi vajami. Le škoda, tla je ravno pred kopališčem nasut lako debel pese!;, da se komaj da hoditi. Na mestu bi bilo, tla bi mestna občina dala posi pat i po vrhu lega debelega j>es,;a še drobnega, ker naše športaše zelo ovira tak debel jiesek. Jezik si je pregriznil. Vovko Alojzij, kmečki fanl, se je dne 3. t. m. peljal s kolesom od nabora iz Novega uiesia proti domu. Ker jo pa malo prehitro vozil, sc je zaletel v obcestni kamen, ler padel in si pri padcu z zobmi pregriznil jezik, tla mu jo zalekel in ne more ne govorili še manj ]>a kaj uživati. Sel je takoj v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer so na njem izvršili težavno ojieracijo. Slov. Bistrica Katoliška oniladina iz Maribora jc gostovala v hotelu Belgrad v Slov. Bistrici z igro Očetova kletev.'. Igrali so zelo dobro, a posebno pohvalo zasluži salonski orkester. Obisk ic bil dober, bil bi pa še lahko boljši, či bi bili jjravočasno jjo-skrbeli za reklamo. Tukajšnja meščanska sola priredi za binkošt-ne praznike igro »Divji mož«. Ker je čisti dobiček namenjen za izletni fond, se vljudno vabijo vsi prijatelji mladine, da se je udeleže kolikor mogoče polnoštevilno. Olepševalno društvo temeljito popravlja mestno kopališče, nadalje namerava olepšati še mestni park in Marijin kip pri farni cerkvi. Velika cerkvena slavnost se je vršila v nedeljo 1. junija v tukajšnji larni cerkvi. Milostljivi gospod msgr. J. Vreže je blagoslovil tri prenovljene oltarje, božji grob. krstni kamen in na novo poslikano cerkev. Kot veličasten slavospev je donela njegova pridiga raz okusno prenovljeno priž-nico. Njegove vznesene besede so merile na veli-častvo hiše božje; pri tem ni pozabil omeniti truda domačega farnega ka|>lana gosp. Ivana Šolinca in obeh glavnih umetnikov Jurija Očka in Franceta Zamude. Največje pohvale so gotovo vredni farani, radi požrtvovalnosti in naklonjenosti do cerkve. Vse to se je vršilo med pokanjem možnarjev in med zvoki domače godbe Bralno društvo v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici priredi v nedeljo 15. junija javno tombolo. Čisti dobiček je namenjen v prid zgradbe društvenega doma. Stari Log pri Kočevju Lep je domači vrt v pomladili krasoti raznobarvnih cvetlic, a še lepši duhovni vrt nežnih mladih src, katera se posvete in izroče popolnoma pod varstvo Rože Jerihonske — Marije. Tak Marijin vrtec se je ustanovil v naši fari, v katerega je bilo v nedeljo 25. maja sprejetih 20 dečkov in 3<> deklic. —-Na vnebohod Gospodov se ie dekliška Marijina družba povečala za 13 novih članic. Trbovlje škropite ceste. Edina prometna cesta s kolodvora do Trbovelj se nahaja v prahu, tla jo joj. Gorje onim. ki so primorani biti na cesti, in požirati cestni prah otl številnih avto-voženj. motociklistov in kolesarjev. Gorje pu tudi hišnim posestnikom ob ccsti, ki ne smejo imeti ne vrat ne oken odprtjih. Tn pred pur leti si je občina nabavila škropilni voz, ki je ]>o-poluoma neuporabljiv za naše ceste, za to ga pu tudi nc uporabljajo, lil to je leto za letom, mi pa tarnamo, dn se ceste ne škrope. Nn mestu bi bil tovorni voz, ki bi ves dan škropil ceste. Tu bi bilo tudi delo protituberkulozne lige, tla bi posegla vmes, ter tako omejila bolezen. V bolnišnici leži vedno nekaj težko bolnih na pljuča h in ti morajo tudi vsrkavati tn neznosni cestni prah. Prosimo tedaj, dn se vendar začne s škropljenje, a to v zadostni meri. Popravljamo. Jerin Anton, ki je na sokol-skem tclovatliščii nesrečno vrgel kroglo v dečka Požuno. ni Slan Sokolu, ter se jo le slučajno lam nahajal. Popravljamo zalo. ker društvu nočemo delati krivico Zagorje Majnik smo letos lepo praznovali. Ioieli smo šmarnice zjutraj ob precej zgodnji uri, pa udeležba je bila cel mesec lepa, tudi obhajilna miza obiskana. Pogrebov nam je prinesel ta najlepši mesec leta precej -- skoro bi mu rekli tudi »mesec smrti«. Poslovil pa se je e pogrebom g. Adolfa Ranzlngerja, rudniškega tajnika. Gospod, ki je že več kot desetletje bolehal na želodcu — dvakrat je med tem komaj za las ušel smrti — je šel začetk<«m meseca iskat okrepitve v Rogaško Slatino. Pri najboljšem razpoloženju — krmil je ptičke, kar je bilo vedno njegovo veselje — je začutil pekočino v želodcu, se zgrudil, da so ga prenesli v posteljo. Poklicali so mu duhovnika, ki mu je podelil sv. zakramente, nato pa odredili prevoz iz Rogaške Slatine v celjsko bolnišnico. Na tej poti ga je držal v naročju brat g. Robert. V Celju pa je bil operiran, pa ni prestal, ampak v par urah podlegel. Refren pogovor o njem v Zagorju je stalno: Škoda zanj. Naj bodo tlomači, s katerimi globoko sočuv-stvujemo, v Bogu potolažeui. Kranjska gora Visok obisk. V petek, 30. maja, so prišli k nam na izlet zagrebški metrooolit in ljubljanski koadjutor dr. Uožman z msgr. Dostalom. Šli so na izprehod v kranjskogorsko okolico in se peljali z nvtom v Rateče. Lep in krasen dan je izlet še povzdignil. Izleti. V Kranjsko goro prihajajo dan za dnevom razne šole na majniški izlet; žal, tla je bil maj precej deževen in hladen, a junija bo, kakor kaže, lepše in govkejše. Domača šola pa odhaja na izlet drugam, tako obrtna-nadaljevalnsi ob zaključku šolskega leta in višji osnovni razredi v Ljubljano na jubilejni velesejeni, nižji razredi pa k Peričniku. Krasno in gorko vreme je nastalo zadnje dneve maja. Na polju vse lepo kaže. Če je deževno aprila in maja, je dosti sena in žita. Ujiajmo. Ozelcneli so do vrha naši nižji vrhovi, ki so poraščeni, znak, tla črešnje dozorevajo. Toda višji v Julijskih Alpah, n. pr. vitki Razor in širokopleči Prisank, ljubka Mojstrovka in proklete Police in še drugi, ki se zadaj skrivajo, vsi ti so še natrpani s snegom, a tudi z njih grebenov počasi zgineva in se umika v globeli, dokler ne bo ostal le večni, ki nikdar ne skopne. Najlepši meseci pri nas: junij, julij in avgust so na jiohodu. Po navadi skozi lepo vreme, nikoli prevroče, prijeten prepih in zdrav zrak. Maj, sep-jember in oktober so muhasti, marec in november negotova, v decembru, januarju in februarju pa kraljuje več ali manj starka zima, ki je pa vsa sveža in polna življenja. Vič Opozorilo staršem. Z uastopivšimi toplimi in solučnimi dnevi je oživel marsikuk skrit in prijeten kotiček ob tolmunih našega Malega grabna. Kopalna sezona je tu in vse hiti na toplo, dolgo od-1 lašujoče solnce, iu v okrepčujočo vodo. Ob nedeljah pohite v prosto naravo družine iu družbe izletnikov pogosto pa je opaziti kopice otrok samih brez nadzor« tva ali spremstva. Votla v zimskem času navadno poglobi svojo strugo, ali pa vsaj tolmune spremeni, tako tla obstoja, zlasti v začetku kopalne sezone, ko so lake novo nastale kotle še nepoznane, rosna nevarnost še za odraslega človeka-neplavača. Koliko bolj nevarno je torej za mladino, ki vsled svoje neopreznosti in neprevidnosti veselo brozga po vodi, nc vedoč in meneč se za obstoječo nevarnost. j Št. Jernej na Bo$er*$skem Oli-njeii tat koles«. Kot smo že svoječasno ! jHiročali, je bilo dne 7. marca iz veže žitpnišča v 1 št. Jerneju g. župniku Omalinu iz Bele cerkve i ukradeno kolo. Tal je bil obsojen na 20 mesecev : zapora. Je sicer tajil, toda pomagalo ui nič, ker | %ra je priča Krhin dobro videl, kako je iz župnišča I vzei kolo. Nesreča pri vožnji opeke. Hlapec posestnika in gostilničarja Zalokarja z Vrha je vozil iz Brežic opeko. Na Križaju pa ni bil. dovolj previden — nesreča pač nikjer ne počiva — noga mu spodrsne in )>ride pod voz ler ga precej občutno poškoduje. 33 fantov izmed 39 iz Orehovške občine jc bilo v ponedeljek pred naborno komisijo v Novem mestu potrjenih. Služba božja na Gorjancih pri sv. Miklavžu bo na binkoštni ponedeljek ob 10. Prijatelji dolenjskega Triglava vabljeni! Maharovški fantje na velesejmu — s kolesi. V nedeljo dne 1. junija se je 6 korajžnih fantov iz Maharovca, Dol., ojunačilo in jo s kolesi odrinili v Ljubljano na velesejm. Malo trudni, toda zadovoljni so prišli proti večeru domov. Obnašanje v cerkvi, zlasti na kotu nad zakristijo ni nič kaj dostojno, čeprav so bili nekateri vsled tega že kaznovani. Čuje se, da neka oseba bere med službo božio »Jutro«. Bo ta opomin zadostoval? Cerkveni vestnih Proslava blaženega Klavdija Koloinbjera, spoznavalca iz Družbe Jezusove in apostola presv. Srca. v cerkvi sv. Jožefa otl H. do 10. junija 1030. Spored: V soboto. 7. junija: Zvečer ob pol 8: Razkritje slike blaženega. Govor: Obris življenja bi. Koloinbjera. Litanije in blagoslov. — Na binkoštno nedeljo, 8. junija: Ob 8. zjutraj: Slovesna sv. maša. Zvečer ob pol 8: Govor: lil. Kolombji r. apostol presv. Srcu. Pete litanije. — Na binkoštni ponedeljek, 9. ju-nija: Ob 8 zjutraj: Sv. maša pred Najsvetejšim. Zvečer ob pol 8: Govor: Blaženi, naš priprošnjik v nebesih, pete litanije in zahvalna pesem. — Verniki dobe ob tej priložnosti popolni odpustek v cerkvi sv. Jožefa, oko prejmejo sv. Zakramente in molijo po namenu sv. očeta. — Vse te dni bo izpostavljena v cerkvi v počaščenjc relikvija bi. Koloinbjera. Cerkev sv. Jožefa. Nn binkoštno nedeljo ob 8 slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa solemnis zl. Rud \Vagner z orkestrom, gradual in sekven-ca, zl. P. Griesbacher. po ofest. veni sunete spi-ritus, zl. A. Foerster. Cerkev v Križankah. Na binkoštno nedeljo ob jiol 11 slovesna sv. lfinša. Izvaja se: instrumentalna maša v D., zl. Ad. Hihevskv. gradual in sekvenca, zl. P. Griesbacher, po ofest. toni sunete spdritus, zl. A. Foerster, Iz društvenega življenje Društvo orožniškili upokojencev /a Slovenijo v Ljubljani obvešča vse svoje člane in stanovske tovariše, dn se vrši občni zbor društva nepreklicno dne O. junija 1030 ob en 10 tlojvoldne |io prihodu mariborskega \ laka v prostorih restavracije -Novi svet« nn Gosposvetski ccsti. na katerega se omenjeni vljudno vabijo. Birmanska darila znižane cene pri SLAVKO RUS, LJUBLIANA - Dunajska cesto polen rsgovca. Spori GOSTOVANJE MADŽARSKIH PROFESIJO-NALOV V LJUBLJANI. Budapest! III. Keriileti F. C. igra z Ilirijo. Bojkot med Jugoslavijo in Madžarsko ie prenehal, kar nam bo samo v korist. Naši klubi imajo s tem dano priliko, da merijo svoje moči z odličnimi zastopniki madžarskega nogometa, ki je znan po vsem svetu, Naš prvak Ilirija je takoj porabila priliko in je angažirala znamenito profesijonalno moštvo I. lige Budapesti III. Keriileti iz Budimpešte, ki igra v Ljubljani v sredo 11. t. m. Kak sloves uživajo madžarski nogometaši kaže dejstvo, da igrajo za Binkošli kar 4 madžarski profesijonulni klubi v Jugoslaviji, kar je vsekakor najboljši dokaz, da nam Madžari lahko v nogometu nudijo več kot n. pr. dunajska moštva. Že gostovanje prvih madžarskih nogometašev Kisipestija v Ljubljani je napravilo mogočen vtis, dusiravno ni Kispcsti mec' prvoplasiranimi v tabeli. III, Keriileti stoji na 4. mestu tabele in predstavlja torej najboljši madžarski razred. O posameznih rezultatih in uspehih moštva smo žc včeraj poročali. Glede igre sanic naj omenimo še, da sestavljajo moštvo tehnlčarji, ki so izvežbani v taki popolnosti, da jim žoga ne dela nikakih ovir in zamorejo radi tega položit: vso pažnjo na igro samo. To je pač odlika profesionalnih igralcev, ki jim daje veliko premoč nad amateri. O posameznih igralcih bomo spregovorili prihodnjič. NOGOMETNI TURNIR NA IGRIŠČU ASK PRIMORJA. V nedeljo se prično povodom proslave 10 letnice SK Svobode v Ljubljani na igrišču Primerja nogometne tekme in sicer po sledečem sporedu: Ob 9 dopoldne Svoboda II : Amater Trbovlje, ob 10.30 dopoldne Grafika : Olimp Celje, ob 16 popoldne Svoboda I : Red Star Knittelfeld, ob 17.45 popoldne ASK Primorje : SK Hajduk Sarajevo. Že dopoldanski turnir bo zelo zanimiv, ker bodo hoteli vsi sodelujoči klubi doseči čim boljši rezultat. Amater je prvak trboveljskega okrožja ter nastopi v svoji najmočnejši postavi, v kateri ie premagal svojega lokalnega rivala SK Trbovlje s 4:0 in s katero je igral proti prvaku celi. okrožja SK Celju s 3:4. Grafika je s svojo zmago nad Slovanom (6:11 dokazala, da spada med prvorazredne klube. Tudi Olimp je v kratkem času svo jega obstoja zelo napredoval ter je resen konkurent ostalima celjskima kluboma. Popoldne nastopila dva kluba, ki doslej še nista gostovala v Ljubljani in to SK Hajduk iz Sarajeva in Red Star iz Knittelfelda. Športni klub Hajduk je bil dve let prvak sarajevskega nogometnega podsaveza, seda pa se že več let nahaja na drugem mestu prvenstvene tabele. O njegovi jakosti pvičajo sledeči rezultati: S splitskim Hajdukom je igral 4:5, s Pri-morjem 2:3, s prvakom sarajevskega nogometnega podsaveza Slavijo ic izgubil z rezultatom 2:3. Dne t. junija 1930 ie tolkel provincijalnega prvaka sarajevskega podsaveza SK Virtus s 6:1. Red Star iz Knittelfelda ie najmanj enak našim najboljšim prvorazrednim klubom, jc prvak Štajerske province, ki si je s stalnim gostovaniem z dunajskimi amaterskimi klubi zelo spopolnil svoje moštvo. V moštvu, ki pride v Ljubljano, nastopi 6 reprezentativnih igračev, med niimi več interna-cionalcev. Zlasti je poznan vratar Talhammer, nadalje Brunne£t?er. Maver in vodia napada Fiala. Primorje kot Svoboda bosta morala napeti vse sile in uporabiti vse znanje, ako hočeta doseči ugoden rezultat. ILIRIJA NA BLEDU. Za praznike 8. in 9. t. m. bo gostovalo sini-orsko nogometno moštvo prvaka Dravske banovine SK Ilirije na Bledu proti domačemu in agil-nemu SK Biedtt v idiličnem športnem stadionu Zaka. SK Ilirija, pošlje na Bled svoio kompletno garnituro starih in renomiranih ter še vedno aktivnih nogometašev v svrho odigranja dveh propagandnih nogometnih tekem. Moštvo samo je sestavljeno iz sledečih gg.: Pelan, Pleš, Beltram, Deržaj, Baar, Bahkovec, Miklavčič I. Zupančič L, Pevalek I. in II., Betetto in Kramar. Mladi Blejčani bodo morali zaigrati z vso svoji prirojeno požrtvovalnostjo, ako bodo hoteli nuditi odpor proti taktično in tehnični popolni enajslo-rici gostov. • SK Korotan. Danes, 7. jun. se vrši ob 7. uri zvečer redna seja ožjega odbora. — Jutri dopoldne 2. mesečni sestanek vseh članov ob 10. uri. — Popoldne ob pol 6 gostuje na našem igrišču s I. moštvom SK Svoboda z Viča. — V pondeljek pa se odigra na domačem igrišču training lekma med jun. SK Jadrana in rez. Korotana ob 6. uri zvečer — Tajnik. MAARIBORSK1 ŠPORT. Propagandni lahkoatletski meeting. SK Železničar priredi dne 22, junija t. I. ob 9 dopoldne na igriiču SK Rapid propagandni lahkoatletski meeting. Tekmovanje se vrši v sledečih disciplinah: tek 100 m; met diska; skok v daljavo z zaletom; tek 400 m; met krogle; tek 110 m preko zaprek; tek 1500 m; skok ob palici, tek 800 m; skok v višino; troskok; tek 5000 m: štafeta 100 X200X400X 800 m. Lahkoatletske naprave so od JLAS odobrene. Tekališče meri 460 m in ima 4 nedvigniene zavoje ter je posut" z žlindro. Tekmovanje se vrši brez handi kepa po pravilih JLAS. Start je dovoljen le verificiranim atletom klubov JLAS. Prijavnina znaša za osebo Din 5, za štafeto Din 10. Prijavni rok je do 16. junija 1930 in siccr na naslov Fišer Josip, Maribor, delavnica drž. železnic. Poznejše prijave se ne sprejemajo. Le v izrednih slučajih do 8. ure dne 22, junija. Gostovanje ISSK Maribor v Gradcu, ki bi sc moralo vršiti na binkoštne praznike, je odpovedano. Mesto okrožnega prvaka gostuje SK Rapid proti FC Hakoah v Gradcu. ae vel/ta m cenej ta je PA L Ml /V zdravilna, grenka v-ada, • ;; Dp&iVA St POVSOD/ z Telepati in njihove zvijače Japonski ministri kot filmski igralci: Od leve na desno: prometni minister Koidzumi, kolonialni minister Matsuda, ministrski predsednik Hamaguhi, mornarični minister Takarabe, marquis Takivaki, predsednik domače konzumne družbe in finančni minister Jouye. — Za propagandni film >Kaj je vzrok japonske revščine?« se je dalo na vrtu ministrskega predsednika fotografirati celokupno japonsko ministrstvo. Film ima namen posspešiti potrošnjo domačega blaga. Telepati često kažejo po raznih varietejih stvari, ki človeka res začudijo. Svoje delo označujejo kot poskuse, ki imajo za temelj znanstveno teorijo. Ta nauk se imenuje »kulti ze m in pomeni transcedentalne pojave s stališča odnošajev višjih sil, ki obstoje v človeku ali izven njega. Čeprav so že dalj časa vedeli, da se za delovanjem telepatov ne skriva nobena znanost, je bilo vendar težko dokazati, da so njihovi okultistični »uspehi« le navadni varietejski triki. Vendar je profesorju dr. A. A. Friedlanderu iz Freiburga sedaj uspelo, da jc razjasnil zvijače, ki se jih poslužujejo telepati, in da je dokazal, da ta posel nima nobenega stika z znanostjo. So nekateri telepati, ki se jim posreči, da prečitaijo vse, kar je napisano v zaprti kuverti. Tak telepat zbere v dvorani te kuverte in začne svoj poskus, ki navadno navduši lahkoverno občinstvo. Kaj pa je prav za prav na stvari? V dvorani med občinstvom ima pomagača, ki pa mora sodelovati brezhibno. Telepat si da na čelo prvo kuverto in zakliče, recimo: -Napoleon«. Njegov pomagač v dvorani ima seveda nalogo, da to potrdi. Potem telepat zmagoslavno odpre kuverto, v kateri pa seveda ni napisano Napoleon-«, ampak, recimo »Amerika«. Na ta način je zvedel, kaj je v njej napisano. Potem enostavno vzame drugo kuverto, v kateri je napisana kaka druga beseda, toda on zaklrče: »Amerika«. Seveda bo dobil od dotičnega, ki ie napisal to besedo, odgovor, da jc pravilno. No in to ponavlja do konca. Navadno vsi telepatski uspehi temelje na skupnem delu telepata in njegovega poma-gača. Zato navadno prirerajo telepati predstave skupno s svojimi ženami, če pa niso poročeni, imajo pa pomočnika, ki se pomeša med občinstvo in napravi vtis popolnoma nedolžnega človeka. Neki tak par, mož in žena, je v Berlinu t neverjetno pretkanimi zvijačami dosegel največje uspehe. Telepat je šel k nekemu znanemu nasprotniku telepatskega posla in ga je hotel prepričati, da deluje s pomočjo oktdtšzma. S pisalnega stroja svojega nasprotnika je vzel kovan novec, si ga dal na čelo m rekel: »Sedaj bom prenesel svoje misli na ženo, ki se nahaja v hotehi. Ko bom zapri oči in izvršil popolno koncentracijo «»WjEh misli, tedaj pokličite damo s številko 325 k telefonu«. Nasprotnik je to napravil in pni telefonu se je oglasil ženski glas, ki jc natančno opisal novec, ki ga je mož držal na čehi. Da tu m mkake telepatske funkcije, o tem ni vredno izgubljati besedi. Toda kje tiči se£tev za ta velik uspeh? Rešitev je v šte-fflkd 325. Ko je telepat dejal, naj se pokliče dama s številke 325, je ta že vedela, za kaj gre. VsaJca posamezna številka v tem številu je imela svoj poseben pomen, številka 3 je pomenila zlato, številka 2, da je novec majhen, številka 5 pa je pomenila ime vladarja, ki je bil na novcu naslikan. Nasprotnik je seveda mislil, da se številka 325 nanaša na šte- V sredo, 12. junija se bo odločila borba za svetovno prvenstvo v težki kategoriji. — Ogromna množica bo prisostvovala v New-yorku temu gigantskemu boju, ki je določen kar na 15 rund. Možno je, da bosta oba bok-serja vzdržala prav do konca, saj sta tako zelo skrbno pripravljena, da bi mogli to skoraj trditi. Morda bo proglašena zmaga po točkah, morda bo borba ostala neodločena. Prav težko je za ta slučaj napovedati kaj konkretnega. Sreča more enemu od obeh nasprotnikov že v prvih rundah omogočiti zmago s kakim odločilnim udarcem. Morda pa bo kdo od obeh diskvalificiran radi prepovedanega vilko hotelske sobe, toda tako je pa on sam dal mediju rešitev v roke. Isti paj* je v neki dvorani napravil tudi zelo zanimiv poskus. Njen mož je v najbolj skritem kotu dvorane skril iglo. Zena pa je hodila po dvorani z zavezanimi očmi in imela glavno nalogo, da je pazila na nek gotov zvok. Njen mož je namreč tja, kamor je skril iglo, postavil tudi malo žepno uro, ki je tekla tako glasno, da je ženi pokazala smer, v katero mora iti. Korakajoč zavezanih oči po dvorani je samo pazila, da je ujela znan zvok in ko je dvignila iglo, je obenem nevidno skrila malo urico v rokav. Znanemu takemu artističnemu paru Afra je na neki predstavi uspelo, da je rešil vse naloge. Gospod Afra je dobil od nekega gledalca novec, katerega je držal v zaprti roki. Gospa Afra pa je stala na drugem koncu in je po kratkem razmišljanju odgovorila na njegovo vprašanje; »V rokah imate komad novca. Na sprednji strani je napis Fridericus Borussoriun rex ,na zadnji pa državna blagajna 1878.« Po tem uspehu, ki je silno navdušil gledalce, je gospod Afra naprosil neko navzočo damo, naj svoje misli koncentrira na to, kar jo zadnje dni vznemirja in skrbi. Gospod Afra je svoji ženi obrnil hrbet in ostro gledal v lice oni dami. Gospa Afra je odgovorila: Dama misli na svojo bolezen. Zeli, da bi se osvobodila svoje bolezni na jetrih.« Dama je potrdila ta odgovor in seveda so gle-daloi navdušeno ploskali. Nekemu gledalcu pa se je zdelo sumljivo, da gospod Afra nepravilno giba z rameni, kakor bi dajal znake. Ko so med njega in njo postavili steno, ni mogla gospa Afra odgovoriti na nobeno vprašanje več. Nato je gospod Afra, da bi rešil situacijo, pojasnil, v čem tiči njegov eksperiment. S svojo soprogo se je sporazumeval s pomočjo posebnih znakov. Toda kako je pogodil bolezen one dame? To je pojasnil takole: »Dami sem dobro pogledal v lice in ker je imela lice rumene barve, sem sklepal, da ima bolezen na jetrih. Kaj jc moglo damo bolj skrbeti, kakor ta bolezen? Preden sem svoji ženi obrnil hrbet, je ta iz najinih znakov spoznala, kaj naj odgovori.« Iz teh primerov se vidi, da ni prav težko postati i-telepat« in zadiviti občinstvo z res uspešnimi poskusi. Treba je le najti sistem za telepatijo in potem je lahko reševati najbolj zamotane probleme »telepatije«. Primeri, ki smo jih tu navedli, morejo našim čitateljem služiti za razne domače prireditve in oni, ki ne poznajo »telepatskih« zvijač, se bodo ravno tako zabavali, kakor če bi gledali prave >te-lepate«, ki varajo svet z raznovrstnimi plakati, na katerih je narisano namršeno čelo in dve ostri očesi. Športne obleke za kolesarje, turiste, lovce ter Bajaco preobleke v največji izberi pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA udarca. Pa tudi to jc možno, da bo enega doletela težka poškodba in sodnik mu bo prepovedal nadaljevanje. Tudi ne moremo vedeti, v kateri rundi se bo kaj sličnega pripetilo. Do sedaj je v Ameriki še vedno več pristašev Sharkey-a. Mislijo pa, da se bo šele v zadnjih dneh pokazala velika priljubljenost, ki jo uživa Maks Schmeling v Ameriki. Stave so pa še vedno v razmerju 4:1 za Sharkey-a. Morda ni čudno to, kajti že od 1. 1926. ni bil Sharkey poražen. V zadnjih letih je ta strašni bokser slavil zmago nad prav velikimi »zvezdami«, n. pr. Godfrey, Wills, Maloncy, Delaney, IIenney, Christner, Stribling, Longhran in Scott. Vse- Zadnjo besedo imajo možje Lady Astor, znana konservativna članica angleške spodnje zbornice, je po svojih ostrih medklicih nemilo znana in se je poslanci zelo boje. Zadnjič je neki konservativec o malo važni stvari govoril preko mere obširno, dokler mu lady ni zaklicala, da jc to najspretnejša obstrukcija. Ubogi poslanec je bil najprej kakor polit, potem se je pa le zbral in dejal: »To mora lady že vedeti, saj je že dalj časa član parlamenta ter je tudi po letih znatno starejša nego jaz.« Možje poslanci so se škodoželjno smejali in na svojo mladost ponosna lady je imela dovolj prisotnosti duha, da se je smehu pridružila in pustila poslancu zadnjo besedo. Lastovice in mušja gnezda V zadnjih letih opažajo po vseh evropskih deželah — tudi v Jugoslaviji — kako prihaja poleti vedno manj lastavic. Po vaseh, kjer je prej migotalo lastavic, danes ni videti nobene več. Zato se pa tem bolj množe mušje zalege, in to vkljub različnim strupom, s katerim jih v novejšem času ljudje zatirajo. Vzročna zveza je jasna: Lastavicam so muhe in mušicc vsakdanja hrana in lastavičja družina, ko se zvale mladiči, jih pospravi vsak dan ogromno množino. Čim ni lastavic, imajo muhe mir in se kote brez meja. — Zakaj izginjajo lasta-vice? Prvič jih Italijani in drugi južni narodi ko ptice lete na jug odnosno sc vračajo v se- kakor je s temi zmagami dokazal izredno svojo odločnost in sposobnost osvojiti si tudi naslov svetovnega prvaka. Zato se ne moremo čuditi, ako so Amerikanci v stavah še vedno za Shar-key-a, čeprav jim je Schmeling bolj pri srcu. Sicer pa je tudi nemški prvak v zavesti svoje premoči, kakor trdi sam, ko pravi, »da še ni bil morda nikoli tako trdno prepričan o svoji zmagi, kakor prav sedaj«. Skoraj 8 milijonov Din si bo Maks Schmeling prislužil s tem finalnim bojem. Prav čedna vsota! Če mu pa usoda nakloni še zmago, no, potem ima vse, kar si sedaj tako hrepeneče želi verne kraje, polove in pojedo na stotisoče. Cele jate lastavic pogine na električnih napeljavah velikih električnih central v Zgornji Italiji. Tu se nahaja tako imenovani lastavičji pas, kjer se lastavice, po prelete Alpe, odpo-čijejo. Kakor znano, lastavice zelo rade sedajo na električne žice. Ker lete ob selitvi v velikih jatah, posedajo tako gosto skupaj da sc med dvema žicama visokonapetega toka dotikajo s peruti. Tako jih električna struja v tisočih ubija. — Dalje opazujejo, da se izredno množe vrabci, ki se naseljujejo v lastavičjih gnezdih; lastavice niso bojevite in se zato vrabcem umaknejo in odlete drugam. Slednjič pa so začeli zaradi snage preganjati lastavice tudi ljudje. Razen tega izginjajo povsodi stare hiše in hlevi, ki so bili tako pripravni za gnezdenje lastavic. — Najbolj grenko občuti pomanjkanje lastavic živina po hlevih. Kjer v hlevu gnezdi lastavica, imajo živali mir pred muhami. Pa tudi ljudje se brez lastavičje pomoči le težko branijo mušje nadloge. Zato je v splošnem interesu, da se lastavicam povsodi omogoči neovirano gnezdenje. Našim starim je bila lastavica najljubši gost pod streho in so verovali, da prinaša hiši srečo. Prav so imeli. Zmaga opic v Baramatiju Malo mestece Baramati v Indiji je pravi opičji paradiž. Na vsakega prebivalca pride vsaj po ena opica. Ljudje imajo svet strah pred njimi in nihče jim ne stori žalega. Opice so neomejene gospodarice mesta. O belem dnevu se brezbrižno izprehajajo po cestah, omejujejo že itah pičli promet in uganjajo vse mogoče opičje šale. Vse to prebivalcev ne moti, nasprotno so ponosni na svoje četvero-ročne soobčane in radi potrpe, ko jim opice nemalokrat pred nosom pouzmajo najboljše prigrizke. S tem stanjem stvari pa vendar le niso vsi Baramatičani zadovoljni. Nedavno je ob-I činski svet proti županovemu mnenju po dolgem posvetovanju ugotovil, da se take razmere ' za moderno mesto ne spodobijo in sklenil, da ! se morajo opice iz mesta odstraniti. V ta na-' men so nastavili javnega opičjega lovca v osebi Abdulaha Saheba. Saheb se je takoj lotil posla in v enem samem dnevu polovil i 65 opic in jih zaprl v različne kletke v svoji hiši. Živali s svojo novo usodo nikakor niso bile zadovoljne in so delale tak vik in krik, da se je itak nezadovoljno prebivalstvo za-i čelo grozeče zbirati pred hišo. Eden opičjih | prijateljev je dal iz bližnjega okrožnega mesta ! odposlati potvorjeno uradno brzojavko, v kateri namišljeni angleški komisar prepoveduje nadaljni lov na opice. Saheb je takoj uganil, i da je brzojavka ponarejena ter jc svoje delo ! nadaljeval. Toda vest o brzojavki se je zvedela po mestu in opicam prijazni občani so ji sveto verjeli. Z županom na čelu so sc odpravili pred Sahebovo hišo, jo naskočili, izpustili opice, kletke sežgali, Saheba pa neusmiljeno premlatili. Nato šele je »prihitela« policija, ki tudi drži z opicami. Rada ali nerada je morala aretirati kolovodje nasilja. Saheb je ostal v svoji službi opičjega lovca, toda opic se ne upa več dotakniti in četveroročne živali se šopirijo po mestu varneje nego kdaj prej. Pobijalec Bolgarov V Solunu se je do nedavna imenovala ena mestnih cest: Cesta Bazilija, ubijalca Bolgarov«. Sedaj so to cesto prekrstili v »Bazi-lijevo cesto«. Ta Baziilj je dal po zmagi nad Bolgari pod carjem Samuelom oslepiti 14.000 bolgarskih vojnih ujetnikov. Zgornja cestna označba je hranila torej spomin na grozovito dejanje, izvršeno nad sosednjim narodom. Zdi se, da je prišel migljaj za prekrstitev ceste iz atenskih vladnih krogov, po drugih vesteh pa je dala pobudo za to Helenska družba prijateljev miru. Vsekakor prvotna označba ni bila ne krščanska ne kulturna in danes tudi ne politično mogoča. Sharkey aH Schmeling ? Thomas Mann; Marto und der Zauberer (Eiti traglsches Reiseerlebnis. — S. Fischer — Berlin.) Sttoraj isločtrftno z vestjo, da je Thomas Mann odlikovan z Noblovo nagrado, je šila po svetu vest o novi njegovi knjigi: »Die Forderung des Tages.c — Zdi so mi, da se oba dogodka v nekem pogledu dopolnjujeta, ker diha iz obeh nekaj slavnostnega, svečanega — dasi bi naj, vsaj po naslovu sodeč, predstavljala knjiga nekaj epohalnega< v prvem pomenu besede. Kljub veliki spretnosti njegove besede in izbrušenosti njegovega uma, ki se v tej knjigi izraža s posebno, rekel bi,»mirno tveganostjo, spoznaš čitatelj kmalu, da je Thomas Mann kot ideolog enostranski, hotč omejen in vtesnjen v krog meščanstva, čigar najbolj vorni in preverjeni predstavitelj in kavalir je nnš pisatelj. Svečani priložnostni govori, razpravice, čestitke, uvodi, ankete in celo podporne akcije — kar vse tvori vsebino njegovo knjige — zares ne zasluži, kljub temu, da je z mojstrstvom predne-Seno, tako vscobčega naslova, kot je: »Die Forderung des Tages.« Izurjen v postavljanju na svitlo drobnih motivov, v osvetljevanju istih v globoeino in širino, kakor malokateri mož dandanašnji, je Thomas Mann uspel prevariti — s poštenim namenom in s poštenimi sredstvi — svojega čitatelja »lede formata, to se jiravi, glede dalekosežnošti ivojih izvajanj. Nobena reč tega tako ne potrjuje, kakor njegov »L e b e n s a b r i 13«, ki je pravkar Izšel v junijski številki »Die Neue Rundschau«. V lem kratkem življenjepisu postane jasen format lega človeka, ki ima v sebi toliko mikavnega in očarujočega — in izkaže se, da imamo opraviti z vso prej kot »epohalnim« pojavom. Ves ta uvod bi bil za kratko beležko o najnovejši njegovi noveli: -Mnrio und der Znuberer« odveč, če bi ne bilo baš za presojo tega dela tako važno, ali še bolje jiovedano, tako neizogibno, go-roriti o formatu Thomas Mannove jiripovedniško umetnosti. Snov tvori en sam dogodek, kakor to zahteva lehnika novele: V italijanskem kojiališču Torre di Vensre, kjer preživlja avtor s svojo ženo in najmlajšima dvema otrokoma svoj poletni •oddih, je napovedana predstava nekega »prestidigatorja«. Neprijetno vzdušje je narisano že uvodoma z nekaterimi nevšečnostmi, ki so se pripetile avtorjevi družini v tistem kraju — preganja jih v malenkostnih stvareh nekaka zla usoda — in so ■gošča med predstavo »čarodeja«, ki se polagoma razkrije kot strašen in nevaren hipnotizer, do tragedije, ko zlorabljeni natakar Mario ubije »čarodeja« med predstavo, ki je postalu prav za prav že nekak pandemonium pod »čarodejevo- taktirko. S tein se moreče vzdušje nekako sprosti in oddahne. Dasi je baš v tem dogajanju skrita največja težava interpretacije, je vendar na prvi mah vsakomur očita simetričnost gradnje, ki s svojo naravnost pedantično natančnostjo kaže, da gre avtorju najprej za to, da ustvari v svojem delu strog in temeljit red. ,Te torej prav narobe umetnost: prikazovaje nekak nered (i/rednost), ustvarja avtor temelj reda in sili z vsemi svojimi talenti iz-r odnos t v normalnost. Preprosteje bi se dalo morda povedati o tem procesu lako-le: idealnemu meščanu (nešteta so mesta v noveli, ki podpirajo to trditev), kakršen je avtor in pripovednik novele, se je primerilo slučajno in nepričakovano nekaj, kar nima nobene zveze z njegovim življenjem, kar je baš nasprotno njegovemu racionalislično utemeljenemu in edino zato življenja zmožnemu življenju. Vsa njegova duhovnost, ki je temu življenjskemu nazoru primerno vzgojena, stremi za tolmačenjem tega pojava — ne z merili, ki bi bila v pojavu samem utemeljena — marveč kot so v njem že od davna dognana ler v veljavi: prikroji si snov življenja, ki jo prikazuje abstraktno, za svojo v naprej izgrajeno konkretnost. Svojega reda in svoje resnice išče (in seveda kot suvereni vladar svojega lastnega dela), tudi najde v dogodkih in pojavah, ki so izven njega in ki so take pri-rode, da se njegovemu redu nikakor ne morejo podati. »Die Forderung des Tages« (če smem vzeti naslov njegove knjige kot pojem) zanj ne obstoja v tolmačenju in obravnavanju pojavov iz njih samih, marveč iz njega, Thomasa Manna, in iz njegove ideologije. Ta absolutistični (ali morda v jedru ni to >rava beseda? način bi bil na meslu. če bi ne )ile naloge, ki Bi jih postavlja Thomas Mann, emi-nemtno naloge tolmačenja, interpretacije, ampak naloge vulkansko eruj>tivnega, čisto stvariteljskega značaja. Tako pa gotovo ni umestno govoriti o njegovem delu kot o -epohalneni jiojavu, marveč le kot o prehodnem, morda celo zgrešenem prizadevanju. s. š. G, Haupfmann: Bobrov kožuh (Jubilejna predstava v mariborskem gledališču.) Tatinska komedija v štirih dejanjih; v slovenskem prevodu ne more nikdar doseči iislega efekta, kakor v izvirnem besedilu, obilujočem na dialektičnih posebnostih in dihajočem pristni obsprevski milje. V težišču pažnje je bila perica NVolffovka, ena najizoblikovanejših in najdodelanejših interpretacij jubilantke Stefe Drngutinovic-eve. Ob jubilejnem večeru je slavljenka dala vsemu svojemu dosedanjemu oderskemu ustvarjanju s temperamentno ter razmahnjeno igro poseben poudarek. Vsa je v elementu in elanu, ako je treba na odru podoživljati kreature kakor je perica Wolffovka: mojstrice v garanju in spletkarskem ler tatinskem snovanju. Julija VVolffa uvršča lahko Jože Kovič, ki je Haupt-iiannovl štiridejanki dal tudi. oderski okvir, med najuspelejše in najeksaktnejše svoje oderske ujiodo-bitve. To je nekaj zanj, kar se po uspehu lahko vzporeja z njegovim Topazom in Schintzlom. Z lahkotno, neposredno in mestoma sijajno igro sta se mašli v krogu skoraj bolestnega ter z vsemi izrodki oblagodarjenega tatinstva ter izmaknjevateljstva Vdoričeva kot hčerka Leontina ter Savinova kot hčerka Adela. P. Koviieo p!. \Vehrhahn je bil ves predstojniški in »amtsšimlerskU; j>rijetno je j>rese-netil Harastovič kot rentier Kriiger. Ni Harastovič siguren samo na operetnih tleh. To je v polni meri očitoval njegov Kriiger, sitnarski in prepirljiv, gospodovalen in maščevalen. Markantna oderska figura je bil Jurijanov brodnik \VuIkov. V vse to pestro in živahno odersko okolje so se zarastli kot nosilci sporednejših vlog Kraljeva kol gospa Mote-»ova, Grom kot dr. Fleischer, Rasberr/er kot uradni sluga Mitteldorf, Tovornik (Motes) in Nakrst (Gla-senapp). Pred predstavo se je izvršila oficielna proslava štele Draffutinovičevo s toplimi voščilnimi besedami upravnika dr. Brenčita, režiserja J. Ko-viča ter starosto v zboru mariborskih Igralcev P. Rasbergerju. Nato so se jirečitale številne pismene in brzojavne čestitke jubilantkinih prijateljev in znancev ter raznih društev. Globoko ganjena ob prisrčni proslavi ler obsipana s cvetjem se je slavljenka, ki je bila tekom večera predmet živahnega ter vseobčega aplavza, v občutenih besedah zahvalila vsem, ki so pripomogli k lepi proslavi umetniškega jubileja. —c. ras št. 8. Uvodoma prinaša pravkar izišla osma številka Časa« pregled kulturnega delovanja škofa Antona Bonaventuro Jegliča. — D r. J n n. Fabijan razpravlja obširno o Krščanstvu in ideji humanitete. Svoja izvajanja zaključuje z ugotovitvijo: »a n t o p o c e n t r i č n a usmerjenost je postajala ideal in izpodrinjala teocentrično, ta usmerjenost je večkrat jirešln v kult človečnn-stva. Dnnes je geslo, ki izraža to idejo in te težnje: laizacija vsega življenja, laiclzem.t — Dr. Josip Je raj priobčilje velezanimivo razpravo o »verskem razvoju mladostnika«. S tem delom smo prejeli Slovenci prvo tovrstno razpruvo in občutna vrzel v našem pedagoškem slovstvu je odpravljena. — Obzor vsebuje sledeče zanimive in čitanja vredne prispevke: Politične in socialne idejo francoskega katoličanstva (dr. L. Sušnik), oceno France Kidričeve Zgodovino slovenskega slovstva iz peresa Fr. Steleta ter ocene nekaterih drugih del. — Pod rubriko Beležke*- najdemo dve volezani-mivi A. U š e n i t n i k o v i : o V i do v i če v eni po-kretu in o Krščanski umetnosti (poslednja je odgovor na J. Vidmarjeve glose o tem vprašanju v »Ljubljanskem Zvonu-.:). — Sledijo ocene raz|irav v revijah »Etudesc in »Zeitschrift f ii r offentliches Rechti. Mladika. — Junijska številka tega izvrstnega, v vsakem pogledu vedno lepši. razvijajočega se družinskega lista (hvale vroduo je dejstvo, du se iniirom bolj širi in čita v družinah ter lako s pridom vrši eno najvažnejših kulturnih funkcij) jiri-nnsa sledečo vsebino: Frauce Soljak: Kanmarjcv Jurij (jKivest, nadaljevanje), pesmi Otona Berkop-ca, Viuka Žitnika, Venčeslava Sejavtu, Jože Ku-stolica ter prevod dveh pesmi I. A. Krjlov«. — Krasna stran je posvečena jubilantu vladiki dr. Antonu Bonaventuri Jegliču. — Josip We*tnr |>ri-občuje posnetek historičnega potopisa po naših krajih pred 150 loti. — Hcnrja Borduauva roman »/ametene stopinjo« v izvrstnem prevodu Kriste Hafnerjeve, čigar nadaljevanje jirinnša ta zvezek »Mladike'-, je eno Izmed tistih redkih del, ki združujejo visoke umetniške kvalitete s preprostostjo, umljivostjo ter krščansko morulnostjo. — Dr. Janez Plečnik nadaljuje svoje prikaze iz anatomije, ki tvorijo že delj časa jiosebno priljubljen, pa tudi izredno važen kotiček lista: zdaj razpravlja o snoveh v našem telesu (plinih). — Dr. St. Vurnikova poljudna »Zgodovina obleko« (z ilustracijami), je prva taka zgodovina pri nas in zanjo gre avtorju vsa hvala in časi. — Dr. Jns. C. Oblak piše o Alpski Sloveniji in njenih gorskih kotili. M. Mnnda poljudno razpravlja o judovskih sliodnicali (sinagogah), Štefanija Humckova nadaljuje svoj spis o sodobnem stanovanju. Milica in Ivan tJrafenauer pa o duhovnem življenju družino (topot o nadnaravni moči in časti). — Poseben članek je jiosve-čen pokojnemu slikarju Simonu Ogrinu, dalje vsebuje zvezek ocene knjig, razlago slik ter drobno gradivo. — Slike so s priznanim okusom izbrane ter tvorijo smiseln okras lista. Družina, — Tretja številka tega v Gorici izhajajočega lista vsebuje: nadaljevanje zgodovinske povesti Ivana Preglja: Magister Anton, pokrajinski opis Ernesta Požarja: Sredi vipavske doline..... nadaljevanje vesele povesti iz ameriškega življenja »Denarja ko listja- Petru B. Kynea v prevodu Fr. Magajne, povesi Gregorja Hrastnika »Pomladanska njiva-, |)oučno opisovanje krstnih običajev pod naslovom »Ob živih vrelcih ter prevod odlomka dr. Kugyja: - Planinski čari in radosti« in Aleksija Remizova črtico : Boter Jezus«. — Dalje prinaša list zanimivo čtivo »Izbruh svetovne vojnem, dr. I. Slmončlčevo razpravo o Zdravilnih oniamilih-, krasen odlomek Petrn Roseggerja v slovenskem prevodu Čebele-, Jana Šedivya : Obisk pri bolgarskih bratih« in mnogo drugega jieslrega, poučnega in zabavnega gradiva ter lepili slik. Hrvatska Prosvjcta, mesečnik, ki ga izdaja že sedemnajsto leto »Kolo hrvatskih književnika , je golovo ena naj|)omembuejših hrvatskih periodičnih publikacij. Leposlovno morda nekoliko šibkejša, je esejistično informativno »Hrvatska Prosvjela« od-ličon. katoliško orijenliran list, s katerim se smejo naši bratje Hrvati ponašati. — V najnovejši (peti) številki objavlja j)oleg obilnega drugega dragocenega gradiva nagrajene in odkupljene načrte za katoliško katedralo v Belgradu, na kar prav posebno opozarjamo. Samorodnost, revija literarne struje takozva-nih novoborcev, pod uredništvom g. Ivo Se ver j a nadalje v štev. 8-4 od urednika redigirane razgovore z Rikardom Jakopičem in sicer o treh tragičnih slovenskih usodah: Bernekarju, Zmilku in Ivanu Groharju. Urednik Sever nadaljuje polem svoj esej o Karli Bulovčevi. Isti nadaljuje razgovor r Rihardom Jakopičem o Dolinarju, o bratih Kraljih, o Karli Buloetevi in o Pavloocv. Isti kritično motri slikarstvo Iliharda Jakopiča. (Dalje prihodnjič.) Isti proslavlja dramo Ivana Mraka »Mona Gabrijela-, označujoč jo ne samo kol višek slovenske, ampak skoro tudi svetovne dramatike. Isti polemizira nato v sestavku Pro domo z Izidorjem Cankarjem, napovedujoč neizprosno vojsko vsemu sterilnemu, krivemu iu brezmočnemu v javnem življenju Slovenije«, kakor sani pravi. Sledi neko javno pismo istega Ivo Severja in končno par vrstic o Otonu Berkopen od istega avtorja. Rnzun teh člankov g. Severja so objavljene v tem zvezku nekatere pesmi Otona Ber-koj)ca, nekaj slik Bulovčeve, ki jo Ivo Sever stavlja tudi nad DUrerja, pa i>ar karikatur. Revija g. Ivo Severja stane letno Din 90.—. (Ivo Sever, Zagreb, Bakačeva 3.) — o — HANKA, spisal A. Marby, Ljudske knjižnice 24. zvezek. — V »Ilauki« imamo Slovenci edini roman, ki nas vpelje v življenje malega lužišk>srbskega plemena, ki ves obdan od mogočnega nemškega naroda, ohranja svoj jezik in svoje šege. Broš. 22, vez. 30 Din. I Dobi so v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. Franjo Iz mojih spominov ,Pod tem naslovom smo v štev. 124. svojega li-sla dne 31. m. iu. priobčili priporočilo za gorenje knjižno delo. V leni priporot-ilu je rečeno, da avtor ■zgodovbio o|>inujo z največjo objektivnostjo, ki je mogoča, izvirajoča iz one resnicoljubnosti, ki si jo je sam bil postavil kot maksimo svojega političnega delovanja«, in da s tega stališča presoja osebe in njihova dejanja pa nam riše portrete, ki bodo v naši zgodovini ostali, kakor bi bili z dletom vdolboni v nesprhljiv kamen . Med temi portreti smo ndvedli tudi Ivan Hribarjev. S lem smo vldezno pritrdili vsemu, kar je Franjo šuklje napisal v knjigah I/, mojih spominov« o tem našem javnem delaven, torej tudi raznim očitkom, ki jih vsebuje prva knjiga Šukljetovih spominov napram osebi Ivana Hribarja. Da popravimo krivico, ki smo je na ta način nehote napravili Ivanu Hribarju, ugotavljamo rade volje, dn je Franjo šuklje z izjavo z dne 11. junija 1929, ki je bila priobčena ludi v našem listu, javno priznal, da ni nikdar dvomil o esebni nesebičnosti g. Ivana Hribarja. Svoje spomine« — pravi Šuklje v tej izjavi dalje — »sem pisal bona fide. V kolikor je smatrala neinformi-rana javnost vsebino moje knjige kot najiad ne osebo g. Ivana Hribarja, jo obžalujem, ker to ni bila tendenca moje knjige. Ugotavljam, da nisem v teku mojih poizvedb ničesar našel, kar bi me opravičevalo sumničiti g. Ivana Hribarja nečastnih dejanj, osobito glede njegovega delovanja v lastnosti kot župan stolnega mesta Ljubljane ali kot kraljev-' poslanik in minister v Pragi. Izjavljam, da svoje obdolžitve lojalno preklicujem.« — Uredniitvo. Radio Programi iiadio-Ljttbrjana i Sobota, 7. junija: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasha. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18 Koncert Radio-orkestra. — 19 Ivan Martelane: O zavarovanju. — 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. — 20 Prenos iz Belgrada. — 22 Časovna napoved in poročila, lahka glasba. Nedelja, 8. junija: 9,30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Prenos sokolskega nastopa iz Belgrada — 10.30 Dubrovnik in njega okolica, ravnatelj Pintar — 11 Koncert radio-orkestra — 12.15 Tedenski pregled — 15 Ljudska igra: Pozna pomlad — 16 Reproducirana glasba — 16.30 Prenos z velesejma (koncert) — 20 Harmonika (g. Pilili) — 21 Prenos koncerta iz unionskega vrta — 22 Časovna napoved in poročila, nadaljevanje prenosa. Drugi programi t Nedelja, 8. junija. Belgrad: 10 Prenos sokolskega nastopa — 12.30 Konccrt narodnih melodij — 16 Konccrt ciganskega orkestra — 17.30 Koncert narodnih pesmi — 18 Narodne na dudo — 20 Koncert na harfo — 21 Koncerl jugoslovanske glasbe. — Budapest; 10 Zborno pel]e — 12.45 Zborni konccrt — 16 Pestra radio-ura — 17.15 Koncert ciganskega orkestra — 18 Športna reportaža: boks-tekma — 19.25 Prenos operete — 22 Večerni koncert vojaške godbe. — Dunajs 10.30 Orgelski koncert — 11.05 Koncert du-najskegu simfoničnega orkestra — 17.45 Binkoštnc — 18.30 Koncert komorne glasbe — 19.35 Arije in pesmi — 20 »Liliom«, predmestna legenda. — Milan: 12.30 Koncert orkestra — 16.30 Koncert orkestra — 19.15 Večerni koncert — 20.30 Prenos operete iz Torina. — Praga: 20 »Poljska kri«, opereta — 22.18 Zabavna glasba. — Lantjenberg: 16.30 Popoldanski koncert orkestra — 20 »Vstajenje«, oratorij (Haydn). — Rim: 10.10 Nabožna glasba — 13.30 Koncert radio-kvinteta — 17 Koncert orkestra —21.02 »Puritanci«, opera. — Berlin: 20 Večerni koncert, nato plesna glasba. — Katovvice: 11.30 Proslava komponista Moniuszka — 16 Koncert orkestra — 17.30 Zabavni koncert — 20 »Flis« in »Verbum Nobile«, operi (Moniuszko) — 23 Plesna glasba. — Toulouse: 20.25 Klavirski koncerl — 21 Koncert operne glasbe — 22.40 Plošče. — Moravska Ostrava: 11 Koncert vojaške godbe — 12 Koncert orkestra — 16.15 Koncert vojaške godbe — 20.30 Ljudski večer — 22.18 Zabavna glasba 11! § f 10 priprosto in najmodernejše Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni KREGAR IN §i!WA Št. Vid itad Ljubljano — uasprot i kolodvora Konccsionirano elektro-tehnično podjetje HAVLSCEK FRAN LJUBLJANA, Sv. Petra c. 5. — Teleion 3421. Napeljava in poprava elektrotehničnih naprav v mestu in na deželi. Strokovna poprava elektroteh-ličnih aparatov. Predelava električnih likalnikov, kozmetičnih aparatov. Preizkušnja strelovodov. Proračuni brezplačno. Postrežba tožna. Cene zmerne. za vse razmere, AVTOM. REGULATORJE, OPREME ZA ŽAGE IN MLINE. Zahtevajte ponudbe. — 1'rvovjslne relercnce. O iz o eJ a. M ar, m w S >u ai O tc a. m w ž S n m •z m t f, SCliNEITER SiiOf JA 8. OH A PODJETJE ZA ZGRADBO VODNIH TURBIN INSERIRAJTE V. »SLOVENCU«! dobavlja v vseli množinah ter po najnižjih cenah Sirarska zadruga Stara Fužina v Bohinju P. SV. JANEZ - JEZERO Prodajamo na drobno in debelo. Važno za gostilne, restavracije, prodajalnice, delikatesne trgovine, kakor tudi za posameznike. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni sin, brat, stric, nečak in svak, gospod Herman Češnovar sin posestnice in gostilničarke dne 5. junija 1930, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 7. junija 1930 ob 4 popoldne od doma žalosti, Dolenjska cesta 1, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Ljubljana, dne 6. junija 1930. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Prostovolj. javna dražba Dne 7. junija 1930 ob 3 popoldne se bo vršila v Javnih skladiščih tvrdke Javna skladišta, družba z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta 33, prostovoljna javna dražba sledečih avtomobilov: SPA 26 KS, Supersport, odprt, 4 sedežen, malo vožen, v brezhibnem stanju; SPA 34 KS, Coupe, zaprt, 7 sedežen, v brezhibnem stanju; LANCIA 21 KS, Torpedo, limuzina, 4 sedežen, v brezhibnem stanju; PEGEOT 5/12 KS, lipa Quadrilette, 4 cllindcrskl 4 sedežen, malo vožeu. Avtomobile si interesenti lahko ogledajo med poslovnim časom od 8 do 12 in od 2 do 6. Skladiščna uprava. Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom,- znancem in prijateljem, da je naša srčno ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična V Franja Sega kr. poštarica v pok. v četrtek, dne 5. t. m. zjutraj, previdtna s svetotajstvi, Bogu vdano umrla. Pogreb predobre pokojnice bo v soboto, dne 7. junija 1930 ob 2 popoldne izpred mrtvaške veže Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. junija 1930. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Brez posebnega naznanila. MALI OGLASI Vlaha drobna vratlca l'SO Din ali vaalca bciedu SO par. Na|man|il oglaa . u 3 Din. Oglaal nad devet vrnile oc računalo vlit. Za odgovor znamko I N« vpraian|a brca znamke ne odgovarlamo f Učiteljica samostanske šole išče aicsta kot vzgojiteljica ali paznica otrok za počitniški čas. — Ponudbe pod »Vestna« na upravo. Knjigovodja mlajša moč in z daljšo prakso v vseh pisarniških poslih v tovarni in valjčnem mlinu, želi primerne službe. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod: »Vojaščine prost«. Vojna vdova srednjih let, išče primernega posla; zna kuhati, zmožna je slovenskega in nemškega jezika. Nastopi takoj. - Naslov. M. K., Tvorniška 4/11, vrata 7 -Maribor. Gospodično veščo knjigovodstva in strojepisja, z večletno prakso v stavbni pisarni, sprejmem. Prvovrst. moč. Ponudbo s prepisi spričeval in navedbo plače je poslati na gradbeno podjetje Marko Stuhec, Ormož. Akademik reven, išče primerno službo za čas počitnic. Po-ludbe na upravo »Slo-renca« pod »Vesten akademik« št. 6559, Poštna pomočnica sprejme čez poletje mesto. Dopisi na upravo >Slovenca« pod »Samo proti hrani in lepemu ravnanju. Če mogoče Gorenjsko«. 1 Mužbodobe Gospodinjo ra večje kmetsko posestvo iščem. Ponudbe pod »Gospodinja« na upravo »Slovenca« pod št. 6538. Za 1. julij se iščejo: natakarica, sobarica, kuharica in točaj (Schank-burseh), kateri bi znal tudi jagnjeta peči in prašiče klati ter delati klo-aase. - Ponudbe: gostilna Kajfež, Ljubljana, Flo-rijanska ulica 4, II. nad. Služkinjo staro 15—18 let, pridno in pošteno, sprejme do-ara družina treh oseb. -Naslov v upravi št. 6593. Ribiški paznik s potrebno izobrazbo, se sprejme. — Ponudbe na upravo »Slovenca* pod šifro »Ribolov«. Kiparski pomočnik priden, absolvent obrtne šole, dobi takoj zaposlitev do jeseni za dela v kamen v Ljubljani. Pism. ponudbo z zahtevo plače in podatkih o dosedanjem delu upravi »Slovenca« pod »Kipar«. 2 čevljar, pomočnika dobro vešča te stroke — sprejmem takoj. - Josip Slane, čevljar, Metlika. Trgovski pomočnik in izložbeni aranžer, dober detajlist, s prima referencami in prijaznim občevanjem s strankami, popolnoma vešč nemščine, se sprejme s 15. junijem ali 1. avg. 1930. Ponudbe na upravo »Slovenca« Celje pod »Veletrgovina«. Posestvo 150 oralov polovica gozda, dobra poslopja, pri trgu, proda za 520.000 Din Zagorski, Maribor, Tattenbachova ulica 19. Gostilno deželsko, nekaj zemlje, pri postaji, proda za 95 tisoč dinarjev Zagorski, Maribor, Tattenbachova ulica 19. Šoferska šola L oblast, konc., Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 fJugoavto). — TeL 2236. Pouk in praktične vožnje. Stanovanja Pekarijo s trgovino pri farni cerkvi proda Zagorski, Maribor, Tattenbachova 19. Kupimo Ca. 25 do 30 m3 suhih JESENOVIH PLOHOV rezano v debelostih, večji del 6, 8 in 10 cm, kupim. - Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod štev. 6588. Kupimo 2800 komadov hrastovih pragov Velika soba 2-40 do 2-50 m dolgih z električno razsvetljavo 15 X 15 X 25 se takoj odda. — Rožna; Dobava za september, dolina, cesta IX štev. 18. Meblovana soba se odda takoj solidnemu gospodu. - Poizve se na Ahacljevi cesti 9. Parna žaga edina te vrste, v centru gozdnatega kraja, 25 km od - železnice, se zaradi pomanjkanja kapitala da zelo ugodno v najem ali se sprejme event. družabnik z večjim kapitalom. Je eno leto v obratu, novi delav. stroji. - Naslov sporoči uprava »Slov.« pod »Redka prilika« št. 6405. oktober t. 1. - Ponudbe franko Zagorje ob Savi, nasloviti na: Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani. Poslovne prostore za trgovino ali pisarno ob Dunajski cesti, oddamo v najem. Dve sobi na cesto in ena na dvorišče. Oddati je v najem tudi večje pisarniške prostore ob Pražakovi ulici. Re-flektantje naj se oglase pri Zadružni zvezi. Dunajska cesta 38/11. Hišo s pekarijo kupim ali vzamem v najem v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prometna točka« št. 6534. m Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Keraič. čistilnica perja. Telefonske aparate rabljene, ima naprodaj še nekaj komadov Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Ogled pri skladiščniku istotam. Pisalni stroj dobro ohranjen, sc ceno proda. - I. Pavšek, Ljubljana, Gradišče štev, 11, I. nadstropje. Pletilni stroj 10/120 osemključni, z lastnim motorjem, takoj naprodaj. Trgovina pri »Solncu«, Ljubljana, Pogačar-jev trg. Tesan 3es popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Hi— ija«, družba z o. z., Dunajska ccsta 46, telefon 28—20. J.Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši. Pisalni stro| znamke »Undervvood« se vsled. opustitve pisarne ceno proda. - Naslov v upravi »Slov.« štev. 6473. Dentz-motor Šimec, Ljubljana, lončarska steza 6. Več umivalnikov z marmornatimi ploščami proda hotel Štrukelj. 8 čebelnih rojev močnih, v škatlah — 8 podvojne čebelne škatle in orodje, tudi ročni voziček, močan, se zaradi preselitve takoj proda. -Ptuj, Ormoška cesta 6. Proda sc: 1 lokomobila za pregreto paro, fabrikat Lanz, zgrajena leta 1910-16, št. 25061 BC 14, učinek 290-340-375 KS, kurilna površina 64.3 m1', premer za-mašnjaka 2400 m, obratni pritisk 12 atm. z dimnikom in umetnim prepihom, od leta 1922 v obratu, izborno ohranjeno. - Interesenti naj se oglase na upravo »Slov.« pod »Lokomobila« št. 6611. II Obrt Na birmo ostanejo najlepši spomin: ure, zlatnina, katero kupite najceneje pri Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9. Hotel restavracijo Mariborski dvor, Oset. - Prenočišča, kopalnica, garaža, avtomobil. Posečajte! Na birmo! Lepa slika — najlepši spomini Foto Holynski, Dunajska 6. Debele Mlin za sadje s kamenitimi valjarji, dobro ohranjen, se ceno proda. Komauer, Maribor, Aleksandrova 14/11. Tehtnica za trgovino — sistema Schulz Universal — za 15 kg, ugodno naprodaj. Vprašati pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesti. luskinaste otrobe kupite najceneje pri tvrdk A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. Kurjo očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast Za birmo bomo slikali cenejel FOTO — STAUT, KOLODVORSKA ULICA 18, II. dvorišče, vhod za avtomobile tudi iz Čopove ul. 10. »ALPEKO« frg.-llld družba z O. Z. LJUBLJANA nudi po dnevnih cenah I a Portland cement svetovnoznanth znamk »SALONA« (TOUR), »COLOSSUS«, TALJENI CEMENT Salonit azbestni Skrilj, valovite plošče, cevi raznih dimenzij. Proizvod: »SPLIT« A. D. ZA tmiM PORTLAND Priporoča se restavracija, kavarna in prenočišče kolodvor — Vrhnika. BIRMANCE SLIKA foto Meyer, Maribor Gosposka ulica 39, lepo Gonilna jermena la tvrdke F. Policky, Jaro-mef, vseh širin in šivalna jermena ima stalno v zalogi Rudolf D e r ž a i, Ljublj. - Kolodvorska 28. Hlevski gnoj dober, se proda. Naslov pove Društvo za varstvo živali, Ljubljana, Poljanska cesta 59. Naprodaj ima amerikanski harmonij, Herderjev konverza-cijski leksikon in Andrejev Atlas —• Ahačič Matej, župnik, Leše, pošta Brezie. Dobite f lekarnah, dro-gerijah ali naravnost iz tvornice in davnega skladišča M. HRNJAIf ehornar -- %is\ti ZA BIRMO velika izbira bonbonov čokolade, keksov, lecta piškotov. Jos. Vitek LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 13 Otomane v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah. -Divane (patent), fotelje, salonske garniture, peres-nice, žimnice (modroce) in vsa popravila izdeluje točno in najcenejše le F. SAJOVIC LJUBLJANA, Stari trg 6. Širite »Slovenca«! Klavirji! Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo, brez vsakega pribitka ali vračunanja kakršnikoli obresti. Izposojevalnica! - Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5 (v bližini Glasb. Matice). Klavirji Svarim pred nakupom navideznega blaga cenib klavirjev I Kupujte na obroke od 400 Din prve svetovne fabrikatc: Bosendorfer, Steinway, Forster, Holzl, Stingl ori-ginal, ki so nesporno najboljši (lahka, precizna mehanika). Prodaja iih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3. Najcenejša izposojevalnica Kopalne obleke vseh vrst — po meri — Aleksandrova c. 3, priti. Razno Najboljša banka je Nikoprostl Če danes vložite 76 Din, boste čez leto dni imeli vsaj 800 odstotkov obresti. To se pa že izplača, kaj? Ta banka je najbolj varna in je — Vašal Kdor naroči 5 steklenic, dobi poštnine prosto in plača samo 280 Din. Naročite takoj I Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega 17/b. Priporočajte povsod dnevnik SLOVENEC Spoštov, lekarni k »Spasiteljn«, Praha II, Vyšegradska. Vljudno naznanjam, da sem od onega časa, ko sem se zdravila s čajem »Salvat«, rešena vseh bolečin želodčnih kamnov. Čaj Salvat čisti kri, daje tek in odstranjuje želodč. kamne. Hvala! Berta Weissdorfer - Wien VII. Zahtev, jtc zanimivo broSnro o želodčnih kamnih, ki Vam jo pošlje zastonj giuvno zastopstvo za Jugoslavijo lekarna k »Sokolu« G. Proche Briko. SA£V4T V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod Ivan flhlin vulgo Svecar mesar in posestnik \ danes po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, Bogu vdano umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 8 iu-ma 1930 ob 16.30 iz hiše žalosti, Karlovška cesta št. 17, na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo truplo položeno v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Slovesna zadušnica za blagopokojnega bo v torek, dne 17. junija ob pol 6 v župni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 6. junija 1930. Frančiška roj. Babnik, soproga. Radka, Ivica, hčeri. Mici Dolinšek, Frančiška Kastelic, Josipina Masle, sestre. Pavel Dolinšek, Alojzij Kastelic, Budivoj Masle, svaki. Nečakinje in ostalo sorodstvo. - 49 • P gN o, i-, o? s? Ž55O 3 —O <, a a ?! 9P 5.23 B ..a; ..305 SJO S Sn-2 a o S « »s »gag ■5o£N i« 11 § is-il<5 .šsl .D . 5 a cn - N CQ ai , . S »I ' J O a u N r — Q tu "D N 1 M O j CM < . «|".S z I o ,qst_ BW Gi/> a t ■»o S «• 3 B O » ■m _ > n "jO.E S « " Ž 35 » I Ma urice Constanlin Weyer: v Človek se sklanja čez svojo preteklost. . , Da! Prevaran! Toda noben srd ni vstajal v meni. Opazoval sem se z radovednostjo, kakor opazujemo zanimiv predmet... Prevaran!... Zakaj se nisem razljutil? ... So ljudje, ki v takih primerih ubijajo ali izvršijo samoumor... Toda ostra bolečina, ki me je bodla v srcu, ni hotela prenehati. ... Čudno, ko sem bil v smrtni nevarnosti, sem bil vedno mož dejanja... Zdaj sem bil negotov!... Kaj mi je storiti? ... Eno samo mi je bilo docela jasno: da je ta položaj nevzdržen. Oj tužno življenje! ... Da! ... Toda zdaj velja postaviti se v boj... Ali mi ni do zdaj nečesa manjkalo — čuvstva izrazitega boja? ... Mar sem do danes vedel, kdo je zmagovalec, kdo premaganec? ... Danes vem... Prej se je izogibala odkritemu boju. A kako je vendar vse to prišlo? ... Najprej... hočem se vsega natančno domisliti ... Njena podoba v sijaju zahajajočega solnca ... Čedno, oh, čedno!... A že tedaj je sedela poleg Archerja! Tedaj je vzplamtel v meni srd. Potem povratek s severa, čutil sem se kot zmagovalec, a v resnici sem bil premaganec! Jaz, jaz! Premagan od mrtvega in premagan od žive! Bolje bi bilo, da sem se v Edmontonu nekaj dni udal razvratnosti. Z gnusom bi se bil odvrnil od tistega, očiščen, kakor vsa lepa prejšnja leta. Tedaj, ko je še bila prerija...! ... Premagan! Toda premagan od tako prekanjene nežnosti, da se sploh nisem zavedel... Tabo podobno se mora počutiti ptiček, ki je zlezel na limanice... Pa zdaj? Kaj naj storim? Ni nobenega navodila, Za Jugoslovansko tiskarno t LJubljani: Karel Ce«u kako naj se zadrži prevaran zakonski mož! ... V tem je naša civilizacija pomanjkljiva ... So ljudje, ki odpuščajo, drugi spet kaznujejo v navalu srda ali plemenitosti. To zavisi nemara od prebave. Zato so ljudje prizanesljivi napram zakonskim možem, ki izgube razsodnost.. To je neumno .. Treba je vse natančno premisliti ... * Vrnil sem se domov ter se preoblekel. Ona je še vedno visela brezmočno na stolu ... Besede nisva izgovorila nobene. Ko sem bil oblečen in moj kovčeg pripravljen, sem napisal na listek: Potujem v \Vinnipeg. Čez osem dni se vrnem.« Nato sem napregel svojega ponija pred male sani in se peljal v vas. Pot je vodila mimo Archerjeve koče. Skoraj gotovo je slišal zvončke, kajti videl sem, da je napol odprl dveri, ker skozi zamrznjena okna ni bilo mogoče videti ničesar. Nisem sc mogel udržati, da bi mu nc zaklical: Izvolite izkoristiti mojo odsotnost in svoje delo dovršiti... Ona je sama.« V Winnipegu sem blodil brez cilja po ulicah, bil .sem eden tistih, ki ovirajo s svojim postopanjem promet, med tem ko drevi jo urni, zaposleni in gumi žve-čoči ljudje, možje in ženske, kakor prikazni iz sanj mimo človeka ... Pripadniki drugega sveta ... Lotil sem se kupčije. Po trdem prerekanju, ki me jc za nekaj časa odvrnilo ml moje usode, mi je prodal zemljiški senzal v novem okraju ležeče zemljišče. Beli in modri situ-acijski načrti, priporočilna pisma mestnih in okrajnih oblasti so mi plesala pred očmi, kot bi me hotela raztresti. Gospod Hinkett, prekanjen business-mož z zlatim ščipalnikom, se je trmasto držal zelo visoke cene, jaz prav tako zelo nizke. Razgovor se je stopnjeval do strašne ogorčenosti. Potreba, da se stavim i v bran, je v meni zbudila vse borbene nagone. Prešel sem celo v napad. Gospod Hickett se je z vso vnemo lotil svojega posla in metal z najsilnejšimi argumenti okrog mojih ušes, dokler se mu je zdelo, da me je omamil, ali bolje rečeno, dokler mu je sapa pošla. Tedaj sem začel drobiti vsak njegov dokaz. Nazadnje sva s zedinila na sredi poti, nobeden izmed naju ni ostal zmagovalec. Toda že razvedrilo, ki mi ga je nudila debata, je bilo svojega denarja vredno. Po vseh barih sem srečaval znance... A glej ga, šmenta, kje neki sem že videl tega možakarja, ki se guga v rožicah, z melono na levem ušesu in s smotko v ustih? Poklical me je v francoščini, s kanadskim po-udarkom. Kaj, to je bil David?... Vsa prerija je mahoma razživela v meni! Precej naložen z \vhiskijem, mi je na kratko opisal svoje sedanje življenje. •>Da, prijatelj moj! Kakor sem dejal, tako sem storil: bajto sem zazgal. Vse jc zgorelo... tudi moia sedla ... Toda imel sem tukaj' — trkal se je po žey u — >čeden kupček drobiža... Zbogom, konjički! Pa hajd v drugo kupčijo... Nekaj sem iztaknil tam ob jezerih... Dobra zadeva... v Saint HormidarJ ob jezeru Manitobu ... stvar je v teku. Dobri kmetovalci skoraj sami Kanadci!... Garači, to ti rečem!... Ljudje, l>i vedo, kaj se pravi prijeti za delo! In pr. zimi me ribarstvo nič koliko ne redi... O, sami možje, ki ga radi zvrnejo, kak kozarček ... če sem kupil hotel? če sem dobil licenco? Jasno, človek!.. Lepo, mirno življenje hotelirja, ob strani čedno ženko iz Quebeca... Prav porabna so ta stvorenja, pridna kot čebelice ... Hiša v najlepšem redu. Pridi vendar! Pn si oglej, Čez mesec dni, dn ti pokažem hrup ribar-stva na jezeru! Ti si mi gost, seveda... Nikar me ne žali! Nikar se ne izmotavaj mojemu vabilu!': — Zares, kaj bi bil mogel boljšega storiti, kot sprejeti? Izdajatelj: Iran Rakovee,' Uredniki Frane Kremlar, 535323532353000102022348484853534823