Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Prešernov* ulica 8t. 4 Prešernov* ulica 8t. 4 Poitnlna plačana v gotovini MarW0Fi’M Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 267 Maribor, sobota 22. novembra 1930 'zha|a razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16, up Račun pri poštnem ček *av. v Ljubljani št. 11 409 ^•l|* m*s*čno. preiemaa v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Uredništvo m uprava; Maribor, Aleksandrova cesta St. 13 Oglasi po larifu Oglasa *preisma tudi oglasni oddelek .Jutra' v Ltubllanl Nova fašistična gospodarska „bitka“ Znižanje uradniških plač v Italiji in v zvezi s tem napovedano znižanje Plač nameščencem tudi v privatnih Podjetjih, obenem pa znižanje cen živinskim potrebščinam predstavlja no-V0v »bitko«, ki jo je započel fašistični [ežim, da uravnoteži gospodarski položaj v državi. Fašistični tisk napoveduje, da bo to največja od vseh doz-j«jnih »bitk« fašizma. Znano je, da je *ašizem poskusil doslej že več takšnih *oitk«, kakor sam naziva tozadevne svoje akcije. Nobena teh akcij doslej ju Prinesla zaželjenega rezultata. Naj-m žalostno je končala takozvana **itna bitka«. Na dnevnem redu je sedaj torej no-?a gospodarska bitka in prvi korak falične vlade za uravnoteženje situacije je dekret o znižanju plač vsem ?ržavnim in javnim nameščencem, istočasno je bila po objavi tega dekre-j.a uvedena akcija za znižanje cen živinskim potrebščinam in industrijskim produktom ter za znižanje starine, obenem pa akcija, da bi se gozdarsko življenje uredilo na podla-*} sedanjega tečaja lire. ki stoji v pri-$eri s predvojnim stanjem kakor 1:4. mnogih mestih so že otvorili tako-?vane »vzorne trgovine«, ki imajo na-°go, da regulirajo cene življenskih Potrebščin v drobni prodaji. Fašistični >sk Povdarja. da mora fašizem pozor-jj° Paziti na to, da bodo vsi rnali tr-k°vci začeli izvajati zdravo konku-*enco, ki pa se ne sme spremeniti v Pekulaeijo, kakor je bilo to doslej v avadi. Cene, regulirane po teh vzor* 1,1 trgovinah, ki bodo ustanovljene po Seh mestih Italije, morajo biti merilo kvse trgovce in nikjer ne smejo biti JsJe. Tudi so izdajatelji fašističnih lijev že 2nižali cene listom. Na občine S Sel poziv, naj znižajo trošarino, ko-kor jim je to najbolj mogoče. Vladnemu Pozivu se je prva odzvala občina H Auuilliju, je takoj -mižala troša-na meso in elektriko za 10%, j.včerajšnji fašistični listi so v zvezi 11° akcijo za pobijanje cen in uravno-zenja gospodarskega življenja prijali statistične podatke o stanju brezumnosti v Italiji. Po teh podatkih je l 0 koncem oktobra v Italiji 446.496 5J^Poselnlh napram 394 630 koncem t, Ptembra in napram 297.382 koncem - Vembra lanskega leta. Ker je vseh Črni dan francoskih železnic 12 ŽEL. KATASTROF NA EN DAN. ~ CEL BRZOVLAK V REKI LO 7E. PARIZ, 22. nov. Jesensko deževje pov zroča v Franclji vsako leto večje in manjše nesreče. Lansko leto so bile o-gromne poplave v južni Franciji. Letos pa deževje povzroča neprestane prometne nesreče. V zadnjih dneh se ie pripetilo radi deževja že več nesreč, ker so se proge pogreznile. Včerajšnji dan pa je bil za Francijo črni dan železniških katastrof, zakaj zgodilo se ie nič manj bo 12 železniških nesreč, od teh tri posebno velike. Največja katastrofa je bila na progi Pariz - Nantes, kjer je v okolici Udona 35 kni severo-vzhodno od Nantesa, voda izpodjedla železniški nasip in se je proga na nekem ovinku sesedla. Zvečer krog pol 10. je privozil pariški brzi vlak z brzlno 80 do 100 km. Noč je bila meglena, strojevodja ni mogel videti daleč po progi. Tudi na ovinku ni mogel opaziti, da je proga udrta. Ko je prišel vlak na kraj, kjer je bila proga razrovana, je cel vlak strmoglavil preko nasipa v re- ko Loire. Lokomotiva in 3 vagoni so popolnoma izginili pod vodo. Vlak k sreči ni bil polno zaseden. Vendar je mnogo žrtev. Doslej so rešili 10 težko ranjenih, med njimi kurjača. O strojevodji pa ni sledu. Koliko je mrtvih, se še ne ve, ker bodo šele danes mogli priti do potopljenih vagonov. Zakaj reka je tako narasla da so morali poklicati potapljače. Vest o katastrofi je v Parizu in Nantesu izzvala veliko razburjenje. Slična, a manjša nesreča se je zgodila pri Chartreuse, kjer je brzovlak radi pokvarjene proge skočil s tira. Lokomotiva, poštni voz in 2 potniška vagona so strmoglavili v 50 m globok prepad. 3 ženske so mrtve, en potnik težko ranjen. Pri Aortainu pa se je iztiril osebni vlak baš v hipu, ko je vozil preko mostu. K sreči ni bilo nobenih žrtev. Ostale nesreče so se dogodile na raznih drugih krajih. Stalin umorjen! NEPOTRJENE VESTI O IZBRUHU VOJAŠKE REVOLUCIJE RUSKEGA DIKTATORJA. IN UMORU DUNAJ, 22. nov. Na dunajski In praški borzi so se razširile danes alarmantne vesti, da je v Moskvi vkljub varnostnim ukrepom izbruhnila vojaška re-j voiucija ter da je bil Staljin ubit. Dunaj-i siti listi so poskušali dobiti zvezo z Moskvo, toda to se je Izkazalo kot nemogoče. Zato slutijo, da vesti niso brez vsake podlage. Dunajsko sovjetsko poslaništvo pa jih kategorično demantira. RIGA, 22. nov. V Rigi in Revalu trdo-vratno krožl!o vesti, da je bil včeraj v Moskvi umorjen ruski diktator Staljin. Doslej te vesti niso ne potrjene ne demantirane. DUNAJ, 22. novembra. Na Dunaju in v Pragi je bila včeraj na borzi razširjena vest, da je bil ruski diktator Stalin v Moskvi umorjen. Dunajsko sovjetsko poslaništvo je označilo to vest kot popolnoma neutemeljeno, istotako tudi vesti o aretaciji generaja Bliicherja in sovjetskega komisaria Smirnova, ki naj bi bila baje zapletena v vojaško zaroto proti sovjetski državi. v - --enih delavcev v Italiji 860.733 D- ,5(H industrijskem podjetju, je torej ilii Keno *retHno yseh delavcev v Ita-fro* z posla. To je dokaz silno težke ■bodarske krize v Italiji. ^i^iitilvo je dalje, da je glasom pokalu?7 k***1 fašističnih listov bilo v *0v koncem oktobra 1785 konkur-1\idu pram 1452 v mesecu septembru. Ai.to je silno občuten porast, fcen« Se na'i Potom čudimo, če je bivši tltJ^jlni tajnik fašistične stranke Fa-01 te dni v svoiem or erami »II Pe- Zločin booatega posestnika pri Ljubljani LJUBLJANA, 22. nov. Sinoči je posestnik Ivan Hribar iz Goričice pri Dom j Žalah prerezal svoji ljubici vrat v name-I ri, da jo umori. Že delj časa je imel razmerje s 35-letno pos. hčerko Ivanko j Kavka iz Brda. Ko so se pojavile posledice, jo je poslal k zdravniku, ki je ugotovil, da je noseča. Ko se je vračala proti večeru domu, jo je počakal pri Dobravi. Sprva se ji je dobrikal in kazal veselje nad tem, da bo oče, nenadoma pa — ko sta bila v ljubezenskem objemu — je potegnil iz žepa britev in ji zarezal štiri globoke rane na vratu. Imela je še toliko moči, da je morilca pahnila od sebe in zbežala v prvo hišo, kjer so ji nudili prvo pomoč in poklicali zdravnika, ki je odredil prevoz v bolnico. Zdravniki upajo, da jo rešijo. Hribar je po dejanju po- begnil, a se je že o polnoči prijavil sam ljubljanski policiji. Hribar je vkljub svojemu bogastvu na slabem gln^u in je odsedel že 8 let v ječi. 5aumjup!nou Interu ew z Otonom Habsburškim PARIZ, 22. novembra. V »Matlnu« je objavil včeraj Jules Sauervvein, ki je prisostvoval svečanostim 20. t. m. v gradu Steenockerweele (Belgija) povo- UNION - V SOBOTO 29 XI TELOVADNA AKADEMIJA SOKOLA M ARI BOK-MATICA Kirne Fascista« napisal sledeče zelo odkrite besede: »Italijanski narod muči težka kriza, katero negirati ali slikati v blažji luči bi bilo smešno. Zagrabila je industrijo, trgovino In kmetijstvo. Tudi pokrajine, ki so ekonomski najbolj preskrbljene. so v težavah, ki niso samo momentane. Nihče, kdor ima jasen pogled. ne more negirati realnosti. Katastrofalno stanle ji^n^nsi'0"^ ao°ru- darstva se danes ne more več prikrivati.« Če ob takih razmerah pr. Mussolini še vedno nastopa z megalomanskimi Izjavami, je to samo dokaz njegove nepreračunljivosti. Tudi njegova najnovejša »bitka« je samo fantastičen poskus. V interesu italijanskega ljudstva, ki ni krivo za grehe svojih voditeljev, mu vkljub vsemu želimo usneha. dom proglasitve Otona Habsburga polnoletnim, svoj interview z Otonom. Oton je izjavil, da mora po modrem predlogu grofa Apponyja restavracija Habsburgovcev biti izvršena samo ob pristanku inozemstva in tuzemstva. »Moj povratek« — je dejal Oton — »se naj izvrši v pomirljivem in krščanskem duhu v eno ali obe glavni mesti. Po informacijah, ki sem jih dobil, smatram, dj je večina avstrijskega in madžarskega naroda napram meni neprijateljsk! razpoložena. Poslužil se bom svoje pravice šele, ko bom s svojo prisotnostjo mogel olajšati položaj obeh držav, ki ste v težki preizkušnji. Centralna Evropa je ogrožena od raznih nevarnosti. An-schluB bo imel za posledico težek konflikt, ki mora zapečatiti konec Avstrije. Jaz hočem reprezentirati tradicijo reda in miru na političnem in socijalnem polju.« Zopet politični umor u Sofiji SOFIJA, 23. novembra. Sinoči okoli 23. je bil tu umorjen pristaš Protogero-va Joco pop Janev. Zadet je bil od štirih strelov in smrtno nevarno ranjen. Predno je prišla policija, so napadalci pobegnili in ni za njimi sledu. Poljski listi in reuizijske zahteue Nemčije VARŠAVA, 22. novembra. Ptoljsko časopisje komentira izjave nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa v nemškem državnem zboru. Nemška zahteva po reviziji poljskih meja ni opravičena, ker je ozemlje, ki ga zahteva Nemčija, po ogromni večini poljsko in ga je Nemčija svoječasno ugrabila Poljski. IZBRUH VULKANA NA HAVAJSKIH OTOKIH. LONDON, 22. novembra. Na Havajskih otokih je izbruhnil neki vulkan. Otok Oahu je večji del uničen. Številne hiše so se porušile. Nad 50 oseb Je bilo pri tem ubitih, Število ranjenih pa gre v stotine. Stvarna škoda je izredno velika Tudi vulkan Kilaulea že nekaj dni zopet deluje. mariborsko glečaližče REPERTOAR: Sobota, 22. novembra ob 20. uri »Gospa ministrovka«. Delavska predstava. Nedelja, 23. novembra ob 15. uri »Gospa ministrovka«. Kuponi, — Ob uri »Življenje je lepo«. Premijera. Pondeljek, 24. novembra. Zaprto. Torek, 25. novembra ob 20, uri »Lutka« ab. A. Kuponi. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 23. t. m. se bosta vršili dve dramski predstavi: ob 15. uri se bo vprizorila Nušičeva šaloigra »Gospa ministrovka«, ob 20. uri komedija Marcela Acharda »Življenje je lepo«, ki ima zelo zanimivo vsebino ter žanje povsod velike uspehe. Režira g J. Kovič. Živčno bolnim In otožnim nudi mila naravna »Franz Joselova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po Izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bo’ezni je uporaba »Franz Jose-fove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga naltopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spe-Icerij.skih trgovinah. * »ra« t o^A-eVt VF?Pt>W t VTm trs. V M a r i D o f c;'dne "22. XI. fflariberski in ddrobii O pogodbeni pošti u Studencih Krožijo te dni ne samo po Studencih, ampak tudi po mestu najrazličnejše vesti, ki so seveda v marsičem pretirane, dasi niso brez vsake podlage. Res je, da je bila ta teden pri pošti v Studencih izvršena temeljita revizija po g. dr. Janžekoviču, ki je prišel na sled tudi nedovoljeni manipulaciji z denarjem. Govori se, da je bilo par desettisočev primanjkljaja, ki pa je deloma že krit v gotovini, deloma pa z dovoljenim jamstvom. Posledica vsemu temu je bila ta, da je bila dosedanja pogodbena poštari-ca na mestu razrešena nadaljnega uradovanja ter na njeno mesto poklicana gdč. Skuhala iz Gor. Radgone, ki je včeraj prevzela posle. Splošno se smatra, da je dosedanja poštarica, gospa A. C. le žrtev razmer. Zakaj pošta v Studencih je bila popre-je državna z eno uradniško močjo ter z dvema pismonošema. Pred par leti pa se je kljub vsem pojasnjevanjem in prošnjam na merodajnih mestih izpjeme-nila v pogodbeno, ki naj bi vzdrževala ves obrat v prav takem obsegu, kakor preje državna. Dotirana pa je bila s tako nizkim zneskom, da je poštarici po odbitku vseh izdatkov (dva pismonoši, najemnina za lokal, razsvetljava in kurjava i. dr.) ostalo mesečno le 100 (ensto) Din zaslužka. Da v takih razmerah ni mogla živeti in še celo z družino ob nizkem zaslužku moža železničarja, je razumljivo in je bilo neizogibno, da je moralo priti tako, kakor je pač prišlo. Sicer Studenčani niso prenehali z nadalj-nimi akcijami za podržavljenje njihove ' pošte in so še sedaj v teku. A bilo je ' ,vse zaman. Ali bo poštna uprava po tem obžalovanja vrednem dogodku dostopnejša njihovim argumentom, ne vemo. Toliko pa |e gotovo, da v takih razmerah in s tako dotacijo, kakor jo je prejemala doslej pogodbena pošta v Studencih, ne more izhajati nikdo, da bi vzdrževal poštni promet v istem obsegu. Zakaj že v predvojnem času sta bili zaposleni na pošti v Studencih dve uradniški moči in dva pismonoši. In takrat so Studenci bili dokaj manjši po številu prebivalstva in tudi poštni promet še ni bil tako razvit, kakor je danes. Saj pride samo vsakega prvega v mesecu v izplačilo pokojnin železniškim uslužbencem po več 100.000 Din. Kje je pa še vse drugo! Okrog 5000 prebivalstva, pa še delavskega stanu .pri današnjih gospodarskih in kulturnih razmerah potrebuje neobhodno pošto, ki funkcijonira brezhibno in katera uživa brezpogojno zaupanje ljudstva. Taka po Sta je pa le erarična in ne pogodbena. Ako upoštevamo v Studencih še prav svojevrstne razmere radi pretežne ve Čine delavstva, potem je pač ne samo v Interesu kraja samega in njegovega prebivalstva, ampak prav tako v interesu države in ugleda njene uprave, da se že enkrat stori tem razmeram konec in se pošta v Studencih podržavi. Poslovilni večer priredi pevski zbor Glasbene Matice dne 2. decembra svojima članoma gospej in gospodu Plevniku. Celo vrsto let sta s svojimi izvrstnimi glasovi sodelovala v matičnih vrstah, zdaj pa se žal za vedno preselita v Ljubljano. Kakor gredo vladni krogi pri nastavljanju pevcev Glasbeni Matici po mogočnosti na roko, tukaj očivdno niso mogli izpolniti prošnje pevskega zbora G. M. in pustiti g. Plevnika v Mariboru. On je že odšel pred meseci, za njim pa odhaja zdaj tudi gospa soproga. Njune prostore v zboru bo težko nadomestiti, zlasti onega solistke, gospe Slavke, ki je vsakogar zadivila s svojim jasnim, zvočnim, sre brno čistim sopranom. Že na obč. zboru je načelnik pevskega zbora izrazil bojazen pred uro, ko bo izjavila ga Plevnik: »Z Bogom tovariši, moram za mo žem.« Zdaj je prišel ta trenutek. Vsi pevci in pevke bodo gotovo ohranili najlepši spomin na svoja odlična pevca-to-variša in jima želijo vse najboljše na novem mestu. Smrtna kosa. V Prešernovi ulici 2 je umrla danes zjutraj gospa Viljemina Černy, vdova po uradniku, tašča g. zdravnika dr Franka, stara 66 let. V pondeljek ob 2. pop. bo blagoslovitev na starem mest nem pokopališču, nato bo pa truplo pre^ peljano v Ptuj in tam pokopano. Zdravstveno stanje v Mariboru. Od 15. do 21. t. m. ni bil prijavljen mariborskemu mestnemu fizikatu noben slučaj obolelosti na nalezljivih boleznih. Ich verstehe nlcht slowenisch se je odrezala te dni natakarica neke gostilne v Radvanju slovenskemu gostu ki je naročil četrt vina. Kaj neki išče ta ženska v Jugoslaviji in kaj pravi k temu gostilničar? Naj te vrstice za enkrat zadostujejo! Reorganizacija kluba »Meja« Je bila izvršena v sinočnji odborovi seji. Vsled odstopa dozdajnega predsednika g. prof. Baša, ki je radi prezaposlenosti z drugimi deli odložil predsedstvo, je prevzel predsedniške posle do ob čnega zbora g. dr. Irgolič, njegov namestnik pa je znani obmejni delavec g. Ivan Robnik, ki je skozi več desetletij deloval izključno ob meji. Nadaljna reorganizacija kluba se bo izvršila preko zime, da bo klub za prihodnjo sezono v »strogi pripravljenosti«. Tudi si bo klub telkom zime iz vseh obmejnih postojank dobavil podrobne podatke o gospodarskih, političnih, kulturnih, socijalnih in vseh drugih prilikah. Obsodbo Konstancije Toian, «i je bila lansko leto pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojena, češ da je z injekcijami zakrivila smrt svoje služkinje, je Stol sedmorice v Zagrebu po enem letu razveljavil in odredil novo razpravo. Razsodba pravi med drugim, da ni ugotovljeno, Če se ni morda pokojna Služkinja inficirala, ko je ležala v bolnici, in bo treba postopanje med drugim tudi m tej »meri izpopolniti. PARNA PEKARNA FEIERTACI ANTON, Betnavska cesta 43 NajboljSi rženi kruh — pecivo — kekai. Iz Slovenskih goric. Svetijo se vrhovi Slovenskih goric zopet v solnčnem žaru. Že 14 dni se veselimo jasnih dni, ko je 4. novembra deževje vzelo slovo s silnim nalivom Vse se zopet giblje na polju, spravlja rejo (korenje, repo) ter orje in seje in trsek gnoji. Skoro kakor spomladi, le da ni škrjančka, da bi drobil na orača in voličke svoj veseli »orji, orji, sej sej!« Sejejo sedaj ozimino (pšenico in rž: oves, zimski ječmen), pa delajo »praho« da zemlja dobro premrzne in se dušika nasrka. Kmetič je za letos dobro odre zal in upanje na bodočo dobro letino je upravičeno. »Pozimi počivam, kmet tru den je vsak, orodje popravljam, pa vle žem se vznak.« Moj koncert je pri gor ki peči, moj »tejater« pri živinci v hle vu, dokler se ne odpre pomladi raj.. Popelin srajce & Din 85.1. Babič, Gosposka ul. 24. 3268 Poskušen napad v Svečini. Te dni so se plazili okrog viničarije g. Krena v Svečini štirje temni ptičk proti večeru. Vprašali so viničarico, če ima kaj mesa in čegava je gorica. Po tuhnili so se v sadovnjak in čakali pri like. Res je prišel g. Kren pogledat v klet. Komaj jo je odprl, so že neznane hiteli tja. Gospodar jih opazi in urno za pre »katakombo«, predno se je še prve mu zlikovcu posrečilo, vstopiti. Zbeži v podstrešje, lopovi za njim, pa že so bile podstrešne duri od znotraj zapahnjene, Napadalci skušajo zlomiti duri, g. Kren pa vpije skozi podstrešno okno na po moč k bližnjemu domu. Res ga domač slišijo in hlapci prihitijo s puško, temn ptički pa sfrčijo v daljo in hlapec jim strelom pospeši korake. Ali je katerega ošvrknil, ni znano. G. Kren je bil rešen pa se je zamislil, da v obmejnem smu kanju »tihotapcev« človeku niti v gor co ni varno samemu iti. Tudi mraz pr tiska in miši in podgane — tudi dvonož ne krščene — silijo v domove. Pazite da vas ne oglodajo! Flanel pižame & Din 125. I. Babič. Gosooska 24. 3268 Drobiž s Tezna Občinske zadeve. Gradnja prehoda preko železniškega tira nasproti gostilne Felič je zasigurana. Železniška uprava je obvestila občino, da bo pričela z gradnjo, čim ji bo na razpolago potreben kredit. Občina pa bo morala regulirati cesto od gostilne Marin do prehoda in jo primerno razširiti. Kakor čuje-mo, bo odstopila tovarna »Splošna« potrebno zemljišče za razširitev ceste brezplačno. Upajmo, da bodo uvideli tudi drugi v poštev prihajajoči posestniki nujnost razširitve ceste in odstopili potrebno zemljišče, če ne zastonj, vsaj po najtiižji ceni, ker bo itak stala regu-acija ceste občino približno toliko, ko-ikor je bilo letos v proračunu za vse občinske ceste skupaj. — Kmalu se bo' delal občinski proračun. Občinski svetniki neprenehoma tuhtajo, kje in kako bi našli vire in kritje za velike izdatke. Gradbena sezona je pri koncu. Kot zadnji menda v tej sezoni je nadzidal železničar Fermišek nadstropje svoji riši. V pritličju bodo odslej obrtni lokali. Premestitve učiteljstva. Iz naše šole sta premeščeni učiteljici Grobin Pavla in Klun Karolina, nameščen pa je zakonski par Ledinek iz Črne. Sokolsko društvo. Priprave za ustanovitev Sokolskega društva so v polnem teku. Pripravljalni odbor, kateremu predseduje stari sokolski delavec predvojne dobe, uradnik Mestne hranilnice g. Ivan Tomažič, je imel doslej dve seji. Premotrivala se je možnost sokolskega razvoja na Teznu. Bivši tajnik Sokolskega odseka in sedanji zapisnikar pripravljalnega’ odbora, učitelj F. Luk-nar, je poročal o razvoju sokolske ideje na Teznu že leta 1922. Zalibog se takrat Sokol ni mogel razvijati, ker mu je manjkalo telovadnice in je bil načelnik brat Ambrožič premeščen v Maribor, tvornica »Kola« pa je odpovedala Sokolu prostore. Danes nas ne morejo ovirati razne krajevne osebnosti in imamo za prvo silo prostor v šoli, ter hvala Bogu tudi načelnika v osebi brata Uhana, bivšega člana Sokola v Studeu cih in načelnico učiteljico telovadbe Ro-škarjevo. Odbor si je že zasigural na. kup zemljišča za gradnjo letnega telovadišča in sicer njivo pri šoli, lastnino stavbnega podjetnika g. F. Špesa na Tržaški cesti, ki je izjavil, da bo v slučaju nakupa'v odplačevanju šel Sokolu v vsakem oziru na roko. Narodnemu borcu predvojne dobe g. Špesu naj bo tem potom izrečena javna zahvala! Treba bo le iskati denarnih virov, da se nam uresničijo naše nade. Upajmo, da bomo premagali tudi to najhujšo nalogo, saj smo vedno dobre volje in vajeni težav in zaprek v narodnem delu, ter hočemo delati radi stvari ne radi oseb. Svojo podporo je tudi obljubil v imenu občine podžupan g. Šabeder in ravnatelj tvornice »Teksta« g. Braunstein, pri katerem se je osebno oglasila deputa cija pripravljalnega odbora. Sokolu na Teznu želimo najkrepkejšega razmaha! »Zvon« se pripravlja na Miklavžev večer v gostilni Felič. Godci na pihala pridno vežbajo. Čeravno so sami novin-ci-začetniki, nam hočejo kmalu pokazati, kaj že znajo. Le ne omagati na po lovice poti. Majhna nesoglasja se dado poravnati in odstraniti, pač pa ne sme jo biti povod razkroja. — Javna knjižnica društva »Zvon« je v rokah marljivega knjižničarja g. Tušaka. Želji tuka; zaposlenih inozemcev, da bi se nabavile tudi nemške knjige, se doslej radi pomanjkanja sredstev ni moglo ugoditi. Omenjene inozemce se je napotilo \ Ljudsko knjižnico v Narodni dom. Dopisnika »Večernlka« o gobarjih b opozoril, naj si ogleda kolone ljudi obojega spola in razne starosti, ki nosijo, vlačijo in vozijo suhljad iz gozda po Ptujski cesti in hvalijo Boga za solnčne dni. Gotovo bo našel lepo gradivo za svoj članek. F. L—r. m KINO • Grafski: "" Od danes dalje velezanimivi spored: 1. Najnovejši žurnal svetovnih dogodkov, 2. Vesela miki-miška, 3. Krasna opereta v nemškem jeziku: MOGOČE TO NOČ... Siegfried Arno. Jenny Jugo. Union: Kravate najcenejše pri I. Babič, Gosposka ulica št. 24. 3268 TRENCHOATI, površniki, hubertuspiašči, usnjeni jopiči, kože, piiši, snežni čevlji, snežni škornji, galoše, kakor tudi razno maniiiakturno blago na obroke. ORNIK, Maribor. Koroška cesta 9 XLI1I Od danes dalje: Senzacija HOČEM BITI TVOJA . . . 100% govoreči film. Wijly Fritscb, Lilian Harwey. Kot predigra: Nekaj arij iz opere »Travlata«. Poje primadona Metropolitanopere, Newyork. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19. 21. uri: ob nedeliah in praznikih ob 15.. 17.. 19 tn 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blaeaini. XXVI APOLO KINO V soboto In nedeljo nemi velefihn:. Broadway Nizke cene. Drobiž iz Slouensfcz Bistrice Veter odtrgal streho tov. voza. — SO* kolsko življenje. Burja kakor je ne pomnijo najstare$ meščani, je razsajala v pretekli noč:L našem mestu. Silen veter je odpiral o * na in metal opeko s streh. Zjutraj v o * katerih hišah ni hotela goreti ele"f čna luč, ker je veter potrgal žice. *" telefon je močno poškodovan, tako so morali zgodaj zjutraj pričeti Popr.*L ljati. Krona vsemu pa je bila pločevin sta streha tovornega vagona, katero našli potniki, ki so odšli na jutranji Via drevoredu. Ponoči, tako je priP0_.„ sik P dcval načelnik postaje, se je z vso zaganjal veter v postajo in vozove, leži postaja na odprtem, je nenac zahreščalo in zaropotalo, slišalo se je ^ ščanje v kostanjevih vejah nasproti P staje in kar na to padec, kot da oi prevrnil pločevinast stolp. Odšli so £ dat in našli v drevoredu streho tov nega voza. tj Nov urnik sokolske telovadbe Je razglašen pred dnevi. Ustanovila ‘j nova vrsta, obrtni naraščaj, ki bo telovadbo ob torkih in petkih od IR- .|fl 20. ure. V vrsto se je dosedaj prija'’1 ^ precej obrtniških vajencev, vendar P® , žalostjo opazujemo, da Še marsikaj mojstri nimajo smisla za Sokolstvo pomen sokolske vzgoje. Nameravanih za to vrsto več obveznih predavan) drugih izobraževalnih prireditev. S lovadbo je pričela tudi stara vrsta nov, ki ima telovadbo vsako sredo 18- do 19. ure. Vodi naše stare člane šolski upravitelj Miloš Tajnik. Perilo po meri I. Babič, Gosposka ulica 24. g' 32$ Trgovskim in privatnim nameščene v Mariboru. b0 V pondeljek, 24. t. m. ob 20. url se^ ^ vršilo v dvorani »Zadružnega doma'* Maribrou, Slomškov trg 6, javno Pr ? vanje o načrtu novega obrtnega zap{e, z ozirom na trgovske nameščence. . daval bo tajnik Del. zbornice tov. L1 . nik iz Ljubljane. Vse nameščence razlike pozivamo, da se tega pre“ nia udeleže. Večer »Jadrana« je nocoj ob 20. v Narodnem domu davanjem, petjem in prosto zabav ■ MarUonetno gledališče- b0 V nedeljo, 23. t. m. ob 3. v Narodnem domu ob vsakem v marijonetna predstava »Fausta«. Izžrebane srečke. . Sledeče srečke, kupljene v upr so bi* tra« in »Večernika« v Mariboru, ^ le izžrebane: 81.277, 89.108. -g 574 56.091, 59.593, 76.675, 68.775. 78.006, 27.795, 89.109 In 27.72». »Čar gorske noči«. Pod to devizo priredi klu y ve* \veiB« v soboto, dne 10. )’anua, ’ yes|* liki dvorani Uniona svojo Pu $3& lico. Podrobni program sled* VMarlt>orn, 3ne 22. XI. 193ff. MarTKrtrsH V F č F P N1K Mri 9m I Jesenski odsevi Onega dne — krasno jesensko popoldne je bilo — sem jo ubral proti Donački gori: peš, s popotno palico in specialko v roki. Cilj: Stoperce. Prvikrat Potujem skozi kraje, doslej neznane. V Rogaški Slatini startam. Preko Janine, neposrednega Čuvarja Slatine, gre pot. Z vrhunca zadnji pozdrav zdravilišču Rog. Slatina, Sv. Križu in valovitemu gričevju na nasprotni strani. Potem navzdol — v nov svet, tih, skromen, a pri-kupljiv. — Približujem se Sečovem, mali vasici v dolini. Pogled nazaj zastira temna Janina s sedaj skoraj že golimi listovci. Ob njenem pobočju tostran vidim Pečnikov sanatorij, staroznano gostilno »Jakelj«, na rebru, bolj levo, pa cerkvico sv. Marije, vzvišeno, nemoteno v gozdni tišini. Po pešpoti-bližnjici st: 'mim naprej. Preko travnikov in njiv, skozi log in sa-donosnike, mimo kmetskih dvorcev in vinogradov prepotujem Dol, Sv. Florijana in Gradiše. — Nebo je jasno, le nekje tam daleč izza Boča majhni oblački. — Lahen vetrič pihlja; čisto nežen, nedolžen je, a vendar se stresajo lističi v že razredčenih drevesnih kronah in nekam otožen je njih šum. Mar je samo tera, mar smrtni ples, čegar zadnji takti Pretresajo eter, kruto, brezčutno...? Solnce, ta pravir življenja, zaman pošilja vse bogastvo svojih žarkov na mater zemljo. Prepozno; kar je doživelo, Sine, propada in prvi mraz bo napravil definitiven konec hirajočemu življenju. Ob gozdu, nad samotno belo hišico se Pase govedo In svinje. Pastir, bosonog fantič v cvetu mladosti, poje in uka preletno, izzivaje jesen in velo naravo. Odjek gozda reproducira te glasove, ki se mi zde kot v posmeh nežnim čustvom, ^ so me prevzeli. Kmetje spravljajo zadnje poljske pridelke: zelje, repo In korenje, tu in tam °rjejo za nove setve. — V hostah grab-Jiajo steljo; kako samo šumi suho listje. P(>kajo trhle veje in odmevajo glasovi veselih grabljačev! S kmetom Drofenikom od sv. Florijana navežem pogovor. Na dvorišču svoje. očividno boljše domačije je pri delu. Toži mi... V kraju so impli slabo leto; teča je uničila plodove tudi sicer trdega •Jela. Vinograd mu ni dal niti brente Srozdia, pšenico je pokosil... Tolažim Sa; novo leto, nove setve, novi upi! Od Marije Ložne, lepe cerkvice, ki kraljuje na strmem. 482 m visokem hribu, naprej gorat, gozdnat kraj. Gozdno tihožitje, čisto, neskaljeno in nemoteno, me objame od vseh strani. Tako blagodejno vpliva okolica in ozračje senčne sa gozda na popotnika; telo In duh uži Vata ob izobilju, s kakršnim razpolaga paČ samo narava. Pri Strmecu dosežem cesto Rogatec— "Jajšperg. Kot kača se vije skozi Staro ^rabo proti Stopercam. Ozek pas ob °estl livade, kaka njivica ali zapuščen Pašnik, sicer teman gozd kakor daleč °ko sega. Do drugega Strmeča se teren ^v>ga; tu nekje bo razvodje; potem gre navzdol. . Kilometre premerim sam. Dolgočasno ,e- Naposled srečam posameznega po- potnika; s cekrom na palici jo ubira neznano kam, zamišljen, nem. Po presledku voznik s težkim vozom drv, katerih tod ne manjka. Par konjev in par volov vleče voz navkreber, počasi, komaj vidno, škripanje voza in voznikov hi-hot se razlega po klancu ... Počasi se prične dolinica širiti; še mali zavoj na desno, in evo Stoperc, mojega cilja. Ob vhodu v vas simpatična kmečka gostilna. Gostilničar K-, hkrati ugleden ekonom, je na bližnji njivi, kjer tekmuje s svojo ženo in otroci pri poljskem delu. Od daleč se prepoznamo, pozdravimo se in prijatelj iz dijaških let prekine de-o ter me odvede v svoj gostoljubni iram. Ob kupici rujnega se pogovarjamo in obujamo spomine. Solnce je medtem zatonilo, mrak je legel na kraj. Visoko nad nami, nekje proti jugovzhodu, se dviga }onat; samo konture mu še razločujemo. Zunaj so se pričele oglašati nočne ptice, nekje v vasi so lajali psi. Vstati sem moral in odriniti proti domu po daljnji poti; bledi mesec me je spremljal v poznojesensko noč, skrivnostno, neugnano in nedoumljeno kot je življenja tok... Kulturni drobiž K nov! knjižni akcij! Tiskovne zadruge. V letošnjem letu so se pri nas rodile velike književne akcije, ki bodo posebno ako bodo uspele, lahko docela preobrazile naš knjižni trg, produkcijo in (onzum. Med te akcije spada na prvem in vodilnem mestu brez dvoma novi pro gram Tiskovne zadruge v Ljubljani, katerega bo pričela izvajati še letos. Omen eno podjetje se je odločilo za izdajanje štirih knjižnic na subskripcijo. To bodo: Sodobni roman. Zbirka mojstrov, Slo venski klasiki in Slovenski sodobniki. V prvi zbirki, Sodobni roman, bodo do konca leta 1931 izšle štiri obsežne knjige prevodov, in sicer: Rablndranath Ta gore »Dom in svet«, roman sodobne In dije, njenega življenja, duhovnosti in problemov; Fedin Konstantin »Mesta in leta«, delo, ki nas bo povedlo v svet vojnega in povojnega kaosa, revolucije, iskanj novega itd.; Conrad Josef »Sen čna proga«, ki nam bo predočila zani mivega angleškega pisca, ki je po rodu Poljak in Pio Baroja: »Pot k popolnosti«, ki kaže novo romantiko nam precej tuje Španije. V Zbirki mojstrov bosta izšli dve obsežni knjigi: Voltaire »Candid« in Gustave Flaubert »Salambo«. V prvem romanu nam bo veliki mislec 18. stoletja razkrival razne duhovne zagonetke, v drugem pa nam bo veliki mojster odkril ču desni svet davne prošlosti. Kdor pozna Flauberta vsaj po našem prevodu njegove nesmrtne »Gospe Bovaryjeve«, mu ni treba nobene razlage. V zbirki Slovenski pisatelji klasiki izideta dve knjigi s krog tisoč stranmi, Frana Maslja Podlimbarskega roman »Gospodin Franjo« v dveh delih, v zbirki Slovenski pisatelji sodobniki pa tudi dve knjigi: Juš Kozak »Šentpeter«, eden izmed najob-širnejših slovenskih romanov in Srečko Kosovel »Izbrano delo« Lepotica se je odlotlla, lepa Janja se Je omoiila.. Po poroki reče lepa Janja; »Kar zdaj tebi, Janče dragi, pravim, Rada vedno vsakomur izjavim; Brez ALBUSA ni, dragec pranja!« Tudi mladeničem zadaje veliko skrb pranje novega perila in posteljnine. Zelo važno je, da se perilo opere že prvič s takim sredstvom, ki n* škodi dragemu platnu, tkanini in nitim. Za take svrhe je že desetletja najboljše sredstvo ALBUS-Terpentlnovo milo. lih knjig s preko 3520 stranmi. V mesečnem predplačilu bo stala prva zbirka 14, 18 ali 22 Din., po vezavi: broširane, v platno, v polusnje vezane knjige; druga zbirka 8, 11 ali 14 Din, tretja 10, 12.50 ali 15 Din, četrta pa tudi 10, 12.50 ali 15 Din. Kdor naroči vse štiri zbirke in še (mesečnik »Ljubljanski Zvon«, plača na mesec 45, 60 ali 70 Din. Zbirke se naročajo po pošti ali v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani ali v Mariboru. S tem se bo naše slovstvo, posebno prevodno, dvignilo na zanosno kvantitativno višine, pa tudi kvalitativno bodo vsa dela dobra, nekatera celo prvovrstna.^ Nova knjiga Aitne Karlinove. V založbi Freundsbergverlag v Berlinu je izšla nedavno tretja obsežna knjiga naše Celjanke Alme Karlinove pod naslovom »Drachen und Geister, Exotische No-vellen«. Že s prvima dvema potopisoma »Einsame Weltreise« in »Im Banne der Siidsee« si je ta naša nemško pišoča rojakinja pridobila v svetu velik sloves, s knjigo »Drachen und Geister« je pa postala prav tako odlčino beletristinja, kaj- ... ______ ti to ni več potopis, to so novele iz dalj- Za okroglo 500' nih, eksotičnih krajev, ki pa so izobliko dinarjev bo mogoče tedaj dobiti 10 debe- • vane s tolikšno umetniško silo, da se lahko mirne duše primerjajo z najboljši« mi sličnimi spisi svetovnega slovstva. Ob čitanju te najnovejše knjige Alme Karlinove moramo iskreno obžalovati, da jo je naše žalostno predvojno in medvojno štajersko vzdušje prestavilo v nemški svet, čeprav je po pokolenju Slovenka. Toda zanjo je tako pač bolje: postala je na mah pisateljica svetovnega slovesa in njeni honorarji se ne dajo niti izdaleka primerjati z onimi, ki bi jih v najboljšem slučaju dobila, ko bi pisala v slovenskem jeziku. Iz mariborskega knjižnega trga. V Cirilovi tiskarni je izšla nedavno druga izdaja 1. 1905 prvič natisnjene modroslov-ne knjige prof. Frana Kovačič*: »Občna metafizika ali antologija, ki obsega 8 strani predgovora in 255 strani teksta Broširana stane 40 Din. Nova italijanska vadnica. V založbi Jugoslovanske tiskarne je izšla »Italijanska vadnica za samouke« prvi In drug! del, katero je priredil naš znani romanist dr. Stanko Leben. Delo je moderno in praktično, obsega 160 strani in stane 62 Din. Zevaccot V sve- srna Zgodovinski roman. 7 V. Mat!. Kralj Franc je stal nekaj časa nepremično, oči uprte v Manfreda in Zileto — Gledal je za njima, dokler nista skrila v mraku; nato pa se je napotil za njima brez obotavljanja, ne meneč se za svoje onesveščene, *norda celo mrtve spremljevalce. Kralj je opravljal podli posel vohuna, in Manfred 'e ie varal, ko ga ni smatral zmožnega tolike nifkotel... Opazoval je od daleč, -kako je stopila Žileta v Dobovo hišo... nato je videl, da zaklepajo vrata... vt-e' odhajajočega Manfreda... Zdaj se je približal tudi on in se ustavil pred hišo; klar, hitite!...« četa ljudi. Stopali so v sklenjenih vrstah in si svetili s tiljkaml. Kralj jih je spoznal in se zdrznil od veselja. To ni bil upor;.bili niso rokovnjači: bila je močna straža pariška!... S hripavim vzdihom radosti jim je planil nasproti in položil tistemu, ki je korakal na čelu, roko na ramo. »Kralj!« je vzkliknil poveljnik, odkril se in ustavil četo z mahljajem roke. »Sir, kolika neprevidnosti...« »Molčite, Monklarl... Poslušajte... tisti rokovnjač ... tisti Manfred...« »Na sledi sem mu, sir .. Dal sem zapreti ulice; falot nam ne uide...« »On je tu,« je dejal kralj in vse njegovo zatajeno sovraštvo je izbruhnilo v zvoku glasu. »Tu pred nami ie, komaj petsto korakov daleč... Monklar, primite tega človeka 1... Naj pogine še nocoj... pogine na ša-fotu... Strašne muke sem mu nameril... Brž, Mon- *.uaj se je pnuiizai iuui uh m h*'-« *» Dreteče je dvignil roko. Se tisti hip pa se je splašil in Pr>sluhnll. . Hrup, ki ga je slišal že Manfred, se je bližal vedno u0li •.. Franc I. se je skril za vogal in čakal trepetaje, b0. Kaj se godi? ... Aii se pripravlja nemara kak upor? Krčevito je stisnil bodalo... V naslednjem trenutku se ie pojavila mnogoglava Veliki profos je dal znamenje. Njegov poročnik se je postavil za Franca I. z ekskorto Šestih mož, grof Monklar pa je odhitel z ostalo četo — bilo je še kakiii štirideset vojakov — v smeri, ki mu jo je bil označil kralj. Na kraljevem licu je zaigral strašen smehljaj mrzle krutosti, sovraštva in zadovoljne maščevalnosti... Nato se je obrnil k ooročniku velikega iprofosa. »Gospod« je velel, »potrkajte na ta vrata...« v Oficir je ubogal: kladvo je zabobnelo. Vrata so stala zaklenjena, hiša mrkla in molčeča. Nov, še močnejši udarec s trkalom... Odgovarjalo je molčanje! Oficir se je ozrl v kralja z vprašajočlm pogledom »Vlomite vrata!« je ukazal Franc I. in stisnil robe v neizprosni odločnosti, Vojaki so stopili naprej... Zdajci pa se je začul turoben krik: »Franc! Franc! Kaj sl storil.z najino hčerjo?...« Kralj je vztrepetal in prebledel. »Oh« je zamrmral »blazna Margentina! Oh, tanjen strašni krik!« , , . Da, bila je blazna Margentina Plavolaska, uboga mati, ki je blodila brez miru po nočnih ulicah. Kričala je svojo večno bolečino in terjala svojo hčer... In v mislih je gledala to svoje dete, izgubljeno že dvanajst dolgih let; gledala jo je v svoji blaznosti še vedno takšno, kakršno je videla poslednji dan... Iskala jo jc povsod, hotela jo je najti! In strašno je videla poslednji dan... . iskala jo je povsod, hotela jo je najti! In strašno jt bilo poslušati krike njenega obupa in besni plač njenega materinstva.*.. Polunaga in z razpletenimi lasmi se je ustavila pred Francem I. V prvem trenutku se je zdelo, da se obotavlja: nato pa je izpregovorila z ihtečim glasom: *frw % Mar?W«Vl V V t- v o v I v V.,fr» V M a r 1 b o r u, dne 22. XI. 1930. BHHBMBBMBMMBBHHBIS ruTTiirflTTV *— Gospodarske redkosti v Ameriki POL MILIJONA KOKOŠI ALI STO MILIJONOV JAJC SAMO NA ENI FARMI LETNO. Petdeset milj od Las Angelesa se nahaja za evropske oojme velikansko podjetje Miller Sona, na katerem živi nič manj kot 24.000 goveda, 80.000 kokoši tei 63.000 prašičev. Razen tega spada pod to gospodarstvo še 12.000 jutrov vrtov za oranže in limone. A vse to ogromno gospodarsko podjetje t)i toliko zanimivo radi njegovih velikih številk, kolikor radi tega, ker za upravljanje ne ptrebuje človeške delavne sile. Človeške roke so namreč tamkaj odveč in izvršujejo vse delo samo stroji- Podjetje Miller Sona je znano po vsej Ameriki. Od tam se dobivajo pomaranče, limone šunka, jajca, sir, mleko itd. Vse to se biva s pomočjo strojev, pri katerih je nameščenih le malo delavcev. V bližini Hollywooda se nahaja dalje ogromna farma, ki se bavi specijalno s kokošjereio. Na tej farmi je krog 350.000 kokoši, ki zvale dnevno 180.000 jajc, torej na leto 65 milijonov. Ker se je podjetje izkazalo rentabilno, so povečali letos število kokoši na pol milijona. Kokošje farme z 2.—5.000 komadi se smatrajo v Kalifornri za mala gospodarstva. Stroji so uvedeni povsod, tako da je na centralni farmi zaposlen samo en delavec. Zato ni čudno, da gre skozi roke takega delavca letno nad milijon Jajc. V Kaliforniji leži tudi mestece Pefalu-ma, ki šteje 8.000 prebivalce v. Vsi se bavijo samo s kokošjerejo. Nedaleč od tega mesta so neskončne pustinje, divje in neograjene. Niti enega drevesa ni videti nikjer, povsod samo neskončna ravnina na dolgo in široko. V tem mestecu .pride na vsakega človeka 5C0 kokoši, vse skupaj pa zvale letno 700 milijonov jajc. Kokoši, ki ne ležejo jajc, hranijo ločeno od drugih ter jih pozneje zakoljejo in zaklane razpošiljajo po vsej Ameriki. Zanimiva je tudi oeromna farma za mlekarstvo Wocker Gordon v bližini Newyorka. Tamkaj je 14.000 krav. To sicer za Ameriko nikakor ni rekordna številka, vendar pa je ta farma kar se tiče njene notranje ureditve, ne samo najboljša farma v Ameriki, temveč sploh na vsem svetu. Tamkaj vlada absolutna čistost in se mleko s posebnim postopanjem tako sterilizira, da se uničijo vse škodljive klice. Ves pose! na farmi se vrši čisto avtomatično: molzenje krav, predelavanje mleka v razne proizvode, kakor v sir, maslo in drugo, hranienie krav in vse ostalo, kar je potrebno za vzdrževanje farme. Tudi tu je zaposlenih le malo delavcev, ki upravljaio stroje Krave, ki se na ta način rede, daje letno 32.000 litrov mleka. šport Habsburžani med spboj Pred porotnim sodiščerh v Newyorku se je pričela te dni razprava proti bivšemu avstrijskemu nadvojvodi Leopoldu in sicer radi goljufije, ki jo je izvršil pri prodaji diamantne orglice nadvojvodinje Marije Terezije. Ogrlico, katero je nad-vojvodinja cenila na 450.000 dolarjev, sta angleški polkovnik Towsend in new-yorški draguljar Michel prodala za 60.000 dolarjev, pri čemer je dobil nadvojvoda Leopold 20.000 dolarjev provizije, čeprav je vedel, da je nadvojvodi-uja Marija Terezija odrekla Towsendu prodajno pooblastilo. Zanimivo je, da je državni pravdnik na razpravi nazivni nadvojvodo Leopolda na njegov lastni predlog mister Habsburg. Iz nadvojvodove izpovedbe izhaja, da je stvarna vrednost dotične ogrlice znašala 60-75.000 dolarjev, zgodovinska vrednost pa največ 150.000 dolarjev. Za izid razprave vlada zlasti v kroeih bivše habsburške dinastije veliko zanimanje. Ceste v posameznih državah. Mednarodna trgovska zbornica v Par rizu je objavila pravkar preeled cestnih razmer v posameznih državah v Evropi. Po tej statistiki je v Evropi deželnih cest: v Franciji 628.000 km. v Nemčiji 348.700, Veliki Britaniji 287.588, Italiji 195.776, Potiski 94-471, Šnanri 87.098, Švedski 71.273, na Češkoslovaškem 58.573, v Bekiji 44.288, Norveški 36.412, Avstriji 32.000, Madžarski 27.396. na Nizozemskem 25.470 in v Švici 13.935 km. Podatkov o cestnih razmerah v naši državi in ostalih halkanskih državah v tej statistiki pogrešamo. Šport v nedeljo. Ob 13.15 na igrišču ISSK Maribora: prvenstvena tekma SK 2e'ezničar mlad.:SK Rapid mlad. za pokal MO. Ob 14.15 na igrišču ISSK MariLoras tekma za pokal LNP: 1SŠK Maribor: SK Železničar. Sodniška sekcija, službeno. Prvenstveno tekmo SK Železničar m!ad.:SK Rapid mlad. sodi g. Vesna-ver; pokalno tekmo ISSK Maribor:SK Železničar bo vodil sodnik iz Ljubljane (namestnik g. Nemec). — Načelnik. Teča] za smuške učitelje, ki ga priredi JZSS pod vodstvom g. inž. Janka Janše, se bo vršil na Krvavcu pri Kamniku od 29. XI.—12. XII. 19.30. Dnevna oskrba 40 Din. Odhod iz Ljubljane od hotela Miklič dne 29. XI. opoldne. Podsavez naproša svo>e člane, da naj prijavijo kandidate za sodniške izpite za smuške tekme na daljavo do 10. XII. 1930. Čas in kraj se bo določil po potrebi. — Opozarja se, da priobčuje »Športni list« imena vsega verificiranega članstva. Prva imena iz našega pod-saveza so bila objavljena v štev. 38 navedenega glasila. — Upravni odbor je na svoji seji dne 20. XI. osvojil predloženi načrt za podsavezni znak od g. Zorana Mušiča, stud. umetniške akademije iz Hoč. — Vremenska poročila se naj pošiljajo »Putniku« v Mariboru. Tajnik MZSP Smuški tečaj na Pohorju. Mariborski smučarski klub priredi za božične praznike od 25. decembra do 1. ianuaria pri koči na Pesku na Pohorju smuški tečaj za začetnike in nadaljevalni tečaj za že izvežbane smučarje. Za ta tečaj se je izbral nailepši teren Po-hora, kier bodo snežne poliane Roele, Vitanjske in Planinke nudile smučarjem dovoli prilike, da izpopolnijo svoje znanje. Tečaja se lahko udeleže Člani kluba, kakor tudi nečlani. Udeleženci odirleio iz Maribora v dveh skupinah dne 25. decembra. Ena skupina z jutra-niim. drusra z opoldanskim vlakom do postaje Sv. Lovrenc na Pohorju. Tu bo na razpolago že naročen avto, kateri bo udeležence prevažal do podnožja Pohoda. odkoder se doseže Pesek po dve-nrni lahki ho;i. Vsako skupino bodo spremljali naši člani, kateri bodo šli posebno začetnikom vsestransko na roko. Prehrana, prenočnina, kurjava In prijav- nina za celi tečaj, to je za 7 dni, bo sta-'a za člane Din 290.—, za nečlane 320.— Prijave se sprejemajo pri ta>niku v trgovini Stoječ, Maribor, Jurčičeva ul. ° do 20. decembra. Ker je število udele žencev omejeno, je v interesu vsakega da se čimpreje prijavi. Mariborski smučarski klub. Oddelek za izdelovanje zimskošportnega orodja mlinostavskesca podjetia 5. Forstnerič v Melju je poklonil klubu dvajset parov smučk. Te smučke bodo na razpolago draškemu naraščaiu P gefisk# toplance Din 35.— do 45.-'> g gev* Din 20.- do 25— Din in sne*n oV«ft lje. Garantiram za vsako delo« Glavni trg 4. dvorišče V M a r f h' o r ti, Sne 22. Xl. 193<$. s: . . ^arlKorskl V E C E R NIK JuTra ŠTfim S, Sanke ?rima, s sedežem s podlogo, enose- jtežne Din 115.—_______________________XLVIII Sobo in črkoslikanje, vedno nainovejši vzc^ci na razpodijo izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X ElektroinštalacHe. montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najceneiše Izvršuje Ilič & Tichy. Maribor. Slovenska ul 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga. motorjev po konkurenčni ceni. XI! Hitro popravilo ur, ceneno in točno z 1—51etnlm jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom. XVII Razna knjieoveška dela dobro, hitro in ceneno prevzame papirnica — knjigoveznica Novak. Gosposka ulica 9. Na zalogi tudi knjigoveške potrebščine. XXXV Premog Peklenica, brez smradu, žlindre in kamenja, malo pepela. Voz stane 38 Din franko dom. B. Guštin, Cankarjeva ul. 24. 3053 3325 a novembra se p tič n e $ velika božična prodaja po vseh oddelkih veletrgovine TRGOVSKI DOM, MARIBOR ^ne znižane! Oglejte si razstavo! Zahtevajte novi cenik! Angleško in češko sukno sukno za plašče pralni bariun Lirdener bariun barhente kakor tudi vsakovrstno manufakturno blago kupite najceneje pri xxm. freikePihlar Maribor, Gosposka ul. 5 rokavice, pletenine ter vse druge modne potrebščine v modni trgovini Anton Paš, Mailbor, Slovenska ul. 4. mmm Snežne fevlie prvovrstne kvalitete, copate, rokavice, nogavice, trikotaže ter raznovrstna oblačila v veliki izbiri nudi po konkurenčni ceni -3196 JAKOB IAH Maribor. Glavni trie 2. i m Najprimernejša Miklavževa darila so vsekakor pletenine ki jih dobite po naročilu in po meri v 3300 vseh modernih barvah v strojni pletami L. Golob# Maribor, Oroinova 6 3243 Avtomobilisti! Voin|3 nemotena Vam je zagotovljena. Baterije 6 in 12 voline damo bresplatno na posodo, za čas nabijanja ali reparature Vaše baterije. Nove avto baterije nabite, vedno na zalogi. Vatra akumulator Ing. I. & F. Domlcelj, Maribor, Strossmajerieva 3. »eooooeeee—eeaeee HVAR *»OBLEKE za gospode......* ... od Din 240'- do 790'- za dečke, od 11 do 16 let.od Din 200'- do 420'- za otroke od 3 do 10 let . ■ . . . . od Din 110"- do 160'- zimske suknie..........od Din 300'- do 750"- blače . . . . . od Din $9"- do 150"- Prost ogled — k nakupu se ne sili I Samoprodaje v vseh vetjih krajih I H. J. Turad Aleksandrova 7 Prodajaln« v Mariboru t 3i6l Jakob Lah Olftvn! trg 2 Velika izbira krznenihj^ kožic za obrobljenie in kožuhovinaste podloge v najboljši kvaliteti in nizkih cenah v trgovini s krznom GRANITZ Gosposka ulica itev. 7« Istotam se izdelujejo krzneni plašči po meri.----Sprejemajo se tudi popravila krznenih plaščev. ai» Opravilna številka: E IX 3918/80 Dražbeni oklic! Dne 7« januarja 1931 ob 10. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga k. o. Mesto Maribor vi. št. 30. Cenilna vrednost: Din 17.841 Najmanjši ponudek: Din 11.894 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru odd. IX. IS07 ^kralno sodišče v Mariboru odd. IX.. dne 11. novembra 1930. Opravilna številka: E IX 4772/30 Dražbeni oklic! Dne 12 januarja 1931 ob 10. uri dopoldne , bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga k. o. Studenci vi. št 64. Cenilna vrednost: Din 175.598 Najmanjši ponudek: Din 87.799 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. 330« Okraino sodlite v Mariboru odd. IX., dne 14. aorila 1930. c***. i 2968 m|| || PAVEL NEDOG Xs P 1 a J ^ /* brezdvomno najboljša pralnica ovratnikovT — Barva, B I ■ ■ 8 čisti kemično kot novoT — Prepričajte scT Oosposka ulica 33 Razlagova ulica 32 Meljska cesta 29 i>a zaiogi |c se prvovrstno sukno za moške obleke, seviot za marine oblekce, moška in ženska sukna za plašče. Kvalitetno blaso od Din 8 9"- naprej Krzno poceni, solidna izdelava v lastni delavnici los. Žunkovi*, Krznar, Maribor 3301 Vojašniški trg 8 Koncert bo v nedeljo, dne 23. novembra 1930 v gostilni Tomše v Pekrah Nastopi tudi domače pevsko društvo ^PLANINCA*. Pojedina purana in domačih klobas. 3311 Predno naročite mizarske izdelke, kot vrata, okna, mehko pohištvo itd., zahtevajte ponudbe od mizarskega podjetja Mariborska lesna industriia AL. DOMICEU, Koroška cesta 46, telefon 21-60 ki izdeluje vse tovrstne izdelke strokovno in po konkurenčnih cenah. Najnižje cene tudi za serijske izdelke. Stalno na prodaj vse vrste rezanega lesa po dnevnih cenah. XXXIX Zastave po Din 11*— meter 3316 Franio Majer, Maribor. Glavni fr« 9 Naznanilo preselitve! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo strugarsko delavnico iz Delavske ul. 4 v Tattenbachovo ulico štev. 34 v lastno hišo. Za obilen obisk se priporoča 3315 Tomaž Kavur, strugar. Izbira pletenih oblek, modernih in trpežnih, kakor vseh drugih pletenin, je največja v pletarni M. Vezjak, Maribor,Velrinfska ulica «7 Naročila po meri se izvršijo točno in ceneno. Caj - noua žeteu svetovnih znamk je prispel. Velika izbira kitajskih in indijskih vrst v vseh cenah. — Prepričajte se o kakovosti mojih mešanic pražene kav e in primerjajte spodaj navedene nizke cene! Thre Anchor K ke D. 27. % kg y* kg H k* Vk kg H kg Soecijal Mešanica I n m D. 24-D. 21.-D. 18.-D. 15.-D. 13,- TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV metnei & HEROIO Gramofoni Mandoline Violine Oitare Trombe Rstni harmonike od Din 298 — dalje ■ • 136— „ » , „ • " ST- • a » 505* * M M 85'—• M PRODAJALNA: TRG SVOBODE Nova ScHarbaumova zgradba Po lepem sprehodu pridete do najboljšega okrepčila pri Zoharlu na Triafki cesti kjer Vam je vse na razpolago, kakot klobase vseh vrst, pečene in ocvrt« piške, pristna vinska kapljica, novi in stara. - Za solidno postrežbo jamčil gostilničarja« Opravilna številka: E IX 3294/30 7 Dražbeni oklic! Dne 29 decembra 1930 ob 10 uri dop. bo prt pulpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin* zemljiška knjiga k. o. Slivnica vi. štev. 18 k. o, Slivnica 164 k, o, Radizel 58 Cenilna vrednost: Din 184 308 50. Vrednost pritikline: Din 935, ki je zgoraj všteta Najmanjši ponudek: Din 122 872,— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, # je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru odd. I& UJ0» Okraino sodišče v Mariboru odd. IX« dne 28. oktobra 1930. Inseriraite v ■..Veterniku** T /OKLI . NAR1BOF) Snežni čevlji najboljših svetovnih znamk Din 96» ik Din 110» Din 130» Din 1*0- -0,. m mn 200'* Ilos. Moravec, Maribor, Slovenska Komoren »Jutru v Ljubljani: predstavnik izdalatelja in urednik; FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska ttefcarra d. d., predstavnik STANKO DETELA 7 Mariboru SCriB & V t C F H n T k TnTfii v m a i 1 S o t n, Sne §2. XI. 1935 l * 1 7 • v i • 1*1 ‘ Cl Ji } ** Centrala. Frankopanova S iNaj boljša pralnica ovratnikov je „uaeat Podružnica: Vetrinjska 7