NO. 84 ri$ka Domovina mmig/n-HOiwii SPIRIT UAG6 ONLY SLOVCNIAN MORNING NGWSPAPfiR CLEVELAND 8, 0, WEDNESDAY MORNING, APRIL 28, 1948 LETO L. - VOL. E. V E 5 1 r 14 ■ A* S 88 t ni O KOLEDARJU MOHOR- krščanstva komunizem. Knji-JEVE DRUŽBE V CELJU. —'ga gre v tisočih izvodov med Prav poseben pojav sedanje katoliške ljudi radi sv. Mohor- uboge Slovenije je Mohorjeva družba v Celju. Kakor da se hočeta voda in ogenj družiti, nastopajo pri njej nekateri ka-' ■ toličani in nekaj najhujših komunistov, izrazitih sovražnikov krščanstva. Sv. Mohor mora dajati za to nenaravno stanje svoje ime, kakor Bog dopušča, da bogokietnež po nemarnem izgovarja njegovo ime. Človek se čudi, ali se tisti katoličani zavedajo, da z dvoličnostjo še nikjer niso dosegli pravih uspehov. Koledar, ki je sicer živahno urejen, je. izraz mešanice dvojnega, kar ne gre skupaj. Prva slika je" slika “tovariša” in maršala Tita. Kakor je bila včasih slika kralja Peterčka, poprej kralja Aleksandra in še' prej, čeprav ne tako suženjsko, slika cesarja Franca Jožefa. Ko bi v petdesetih letih mogla Mohorjeva vsaj malo tega sta-1 rega duha stresti s sebe! Toliko se govori o “novi” Jugoslaviji, pa se ne znajo otresti starega duha klečeplazenja. Končava se vsebina koledarja Jugoslavijo so vedno bolj napeli odnoiaji Zed. države bodo morda zaprle konzularni urad v Zagrebu Washington. — Jugoslavija bi jim rekla, da to ne gre, bi se napravlja vedno več sitnosti moral vsaj okus upreti temu ameriškim dip.omatom ter jim posiljevanju katoliških tradi-jz raznimi restrikcijami ovira cij. Verjetno te vrstice ne bo- delo. V zadnjih tednih je Ju*-do prišle pred oči tistih? ki jih goslavija odredila sledeče: . zadevajo, smo pa prepričani, Obvestila je ameriško poslani-da tako misli z nami večina *tvo v Belgradu, da ni več dovo- ja in njegove zgodovine. Če niso imeli uredniki pameti, ki katoliškega ljudstva tudi v okupirani Sloveniji. ljeno svobodno gibanje ameriškim diplomatom v južni Jugo- KLEČEPLAZENJE. — Ali slaviji ob grški meji, ako za to mislite, da je za koledar sv. | jugoslovanska vlada ne da po-Mohorja dovolj en Tito? Ni-jsebnega dovoljenja, kakor! Dvakrat je bilo treba Vlada je. obvestila svojo poli-malika počastiti 's sliko. In cijo v Skoplju, naj ustavi poto- zraven še ljudskega mesarja Kardelja, po tamkajšnjem vanje ameriškemu vice konzulu MacGowanu in da se mora ta- Adamiču kot brezmoralnega koj vrniti v Belgrad. zaznamovanega Kidriča in še Ameriški poslanik v Belgradu sedanjega zastopnika komuni-j je dobil ukaz, naj zmanjša števi-stičnih okupatorjev Slovenije | lo konzularnega osobja v Zagre-Marinkota. Brez teh slik bi.bu, ker da “primanjkuje stano- menda sv. Mohor ne shajal. OPRAVIČEVANJE. — Malo je dvoličnike menda vest le vanj.” Ameriške oblasti so prepričane, da hoče Jugosfavij a prikriti že zapekla. V glasniku dru- pošiljanje vojaške pomoči gr- žbe sv. Mohorja beremo, da so se pri koledarju “trmasti postavili v pretekli borbi za škim komunistom, ki gre preko južne Jugoslavije. Zato je pa ukazala ameriškim diplomatom, .V' države. Tako se sv. Mohor bori proti Marshallovemu načrtu in za naj-veČjega sedanjega sovražnika resnično osvoboditev od tujih da se ne smejo brez dovoljenja viharjev.” No, kakšna je ta kretati po južnem delu države, “osvoboditev” in kako “resni- ker bi tam marsikaj videli, če-| i,” Driča smešna dvoličnost,'sar ne smejo. JWL__________ . , jodilo s lo konzularnih uradnikov, kate--nstvom, če bi bili zmagali'rih je zdaj itomaj 9, bodo Ame-Nemci in Italijani, če ne bi bil rikanci morda zaprli konzulat v fašizem strt, pravi, da naj boj Zagrebu, ki je edini v Jugosla-to migljaj tudi “tistim, ki so viji. Toda v tem slučaju, bo mo- V četrtek večer bo v SND na St. Clair Ave. ' politični shod Za četrtek večer obetajo enega največjih političnih shodov v Clevelandu, ki bo prirejen za bivšega guvernerja Frank Lau-scheta v SND. Tri organizacije prirejajo ta shod' in sicer; Northeast Leusche ■ for Governor Committee, predsednik Joseph Fifolt, častni predsednik Edward L. Pucel; dajle Cosmopolitan Lausche League, predsednik John Sušnik ter Veterans Lausche for Governor Booster-Club, predsednik Frank Mervar. Preskrbljeno je za poseben program za godbo in zabavo, V petek večer bo pa plesna zabava, pri kateri bo kot častni gost Frank J. Lausche, To plesno zabavo prirejajo veterani pod načelstvom Frank Mervarja. Skupni odbori vabijo vse Lau-schetove prijatelje z vseh delov mesta, naj pridejo v četrtek in petek zvečer, da« tem pokažejo, da so za izvolitev Franka Lau-scheta za ohijskega guvernerja. ------ov------ Kanada postavi vremenske postaje na severu Ottawa. — Kanadska vlada bo postavila dne novi vremenski postaji med celino in severnim tečajem. To bo v avrho obrambe dežele. Arabci čakajo, da se polaste Palestine, kadar odidejo Angleži Po 15. maju se bodo vsuli v Palestino Židje od vseh strani Jeruzalem. — Vsa znamenja kažejo, da so pričeli Arabci pohod proti Židom v Palestini. Poročila iz glavnih mest arabskih držav, ki obkrožajo Palestino trdijo, da se arabske čete na pohy-du proti Sveti deželi. Kralj Abdullah iz Transjordanije je baje, že v Palestini, kjer je prevzel vrhovno vodstvo arabskih čet. Iz Egipta poročajo, da sta dva vlaka odpeljala egiptovske čete neznano kam, najbrže proti Palestini. Iz Bagdada poročajo, da je šlo 8,000 čet iz Iraka v Palestino. Abdullah ima do 20,000 najboljših vojakov, ki so bili izvež-bani v angleški armadi in imajo angleško orožje. Angleži pravijo, da se bodo ustavili vsaki invaziji Palestine pred 15. majem. Toda Anglija je že vzela sko.ro vse svoje čete( iž Palestine. Ako udarijo Arabci v Palestino pred 15. majem, bodo imeli premoč. Toda s 15. maja poteče angleški mandat nad' Palestino iri takrat bo odprta pot v Palestino vsem Židom in njih orožju. r Rune drobne novice la Clevelanda in ta 1 okolice Jugoslavija je zvišala proračun za armado radi vojne v Grčiji Belgrad- — Jugoslavanska vlada naznanja, da je primorana zvišati proračun za armado Druga obletnica— za leto 1948 in sicer za 35.6%.) v četrtek ob 8:30 bo darova-General Ivan Gošnjak, pomožni na v cerkvi sv. Vida maša za vojni mnister je izjavil v par-pokoj no Mary Rigler v spomin lamentu, da bo tudi s tem zvi- 2. Obletnice njene smrti, šanjem imela. Jugoslavija pri -.Tretja obletnica— meroma manj denarja za pri- V petek ob 8:30 bo darovana pravo na vojno, ko imajo Angli- y cerkvi sv. Vida maša za pok. ja, Francija in Zed. države, i Cpl. Edwarda L. Strauss v spo- “V Grčiji se vrši prava vojna, min 3- obletnice njegove smrti, v kateri se Zed. države in Ang- Za 16. obletnico— lija odprto vmešavajo v notranje zadeve. To nas sili, da pod-vzamemo potrebne korake za vsak slučaj,” je govoril minister. ------o----- Državljanom v Lake okraju priporočamo za izvolitev Uleta iVIJO KANDIDATI < Dalje n« 3. »trtni) KONVENCIJA SLOVENSKE MOŠKE ZVEŽE ' Četrta redna konvencija Slovenske moške zveze v Ameriki se bo pričela v soboto 1. maja ob 9 zjutraj. Konvencija bo v. cerkveni dvorani na 925 Hopocan Ave., West Barberton, Ohio. V soboto večer po konvenciji bo plesna veselica, za katero bo igral dobro poznani slovenski orkester iz Girarda, Ohio. Člani in prijatelji so prijazno vabljeni, da se udeležijo te veselice. Bodite previdni, kadar vrtite preko eeote. Prekoračite ao-ito samo pri signalni luči! Tri na dan Taftova žena je rekla, da je danes edini brezposelni kandidat Harold Stassen. Je že res, toda prav zdi se nam, da mu bo ameriški narod dal kmalu precej dobro službo. « • • V Clevelandu je javna debata, Velik politični shod v 32. vardi v četrtek Za jutri večer sklicuje Demokratski klub 32. varde važen politični shod v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Začetek bo ob 8 zvečer. Zelo važno je, da slišite in poznate kandidate za razne urade. Govoril bo kandidat za guvernerja, bivši clevelandski župan Ray T. -Miller. Dalje bo govoril kandidat za senatorja, Wm. M. Boyd, dalje bivši zvezni senator Robert J. Bulkley, John Butler, John J. Prince, Anton Vehovec in več drugih dobrih govornikov. Dana bodo natančna pojasnila, kako bo treba zaznamovati glasovnico, da bo pravilno zaznamovana. Med navzoče bojrazdeljenih več lepih nagrad. Servirana bodo tudi prosta okrepčila. Občinstvo je prijazno vabljeno, da se udeleži v velikem številu. -----p:----- Zavezniki so zaprli več prehodov iz Jugoslavije Trst. — Ameriške in angleške rala tudi Jugoslavija zapreti svoje konzularne urade v New New Yorku in Chicagu. ------P----- Bivši predsednik G. M. je umrl Detroit! — Tukaj je umrl po dolgi bolezni William S. Knud-sen, bivši predsednik General Motors. Bil je star 69 let: Med vojno je vodil vojno industrijo za predsednika Roosevelta. Anglija zanika prodajo letal Rusiji Washington. — Angleški poslanik je povedal, da je Anglija prodala Rusiji kakih 55 strojev za letala zadnje leto, toda noben ni bil najnovejšega, tajnega “jet” modela. Barberton, O. — Včeraj je v tem mestu govoril guvernerski kandidat Frank J. Lausche. Poudarjal je, da bi se morali davki v državi Ohip znižati tako, da bi zadostovali le za tekoče izdatke države. Izjavil je, da je zahteval, ko je bil Še guverner, da se nabira in zbira denar z davki v državni blagajni. da bi se to pozneje rabilo za razne 'objekte. Priznal je, da je bil s tem na napačnem, ker nakupičen denar v državni blagajni je samo za skušnjavo, da se ga brez potrebe troši. Lau- Toledo, O.. — Včeraj je tikaj govoril guvernerski kandidat demokratske stranke, Ray T. Miller, ki je zahteval, da država zviša plačo učiteljstvu. “Ako bom izvoljen za guvernerja,” je izjavil Mr. Miller, “bom storil vse v svoji moči,'da bodo zvišane piače učiteljstvu v toliko, da bodo vsaj nekoliko primerne mezdi, ki jo dobi delavec v tovarni.” “Premogar dobi povprečno $75 na teden in nihče ne taji, da tega ne zasluži v polni meri. Pri časopisih zaslužijo povprečno $71 na teden in delavci v jeklar- sche je napadel guvernerja Her- nah in avtni industriji povpre- berta, ker ne drži besede, da bo znižal prodajni davek za 1 odstotek. Lausche je govoril tudi v Akronu, kjer je poudarjal, da je treba zvišati brezposelno odškodnino, ker da $21 na teden ne zadostuje. čno $65. Pa nekateri mislijo, da je to veliko, Kaj bodo pa rekli k $40 in manj na teden, kar dobi učitelj?” je rekel Miller. "Kako moremo pričakovati, da se bo mladina posvetila učiteljskemu poklicu za tako sramotno plačo?” kdo naj ima prednost do družin- oblasti so zaprle 10 izmed 16 skega avta — mož ali žena. Pri prehodov iz Jugoslavije na trža-hišah, kjer žena ne zna ravnati ško ozemlje. S tem hočejo pre-z avtom, take debate ni, ker ima I prečiti prihod komunistov za de-mož glavno besedo pri avtu, že- monstracije 1. maja. Angleške in ameriške čete so bile delno postavljene v pozicije ob meji, delno morajo biti pa v barakah brez dopusta do 3. maja. ------o------- D« BRAT. DAJ BISTRA. SPOMNI SI BEGUNCEV 8 KAKEM DOLARJU na pa pri kuhavnici. • * « Razni kandidatje, ki nas imajo zdaj tako neznansko radi, se bodo po volitvah porazgubili, kot sneg pomladi. Volivci bodo pa ostali in zdravili političnega mačka. V okraju Lake kandidira za šerifa na demokratski listi William Ulle, sin slovenskih staršev. Rojen je bli v Clevelandu in še kat mlad dečko se je s starši preselil na farme v Madison, O. Oče Frank, ki mu je že umri, je doma iz Grahovega, mati Margaret pa še živi na svoji farmi. William stanuje v Fairport Harbor, O., kjer ima delikatesno trgovino, katero obratuje žena, sam pa dela že več let v Diamond Alkali Co., kjpr ima važno pozicijo. Vedno se je udejstvoval v delavskem gibanju in je bil predsednik delavske unije 12231 UMW. V Fairport Harbor uživa med rojaki in drugimi velik ugled. Našim državljanom ga toplo priporočamo v nominacijo v primarnih volitvah 4. maja za urad okrajnega šerifa. ------o------ Iz ruske cone jih je zbežalo k Amerikancem 146,000 v 15 mesecih Frankfurt. — V zadnjih 16 mesecih se je utihotapilo že 146,-000. Nemcev iz ruske cone k Amerikancem. Vse kot ena tretjina teh je izjavila, da so bežali k Amerikancem, da bodo dobili vsaj dovolj jesti. Airieriške oblasti izjavljajo, da so Rusi nedavno poročali, da se Rusi nedavno poročali, da se vsiplje na tisoče sestradanih Nemcev v sovjetsko cono in da je to samo propaganda, ki naj bi zakrila faktično stanje v sovjetski coni, kjer zaloge živil : pidno ginejo. V četrtek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Andreja Bajt v spomin 16. obletnice njegove smrti. V bolnišnici— V Emergency Clinic bolnišnici se nahaja Johanna Cinkole Wolf iz 697 E. 160. St. Obiski so dovoljeni. Izredna .»eja— V četrtek ob 7 bo redna seja podružnice št. 3 SMZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. Člani so prošeni, da se udeležijo v velikem številu. ------o------■ Izraznih naselbin S H IR KIE VILLE, Ind. r-Frank Mahnič se je 14. aprila ponesrečil pri delu v majni. Na nogo mu je padel velik kos premoga in mu zlomil kost v stopalu. Zdravi se doma. CHICAGO. — Anton Brolich . je umil v bolnišnici v Jolietu, Zi-. VeJ je v bližnjem New Lenoxu (med Chicago in Jolietom), kjer zapušča ženo in sina. LINCOLN, III. — Družina Joseph Brauch, živeča v Green-viewu, 22 milj od tukaj, se nahaja v slabem položaju, žena Katarina se je ponesreči obstrelila; ko je čistila sobo, je premaknila puško, ki se je sprožila in krogla ji je prebila koleno. Nogo ima v mavcu. Nekaj dni pozneje pa je doma padel z lestve njen 71-letni mož, ker ga je zadel mrtvoud. Mož je kljub visoki starosti še delal v premogovniku. Oba sta doma v bolniški postelji.' j Danes bo znano, če bo I unija železničarjev šla na stavko ali ne | Chicago. — Včeraj so se raz- uemoKraisite glasovnice pa ] drla pogajanja med zastopniki jdajejo predsedniku Trumanu Prva poročila kažejo, da je v Pennsylvania Stassen naprej Filadelfija. — V republikanskih primarnih volitvah v Pennsylvaniji je bil potisnjen guverner Dewey na drugo mesto za predsedniškega kandidata. Od 8,262 precinktov, daje 3,820 precinktov Stassenu 34,329 glasov, Deweyu 27,375, senatorju Martinu 21,812, senatorju Taftu 6,450, senatorju Vandenbergu 3,850, generalu Eisenhowerju 2,046. Demokratske glasovnice pa treh unij železničarjev in med zastopniki železniških družb. Ni-i so so se mogli sporazumeti na I zahtevah unij in pogajanja so bi-i la zaključena. | Unije so se začele takoj pripravljati, da pokilčejo svoje člane na stavko. Kdaj bo stavka začela, bo naznanjeno še danes dopoldne. Stavka bo ustavila ves železniški promet v Ameriki, ako 98,452 glasov, generalu Eisenhowerju 1,130, Wallaceu 1,129. To glasovanje je bilo za konven-čne delegate ene ali druge stranke. Pennsy Ivani ja pošlje na konvencijo 73 delegatov. vlada ne bo stopila vmes s kakšno odredbo. Ulica praznih hiš “BoxviMe Street" v Takima (Jeraju v Washingtaom. Ampak ne hodite gledat za stanovanje, kajti te hiše so v resnici prazni zaboji za jabolka, katere ss zloiili v obliki hiše, jim posivili streho, ker niso imeli drugje prostore za te zaboje, ki morajo biti pri rokah, ko se bo pričelo obiranje jabolk za m trg. na sodnijo. Potile te, da ja gotovo greste preko ceste pri signalni lull in o pravem času, sicer vas službujčl policist lahko povabi doma, ki bi sanjalo prinesti sve- Vandenberg svari narod pred izdajalci Washington. — Senator Van-denberg je dal Rusiji vedeti, da se bodo Zed. države pridružile z vojaško zvezo zapadni Evropi proti komunizmu. Obenem je senator izjavil: “Bedaki bi bili, če ne bi uničili vsako izdajstvo tovno revolucijo v Zed. države.” z AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 28, 1948 Ameriška Domovina 'iit *11 a * j r j. ii -assssr.. (JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 SL CUir At«. HEndono« 0628 ClertUnd >, Ohio Publiohed dolly except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA Ža Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. I 3 % i SUBSCRIPTION RATES t • t * * * * 1 2 3 4 5 « 7 • 9 m M 12 13 M K M V M 19 20 21 22 23 M 25 26 27 2* 29 » United States $8.50 per year; $6 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No- 84 Wed., April 28, 1948 Priporočilo državljanom Prihodnji torek bomo imeli v državi Ohio primarne volitve. V primarnih volitvah bodo državljani glasovali v vsakem okraju za precinktne načelnike, glasovali bodo za dele-, gate na narodne konvencije demokratske in republikanske stranke ter izbirali med kandidati najboljše: demokrati svoje. republikanci svoje in ti bodo šli jeseni na glavno izvolitev, Državljani bodo izbirali med kandidati za guvernerja, za državne in okrajne urade ter za kongres. Ker ne poznamo toliko kandidatov v raznih okrajih, poznamo pa osebno vse kandidate v našem okraju Cuyahoga, bomo tukaj priporočili našim državljanom nekaj kandidatov iz tega okraja v nominacijo. Vse naslednje poznamo osebno, o vseh vemo, da imajo vso sposobnost za urad, v katerega kandidirajo in smo prepričani, da bodo v slučaju izvolitve vestno vršili svojo službo. ZA OKRAJNEGA KOMISARJA: Za okrajnega komisarja v okraju Cuyahoga kandidira naš dober prijatelj Edward J. Kovačič. Vsi ga poznamo, saj služi kot mestni odbornik iz 23. varde že svoj peti termin. Mr. Kovačič kandidira za okrajnega komisarja na demokratski listi. Priporočen je od dveh največjih ameriških dnevnikov 'v Clevealndu, od Plairf Dealerja in Press-a. Podpirajo ga vse delavske organizacije in druge* skupine. Kot mestni odbornik je sijajno pokazal svoje zmožnosti za dobro gospodarstvo, za mestne utilitete, za javno transpor-tacijo, za izboljšanje zdravstvenih in drugih naprav. Mi vemcr da bo Mr. Kovačič fin okrajni komisar, zato ga prav toplo priporočamo našim državljanom. Posebno pa je važno, da ^________________________ glasujete samo za Kovačiča. Za izvolitev bosta dva komisarja in vsak državljan lahko glasuje za dva. Toda če boste glasovali za dva, bo vaš glas razcepljen na dvoje, vsak kandidat bo dobil pol vašega glasu. Zato pa napravite križ samo pred imenom Edward J. Kovačič, tako dobi on vaš cel glas, kar bo mnogo štelo. Bodo že drugi glasovali za druge, vi glasujte samo za Kovačiča pri uradu za okrajnega komisarja. Še nikoli v zgodovini tega okraja ni bil naš rojak izvoljen za okrajnega komisarja, toda letos je prilika za to. Dajmo, pomagajmo našemu Kovačiču, ki je res človek, na katerega besedo se lahko zanesete. On ni‘eden tistih, ki imajo vse sladke obljube na jeziku, pa samo na jeziku, drugače se ravnajo po znanem: obljubiti in storiti je preveč. Kovačič je bil in bo vselej mož-beseda. Takih mož potrebujemo v javnih uradih. ZA OKRAJNEGA BLAGAJNIKA: V urad okrajnega blagajnika kandidira vsem znani in priljubljeni Joseph W. Kovach, naš newburški rojak. Joe je služil že dva termina v državni legislaturi, kjer se je vedno potegoval za pravice malega človeka. Zasledovali smo njegovo delo v državni legislaturi in videli, da je bil vedno vestno na delu, trezen in premišljen državnik, ki se ni oziral na razne lobiste in druge privilegirance, ampak je vedno glasoval tako, kot je videl, da je v korist državi. Mr, Kovach ima vse sposobnosti, ki jih potrebuje okrajni blagajnik. V vsem javnem življenju je bil vsikdar pošten kot zlato, je inteligenten, razumen in gospodarski. Državlja-j nom jugoslovanskega pokolje-n a toplo priporočamo, naj v to- ick galsujejo za urad okrajnega blagajnika JOSEPH W KOVACH-a. Njegovo ime boste našli na demokratski glasovnici. ZA OKRAJNEGA ŠERIFA: V urad okrajnega šerifa kandidira letos poznani naš rojak John M. Novak, ki je bil svoje čase zmožen jnestni odbornik iz 23. varde. V šerifovem uradu je služil več let, zato mu je tudi ta važen urad do pičice znan. Kot doslužen pomorščak, služil je namreč v vojni mornarici štiri teta, dobro pozna disciplino, ki jo mora šerif vzdrževati nad osebami, ki so mu izročene v varstvo. 'Kalikor mi poznamo Mr. Novaka, smo prepričani, da bi bil najboljši šeinf, kar jih je okraj Cuyahoga še imel. Ako boste vzeli demokratsko glasovnico, gotovo napravite križ pred imenom Jdhn M. Novak za okrajnega šerifa. ZA DRŽAVNEGA SENATORJA: Za državnega senatorja kandidira v okraju Cuyahoga naš stari znanec in dober prijatelj, William M. Boyd. Njega iti treba predstavljati, ker je služil več terminov v državni legislaturi, najprej kot poslanec in pozneje kot senator torej ga vsak pozna, Delavči gotovo še niso pozabili, da je bil ravno Mr. Boyd tisti, ki se je največ boril, da 'je bil sprejet zakon o brezposelni odškodnini. On je bil, ki se je največ trudil, da bo dala država denar, da se gradi ob našem Erie jezeru nasipe, da voda ne ho več odnašala zemljo. Glasoval je za mnogo drugih zakonov, ki so bili tako potrebni za dobrobit naše lepe drža- Takih mož, kot je William M. Boyd, potrebujemo v državni legislaturi, zato toplo priporočamo demokratom, da med kandidati za državnega senatorja poiščete njegovo ime in napravite pred njim križ. BESEDA IZ NARODA ' pa ^ stopi s celo nogo zoval, mati molila, Jože godr- na , jn te pritisne, da si njal, stapavječinaTurj^cu akor mUneC- žlepa bo tre- __ _JM____ sedel* oče .n sin in č* a a. ai 1^ ^ z ^ zjepai’. ga pa> ako mu graščina hoj ne I °3krbi^, i^zamet^erao, slo: “Razpnite čez ves svet ve-šala, Naš Bog so: rop, požig, umor,” je padel pri najvišjih malo v nemilost. Napisal je namreč igro: “Vrnitev Blažo-novih.” Tu je naslikal partizane take, kot so bili. In to ni všeč partizanom, ki bi radi iz-gledali tudi v igri kot nekaki komunistični svetniki, kakor slikajo sami sebe po časopisih. Ta pisatelj pa je mislil, da je tako pomemben, da sme podati te tiče kakor so v resnici bili. Eden njih govori sam o seti: “štiri leta sem se vlačil po frontah, najprej z laško čelado, nato pa z rdečo zvezdo.” Z rdečo zvezdo se vendar ne more vlačiti! Ta pisatelj pa kaj takega opiše v Titovini. Vse je torej planilo po njem, kar misli pravoverno. On pa zavrača kritike, češ da so kot stari kranjski janzenisti, ki ne puste svobode pisanja. Ali bo dolgo vzdržal proti vsem, ali se bo ponižno podal višjim , , .. ukazom? Najbrž bo zadnje, predni modrijani potem svo-(Vaaj iz Rusije zmeraj beremo, bodo vere. Dvatisoč let se je d ge okregani umetniki spa. fnroi otrof mrvtil in mialil na!, , , , ,■ kore m spet povrnejo v Stali-novo hišo. STIK S STVARNOSTJO. — Vsa umetnost mora po sodbi komunistov služiti propagandi. Tudi slike in kipi. To so razlagali po listih, ko je bila letošnjo zimo v Ljubljani razstava “Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov.’ Na razstavi so komunistični kritiki (in drugi si ne upajo nič zapisati) našli še malo umetnikov, ki bi razumeli, da morajo slikati tako, da jih bo ljudstvo res razumelo. ZANIMIVA PRIMERJAVA 1848 - 1948. — Stoletnica re-leta 1848 daje povod, •' primerjajo tisto leto (Nadaljevanje a 1. strani) izven domovine.” Ali rqisli urednik, da grozote nacizma in fašizma opravičujejo kleče-plaznost pred komunizmom? Ali morda urednik misli, da Slovenci izven Slovenije niso vedeli, kaj je borba proti ffcši-zmu? Ali misli, da je Amerika šla v boj, kakor da po zraku maha? Boj proti fašizmu res prav nič ne opraviči, da so uredniki svetega Mohorja zlezli pod partizansko kapo. Nič ne dvomimo, da bo zgodovina enako sodila kot mi danes. “KRISTUS NI ŽIVEL.” — V Ljubljani so vpeljali kot uradno učno knjigo zgodovino, napisano po nekem Rusu Misuli-nu in prevedeno v slovenski jezik. V tej knjigi, ki se imenuje pri komunistih “zgodovina,” pisatelj uči mladino izrecno, da Kristus sploh nikoli ni živel. Tega se mora sedaj učiti katoliški otrok v državni šoli. To imenujejo vaši na- predpraviče komunističnih vodij. 1848 je bila odpravljena tlaka, 1948 so komunisti vpeljali prisilno delo. 1848 je kmet postal svoboden, 1948 ga zopet spravljajo v kolhoze. 1848 so sa ljudje borili za svobodo tiska, govora in vere, 1948 so komunisti vse to odpravili. Tak je napredek človeštva v sto letih — za železnim zastorom. torej svet motil in mislil, da je Kristus največja osebnost zgodovine, sedaj se mora učiti slovenski otrok, da ga nikoli ni bilo. Taka je “resnična osvoboditev” slovenskega naroda. PARTIZANI MED SEBOJ. — Tisti pesnik Bor, ki je napisal partizanom med vojno ge- podlagi urbarskih pravic dokazal, da je bil Glavan popolnoma upravičen podreti hoje, čeprav mu jih graščina ni odka-zala; Glavan ima pravico tudi do tistih hoj, zlasti še, ker onih, ki mu jih je graščina odkazala, porabiti ni mogel; zaradi te- ’ r ■ proti ognju, viharju, ra avtomobil«, Sipe Itd, n lahko ln tanealjlvo obrnete ni L Petriek - IV1874 UMI K1LDIER AVI pravico do lesa v Mokrcu. (Dalje prihodnjič) Bolezni na mehurju in žlezah Ako Imate težave z vodo ln vas peče v odvodnem kanalu, ali če morate večkrat na vodo ali čutite bolečine v brbtu. Je to nevarno aiamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki Ima 15 let uspeSne izkušnje v bolnišnici v tej posebnosti. ' DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC «3 Citizens Bldg., 850 Euclid Ave. Telefon MAin 601« Uradne ure: 10 do 4 razen ob Medah In po dogovoru__________ SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 £. 174 84. KB 8581 več verjeli, kot pa vam, ki ste ves čas te strašne borbe sedeli tukaj v Kanadi pri polnih skledah. Da, tudi jaz bi že skoro ne bil verjel časopisom, da je mogoče in da sploh morejo biti ljudje tako hudobni. A sedaj pa, ko vsi, ki so prišli od tam tako povedo kot naš časopis, bom pa ja bolj verjel tem, kpt vsem komunističnem časopisom skupaj. Na ta odgovor pa se je dotični mož umaknil. Pozdrav vsem Slovencem v Kanadi in širom Zed. držav. Jocob Resnki. Delo dobijo Heavy Metal Layout Man —■ experienced 1/16” to 3/4” stock Izkušeni, develop and fabricate parts layout, form drill, notch and assemble. Dnevni ali nočni šift, 40 ur na teden. Oliver Corp. 19300 Euclid Ave. (84) EN DAN MED SLOVENCI V KANADI (NndnJJevenJe e X otrul) in Mr. Shuckle ip» za naslenji da na kosilo. Povabilo na večerjo sta sprejela samo Mr. in Mrs. Blaž, midva s soprogo pa sva ostala pri priseljencih. Naslednji dan po maši pa smo dobili zopet telefonski klic, da moramo priti na kosilo. In prijazna Mrs. Shuckle nam je ta-' ko postregla, da smo bili vei veseli in z vsem zadovoljni. Mrs. Schukle je bila rojena v Pittsburghu, Pa. in je bila vesela nas amerških rojakov. Saj ne vemo, kako naj se vama Mr. in Mrs. Shuckle zahvalimo za vso potrežbo in gostoljubnost. Bodite prepričani, da smo iz srca hvaležni za vse in prisrčna vama hvala za vso postrežbo in prijaznost. Ob koncu mojega ptročila pa bi rad izrazil mojo željo in priporočilo, da bi se Liga katoliških Slovencev usmilila teh novih priseljencev v Kanadi. Vsi so mladi fantje in dekleta, ki bi se radi poročili, a ne" znajo jezika in kanadskih navad. Ali bi ne bilo. mogoče dobiti slovenskega duhovnika, da bi šel med te rojake v Kanado, kjer bi lahko ustanovili faro in tako skrbeli za dušno potrebo naših rojakov, ki jih je tam krog 200 samo v mestu Toronto, provin- dam 1848 so odpravili predpravice plemstva, 1948 nastajajo Rite Stevens, Opera Star, Gives Favorite Recipe For Ring Cookies EOTvou*rr rnouoh VITAMIN*? .*•«■* M leek ve» k* 04m im h.% ■ * ShH M M* IfM •» «*• *• «1 My. One-A- which she prepares like this: Norwegian Ring Cookies ; % cup of shortening 1 eSS 2 cups of sifted flour 6 tablespoons o sugar u cup of chopped almonds 1 teaspoonful of vanilla (makes 3% dozen rings) Cut shortening into flour until mixture resembles coarse meal. Then stir in almonds. Beat eggs until light in separate bowl. Gradually beat in sugar and add vanilla. Stir in flour mixture a little at a time. Chill Roll out batter. Cut ln three inch strips. Join ends to make rings. Bake in ungreazed cookie sheet Rlae Stevens in moderate oven-375 degrees. Bake 8 to 10 minutei. "Mg housekeeping chores^ '^men* asks ZZ ?“e“ever“SiuL and It’s giod kitchen economy to sell your used fate to meat dealers.” tpr _ fcpatae. Mm am amr, be ** fejrt. %. * » mt e*M yom dmggW «■ » bš Met MM. le evre » (brand) MnMple ■še Capodes, An Ued ** _ iMMbat ONEMDAY 1*1*11 VITAMIN tAPSULU ,4* tal maščevanje m ga zaicaj Glavan mora imeti stre- mnogi primerjajo za prihodnje dni. ho na hlevUi a po urbarju ima >n letošnje. Pravijo: Ismceku ne odpusti graščini. ■ •—3r”-1— i«sn «« ndnravili ] Vse ji povrne. Kaj bi samo trpeli? Potrpi! Potrpi! Nazadnje nam pa vse vzame, kar si poželi. Nič več ni nikjer našega. Vse je graščina in graščinsko. Sami graščinci bomo, ako se ne bomo branili. — Janeza je kar prijemalo, da bi udaril in tolkel toliko časa, do-ler bi bilo' kaj graščin« videti in čutiti.----- Končno so se v kaneliji ven dar spomnili, da imajo dva Skriljana v ječi, katera bo treba obsoditi po postavi in pravici. Cesarski sodnik ju seveda ni mogel kar tako pogubiti, kakor je želela obtožpica in kakor j« pričakoval zastopnik graščine, gospod Ardigata. “Tatova! Torej ječa in taka, da bi se nihče nikdar več ne polastil enake stvari, kakor sta se Glavanova dva Hudodelca!" Sodnik seveda ni imel tako enostranskih občutkov za pravico, kakor jih je kazal Ardigata in drugi graščinei. Preden je sklenil sodbo in izreke! obsodbo, je moral ves slučaj natanko preiskavi, odredeliti zločin in ugotoviti krivdo. Zato ju je najprvoizaslišal in po natančnem zaslišavanju tudi dognal, da se staremu Glavanu pač noben zločin, še celo kazniv pregrešek ne more naprtiti, pač pa da je sin njegov nekoliko nasilen človek, ki ne grozi samo, temveč tudi udari. Ko je sodnik povedal, da je oče Glavan krotak člvoek, ki. oddaleka ni mislil na tatvino, je zastopnik graščine ugovarjal in trdil, da je Glavan kradel. Bil je kar ogročen. češ, kam pridemo, ako se ne bo to dejanje, kakor ga ;e izvršil Glavan s svojim sinom, tolmačilo tako, kakor je, namreč za tatvino in se primerno kaznovalo. Tako bodo poslej delali vsi: kradli bodo, pa kaznovani ne bodo. Sodnik tudi logar j e-vemu pričevanju ni verjel, temveč je pisarju in logarju na Število zvezd če pogledamo zvečer v jasno nebo, vidimo, da se poleg svetlejših zvezd, ki jih opazimo na prvi pogled, pojavljajo pred očmi vedno nove zvežBe. Marsikdo jih je skušal sešteti, a natančnega števila vam ne more povedati nobeden, še tako izveden učenjak. Pač so že od davnih časov sestavljali ozvezdja, to je skupine zvezd, ki imajo neko obliko. — Najznanejša ozvezdja so n. pr. “Veliki voz,” “Mali voz,” "Orion,” itd. Zapomnili so si tudi nekatere večje in svetlejše zvezde, n. pr. “Severnico,” ki jim j«, bila tudi kažipot na morju ali v neznanih krajih; opazovali so tudi, po kakšnih*zakonih se gibljejo planeti (Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton). Naravno je, da so bila štetja zvezd v starih časih pomanjkljiva in netočna, ker niso imeli nobenih aparatov za opazovanje. Tako je stari grški astronom Hiparh pred 2000 leti naštel na nebu le okoli 1000 zvezd, a določil je njihovo mesto v vsemirju. Poznejši zvezdoslovci so našteli še več zvezd. Gdanski mestni svetovalec He-velius, ki je živel v 17. stoletju in se je rad bavil z zvezdosjov- BELO BORIJO Delo dobijo Splošna tovarniška dela Težaško delo Dnevni in nočni šift §dni, 40 ur Dobra plača od ure Oliver Corp. 19300 Euclid Ave. (84) Stalno delo Stalno delo dobi v restavraciji strežkinja. Delo je od 8 zjutraj do 2 popoldne. Zglasite se v 6or-novi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. (x) MALI OGLAS! ca Ontario, mnogo pa jih je jem, je naštel na nebu 1664 raztresenih širom Kanade. Vsi zvezd ter ugotovit 'njih lego na ' ' ato' J ‘ so prišli tja kot dobri katoličani, priložnost v slabo je velika, duh je voljan, meso slabo. Naj bi vodstvo Lige tudi na to mislilo in podvzelo potrebne korake, da ko so že rešeni begunstva, da bi se rešili tudi pekla. Tudi tam je dosti Slovencev, ki so prežeti s nesrečnim komunizmom in prežžijo na vse te žrr tve in jiih vabijo v svojo družbo ter vabijo, da naj pristopijo v borbo za boljši delavski obstanek, kakor navadno pravijp-Tudi jaz sem imel priliko govoriti s Slovencem, kateri se je pohvalil, da je prvi pri komunistih v Ontario, Canada ter poudaril, da kako Ameriška Domovina laže. Povedal sem mu, da pri nas v U. S. sodnik navadno več verjame pričam, kakor pa toženemu in tukaj mamo sedaj priče, katere so vse te grozote videle in tudi okusile na svoji lastni koži. To. rej bomo menda tem pričam nebu. Dvesto iet pozneje, leta 1830 je naštel Bessel že 62,000 zvezd, njegov učenec pa trideset let pozneje že 314,960 zvezd. A-stronom (zvezdosiovec) Gore pa je po dolgih raziskovanjih in z najboljšimi daljnogledi ugotovil, da je na nebu 64,200,000 zvezd. Prav gotovo je, da tudi to število ni popolnoma točno in zanesljivo. Na nebu nad nami s prostim očesom vidimo le kakih 2200 zvezd. Naprodaj je trgovina z obuvalom. Se mora prodati še ta teden. Tu je vaša prilika, da kupite fino trgovino. Vsa nova zaloga. Nahaja se vzhodno od Clevelanda. Za nadaljne informacije se zglasite ali pokličite S. Rogulich, Realtor 18000 Lake Shore Blvd. teL urada IV 6430 tel stanovanja HE 4235 (84) Pekarija naprodaj Naprodaj je pekarija, kjer je tudi stanovanje. Jako dober promet. ’ Nahaja se v slovenski naselbini, kjer ni kom-peticije. Za informacije pokličite IV 2679. (87). V čolnu Nek gospodar se pelje v čolnu čez reko Ebro. Ko pride do neke točke, kjer je bil tok zelo deroč, pokaže, da se zelo boji. Nič se ne bojte, reče čolnar in mu daje poguma. Ali se ni izgubil tu še nikdar noben potnik? Izgubil? Ne gospod, še nobeden. Enkrat se je potopila ladja z osemnajstimi, toda naslednji dan smo jih našli, seveda vse že trde. Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in znamke. V blag spomin ob prvi obletnici odkar je umrla naša ljubljena mama Kupujte Victory bondc! Stanovanje iščejo Družina išče stanovanje z ali 6 sobami. Kdor ‘ima kaj primernega, naj pokliče HEn derson 7821. (85) MALI OGLASI Hiše naprodaj Dve b'ši na enem lotu. Vsaka za 2 družini po 4 in 4 sobe ter 6 in 6 sob- Hiši sta na E. 61 cesti blizu Superior Ave. Stanovanje 6 sob zgorej je prazno. Za nadaljna pojasnila pokličite HE 9231 ali IV 1456. (86) JENNIE SEVER Zatisnila je svoje blage oči dne 25. aprila 1947. S Ujetniki se vračajo iz Rusije. - Skord tri leto je že odkar je vojska končam, m se žele Zdaj vročajo bivši nemški vojaki i: ruskga ujetništva. Kakor izgedase J im v ttonmdstuJm Paradižu” ni preveč dobro godilo. Vsak se mora najprej podvreč, lemel ju ti zdravniški preiskavi, ker so večinoma bolni. Ugodna prilika Veteran mora prodati dobro vpeljano mesnico in grocarijo z C-2 liceijco za pivo in vino. Popolnoma nova oprema in pohištvo, sveža zaloga, vse jako čisto in snažno, rent za dolg termin. stanovanje je zraven. Napravi čistega od $100 do $125 teden. Se proda po zmerni Cleveland, O., dne 23. aprila 1948 ceni. Pokličite Paul 9545. Mamica zlata, kje u adaj Tu Tvoja ljubeien mila oči? V grobu idaj Tvoja Iruplo trohni« v rajskih višavah sa duh vasali« Mamica slata. šla si od nas« vsi Te pogrešamo vedno vsak čas. Žalujoče hčerke Dorothy Kraft, Helen. Muy in Stephanie Bernard, set AMERIŠKA DQMOVINA, APRIL 28, 1948 mnnjxrirmjmrirui^^ Teirinkja IVAN MATIČIČ iruTrLT^arLTjTjTjmjanjT^T^TrLmmrmjTn-ri Ne, kar pusti jo pri miru, kar naprej skomina po zibeli, zdaj je košnja in Rezika ne u- j Ali ti ne hodi k Škafarjevim, tegne o tem razmišljati, mordaIkadar le trohico utegne, samo pozneje. Da, Petrinovi so na la- da malo poziblje hčerin zarod, zu. Na katerem lazu? Saj Pe- Ne samo poziblje, najrajši bi trinovi vendar nimajo laza! O, tudi še podojila,čeprav ima Re-imajo ga, imajo, letos sicer še-1zika mlečne hrane več ko dole v najemu, drugo leto ga bodo volj. že kupili, če Bog^Ja. Jelenov Kdo je torej prišel k hiši in žil, a tudi več trpel. Hm, voza- z doma. O, koliko bridkosti je ril, s kravami? Kdo to pravi, saj Petrinovi imajo vendar vo» le! Da, vole, lepe in močne, na oba parklja kovane. No, to je pa nekaj drugega, Martin to- v tej naznanski sili, koliko solza, objokovanja! Po doto si pojde Nežika, doma si je ne more prislužiti, ženini pa le hočejo imeti doto, ne samo brhko roko pa vse dni živi iz rok v usta. Tudi Petrinka to razu- f laz, ni lepšega na svetu. Ni velik, a je divem, obdan s samim gozdom. iNpbena gospoda ne more imeti s svojim letoviščem takega veselja, kakor ga ima Petrinova družina z Jelenovim lazom. Prav vsi so se znesli tja gori pa kosijo, grabijo, vriskajo ter sevseprek pre-kucavajo po tej skrivnostni košenici. Naj velja kar hoče, Jelenov laz mora postati Petrinova last, ta najdivnejša jasa v Ravniku. Tu bodo govorili dolarji svojo močno besedo, nekaj pa bodo zalegli tudi domači žulji. Saj v Petrinovem hlevu že pripravljajo prostor vo-ličem, čeprav so še nekje v oblakih. Da, krave naj dajejo mleko, voliči naj pa služijo in se prekujejo, to že od nekdaj vroča želja Petrinovih fantičev, ki jih je že nekam sram voziti s kravjo vprego. Sicer se je tudi z Reziko vse drugače zasukalo, kakor so ugibali ljudje. Nazadnje je namreč le sprevidela, da bo treba to stanje končati tako ali tako. Razvozlala pa sta zanko zopet iznajdljiva brata Ameri-kanca. Pisala sta Reziki, če ona ne mara v Ameriko, naj pa gre Škafarjeva Mina, da ji pride na ta način s poti. Preskrbela ji bosta službo in tudi ženina, če bo hotela; neki dolenjski rojak bi se brž vnel zanjo, naj kar pride. No, Rezika je sprožila to misel Gregi, ta jo je pa popadel z obema rokama in brž izplačal Mini doto. Naj le gre, Bog z njo! Tudi Mina si ni dala dvakrat reči, ker je že komaj čakala ženina, čeprav mora za njim na konec sveta. In tako se je zgodilo, da so se še tisto jesen pri Škafarjevih eni odprla vrata na stežaj, za drugo se pa zaprla. Snaha Rezika se je vrnila, Mina je pa odšla — in pri hiši je bil mir. 6. Leta bežijo, leta so potekla. So šli , morda medtem preko Orehovja pretresi, viharji? Ali so se hiše podrle, grunti obubožali? Ne, nič posebnega se ni pripetilo. Nič? Pač, dogodilo se je marsikaj, ali Orehov-je je ostalo kakor je bilo: na trdnem svojem klancu stojijo hiše in bajte in drevje. Ljudje se rodijo in rastejo kljub vsem bridkostim1 in težavam ter končno umirajo v milosti božji. Stare nosijo počivat k Sv. Jeronimu, opravljajo za njimi sedmino ter delijo kruha v blag spomin rajnkim: rodovitne žene pa nove povijajo v plenice in dobre botre jim pečejo mlečne pogače. Tako je bilo na Orehovju in tako ostane. Od Petrinove hiše je v teh letih eden odšel, eden pa prišel. Kako, mar Petrinka že zopet ziblje? Bog se usmili, kaj ne bo nikoli konca? Ne, saj nič več ne ziblje, končno je dozibala. Japček, najmlajši, pojde že kmalu v šolo, in Petrinova mati se lahko malo oddahne. Pa se ne. Z malimi otroki je majhen križ, z večjimi pa velik. Petrinka ima dela, da se Bogu usmili, posebno še ko so po večini betičniki pri hiši, gospodinja pa ženskih rok pogreša. Kako, saj je vendar Nežika pri hiši, Polonica pa tudi že kaj [zaleže. Da, Nežika je že, pa ne bo več dolgo. Polonica je pa še Polončiča, ki hodi v Š0' lo. Razen tega se pa Petrinki kdo je odšel? Jernej je odšel k vojakom v Ljubljano, Martin pa prišel 6d vojakov. Zal mladenič je postal Martin; medtem ko je bil prej nekam zavaljen in okoren, je zdaj stasit m moder, kakor da je skusil kdo ve kaj. E, na vsak prst bi dobil zdaj nevesto, tako željno so se ozirale za njim. Pri Žerdinu so mu celo gruntarji ponujali svoje hčere, ali Martin je vedel, da je govorilo tu io bolj vino. Oh, saj razume Martin, kako je s to stvarjo: govorijo in predejo na vsa mogoča vretena, nazadnje se vprašajo, koliko premore grunta. Ne, hvala, Martin se ne meni za nobeno, ne mara se dajati v jezike. Kaj mu bo nevesta, naj se vzameta na roke? Sicer danes Petrinov gruntek že nekaj pomeni, nihče ga ne more več gledati s priprtimi očmi kakor nekdaj. Ali Martin hoče, da bo ta gruntek še močnejši, da bo trdna domačija, najsi pripade temu ali onemu, čeprav končno šele Japčku, ki nosi še preklane hlačke. Zato se loti Martin dela z obema rokamla. Kakšnega dela, naj mar zopet tdše trame? Ne, tešeta oče in Jože, dasi Petrin tešeta oče i n Jože, dasi Petrin že nekam pojema, saj je že močno izgaran. Martin bo pa rajši vozaril trame, bo več zaslu- rej lahko vozari, saj les gre od Nežiko. Ali pa naj se maži na sile v kupčijo. “Jes, jes, botra Petrinova, kaj pojde res vaša Nežika v Ameriko?” vpraša strinja Melisa. “Da, res,” pokima Petrinka in pri priči se ji ulijejo solze. “Škoda bo Nežike, take ne bo več pri hiši. Mislim, da me ne najde več, če se kdaj verne,” de starka žalostna. Sto jih bo dosegla sirota čez pet let, pa še grunta daleč naprej. Da, Nežika pojde daleč, daleč. Taka zala dekla, črnooka in bujna, živa kot ogenj, res je bo škoda. Mar bi ne mogla doma dobiti ženina? O, tri, če hoče ali pa še več, saj za nobeno na Orehovju tako ne brenčijo fantje! Aglašajo se še celo prav resni snubci, na primer Kutežev dolini bi jo hotel za vsako ceno imeti. Je dober grunt in dober fant. Ali Nežika se kar nič ne more vneti. Brata jo spravljata čez lužo, roslala sta ji že za pot, in Nežiko mika v svet. Saj morda ne najde tam tistega, po čemer sanja, vendar jo vleče. Ge ji ne bo prijalo, se pa vrne, ko si prihrani za doto. Nežika sicer upa na vrnitev, matere Petrinke pa r.e more s to obljubo utolažiti- Ne, ne, hči gre od doma, nikoli več se ne vrne! Če se kdaj,vrne, mogoče, Bog ve kdaj. Nežika, ostani, materi bo počilo srce! Neizprosna je Amerika, z neznansko silo vleče mladi svet me, toda hči je hči. Hudo je materi odpraviti sina v svet, desetkrat hudo odpraviti hčer. In tudi Nežika postaja otožna, ko se bliža dan odhoda. Vse lepe njene sanje so zbledele, samo neizmerno daljo vidi pred sabo, hladno, neizprosno tujino. (Dalje prihodnjič) OBDRŽITE ROBERT GROSSER za kongresnika 21. OKRAJA IN GA NAGRADITE ZA ZVESTO IN POŠTENO SLUŽBO SE priporočamo za popravila fenderjev. ogrodja in za BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINI (0. 6605 ST. CLAIR AVENUE PRANK CVELBAR, lajtnlk. OBDRŽITE VESTNOST, POSTENJE, IZKUŠNJO in VLJUDNOST v uradu okrajnega blagajnika IZVOLITE PONOVNO JOHN J. BOYLE 7 A VASEf.A OKRAJNEGA BLAGAJNIKA Demokratska glasovnica On je pregnal davčne odiralce iz države in okraja ter rešil posestvo malega hišnega posestnika Spodaj podpisana člana odbora apelirava za vašo podporo LOUIS TURK - - FRANK JAKŠIČ Listen to FRANK J. UUSCHE canImdati WGAH Pri. April 30—6:30 P. M. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kemovega AJVGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA “INGLI8H-SL0VINR RIADU” kateremu je znižana cena C 9 flH stane samo: 9 CnUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. STEVE F. PIRNAT 6516 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio—HE 3500 POŠILJA DENARNA NAROČILA v Evropske države, vse pošiljatve BO jamčene. PRODAJA ZABOJE za obleko in jestvine, sprejema pakete ter vse potrebno uredi za odposlati v stari kraj. VRŠI URADNE NOTARSKE POSLE; za točno in vljudno postrežbo se cenjeni rojaki lahko zaupno obrnete na naš urad. STEVE F. PIRNAT OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 1141 E. list St. -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhojše šele pride rojena LEVSTEK KI JE SVOJE MILE OČI ZATISNILA ZA VEDNO DNE 27. APRILA 1947. Pač rože druge in cipresa krasijo letos vrtec Tvoj, Ta vrtec, žal — je pa gomila Solz zaliva jih nebroj. Počivaj v miru, blaga žena, preljuba mati v grobu tam! V spominu trajnem Ti ostala nepozabna draga bodeš vsem. Kje si? — Pridi naša vrtnarica! Pomlad zlata, krasna zopet klije, v bujnem cvetju vsaka je gredica, vse pozdravlja Te, Ti šopek vije. Vrtec kliče Te, a ni odmeva, ker na mirodvoru zdaj počivaš, čakaš tamkaj vseh, vstajenja dneva, večno pomlad pa v nebesih uživaš. Žalujoči ostali: JOSEPH, soprog LOUIS in JOSEPH, mL. sinova JOSEPHINE poročena HIRTER. in JUSTINE poročena GIROD, hčeri JOHN LEVSTEK, brat Vnukinje in Vnuki: LOUIS, MARILYN. RICHARD. RONALD, in DONNA ŽELE. NORMAN in GERTRUDE HIRTER. JULIENE IN JANICE GIROD V stari domovini zapušča sestro FRANČIŠKO LEVSTEK Cleveland, Ohio, dne 27. aprila 1948.