\w* druoili faborov »Resnica v oči bode«: dejstven dokaz za resničnost te prislovice so naši dični JNSarji. Kot laži-svobodomislecem jim je resnica neljuba, zato jo proglašajo kot laž, svojo laž pa vsiljujejo svojim pristašem za resnico. Te metode JNS in njihovega dravobanskega glasila »Jutra« so dobro znane ter so vsled stalne uporabe izgubile svojo ueinkovitost. Zato se je tudi moral ponesrečiti poskus »Jutra« obraiiiti s to metodo JNS pred očitki, ki z njimi naše ljudstvo obsoja postopanje te stranke v trajanju denarne krize v Sloveniji. Dejstvo je, da ni JNS v začetnem razvoju te krize ničesar storila, da bi njen razmah preprečila, marveč da je demagogija JNS-arskih poslancev, ki so jo uganjali z odlaganjem odplačila kmečkih dolgov in vzbujanjern neopravičenih upov o popolnem črtanju teh dolgov, zadala zaupanju ljudstva v kmečke posojilnice smrten udarec. Dejstvo je tudi, da so JNSarji po svojih glasilih v Sloveniji ui po svojih poslancih v Beogradu obsojali in še obsojajo način, kako se je vrnila kmečkim posojilnicam v Sloveniji možnost življenja in delova- nja. Ali tako ravnajo pravi prijatelji kmečkega ljudstva? Bi-li bilo tem gospodon> ljubše, da bi kmet mesto k svojim posojilnicam se moral zopet zatekati h gotovim oderuhom?! »Domovina« odobrava načelo: >V krščanske hiše krščansko čtivo!« Pričakovati bi bilo, da bi se ta list ravnal po tem načelu ter ne bi več napadal duhovnikov, ki to načelo po svoji dušno-pastirski dolžnosti proglašajo v cerkvi. In vendar jili napada v pristni svoji JNSarski resnico ljubnosti. Čim večkrat pa bo dohovnike napadal, tem več dokazov bo prinesel za svoje »krščanstvo«. To »krščanstvo« izpričuje »Domovina« zlasti v svojih romanih, kriminalnih in detektivskih povestih, ki dajejo raladini odlično »krščansko« vzgojo. O kakovosti njenega »krščanstva« tudi spričuje dejstvo, da je »Domovina* glasilo JNS, katera je svoie »krščanstvo« sijajno dokumentirala v času borbe zoper konkordat v Jugoslaviji. Na te važne todke je »Dornovina« pozabila v svojem slt^ vospevu na svoje »krščanstvo«.