koncu 19. stoletja. Pod vplivom velikih azijskih religij je bilo tudi zanimanje za teozofijo, ki je nasledilo prejšnja zanimanja za spiritizem in misticizem. Za najvidnejšega predstavnika primerjalnega veroslov-ja med obema vojnama velja Lambert Erlich,
Ze zgodaj se pojavijo tudi znanstveni začetki preučevanja neevropskih kultur s prevodi arabskih in hebrejskih del Hermanusa de Carin-thia, pozneje pa s prevodi in študijem biblije. Z iskanjem izvira Slovencev in Slovanov, iskanjem narodne identitete, študijem primerjalnega jezikoslovja in mitologije se je Sirilo tudi poznavanje neevropskih kultur, zlasti od 19. stoletja dalje. Preučeval cem biblije, jezikoslovcem, vero s lovcem, zgodovinarjem in geografom se pridružijo etnologi, med katerimi
sta poleg Lamberta Er-licha najpomembnejša Alma Karlin in Ivan Benfgar. Nekatera 13 en i-garjeva dela o južnoameriških Indijancih bi veljalo prevesti in s tem približati slovenski javnosti.
Neevropske kulture: severnoameriška, indijska, kitajska in staro-judovska so vplivale tudi na slovensko književnost. V 19. stoletju se pojavijo pustolovska in znanstveno-fantastična literatura, prevodi leposlovja in pravljic. Delo dopolnjuje obsežen zaključek, ki poda časovni in vsebinski pregled stikov. Odnos do drugih kultur temelji bodisi na čustveni ali racionalni podlagi, je do drugih kultur sovražen ali odklonilen, je vanje preveč zaverovan in jih preveč poveličuje. Najti pravo mero med preveliko željo po posnemanju in prevelikim stra-
hom pred nepoznanim, ohraniti zanimanje za tuje, pa se ogniti zlega, ki prihaja bodisi v gmotnem, družbenem ali duhovnem pogledu je vprašanje, na katerega je vsaka doba odgovarjala po svoje. Nadaljevanje prikaza stikov z neevropskimi kulturami v novejšem času bi nam verjetno dalo odgovor na nekatera vprašanja, ki niso bila še strokovno načeta, pa se jih etnologija v prihodnje ne bo mogla izogniti.
Delo sistematično in podrobno navaja številne podatke, ki osvetljujejo našo duhovno povezanost s svetom in z odkrivanjem še nepoznanih ali premalo poznanih imen v širši javnosti utrjuje našo zavest o prispevku, ki smo ga dali svetu, in o razmerju, ki ga imamo do neevropskih kultur.
Duša Krnel-Umek
Marija Makarovič, Magdalena Klarer
SLOVENSKA LJUDSKA NOSA V BESEDI IN PODOBI, DOBREPOLJE
prvi zvezek — Ljubljana, 1986. — 26 str., zvd., fot, risbe, 14 slik. pril.
Dobrepolje je prva knjižica iz serije, ki jo namerava izdajati Zveza kulturnih organizacij Slovenije (urednica Meta Bencina) skupaj s folklornimi skupinami, da bi tako dobili zaokrožen pregled ljudskih noš po vseh slovenskih pokrajinah. Prvi zvezek je nastal s pomočjo FS Sava Kranj. Ze v uvodu je 1 o ¿. povedano, da so vsa
dosedanja dela o nošah razprodana, povpraševanje po njih pa je zelo veliko, zlasti med folklornimi skupinami. Pobuda ZKOS je padla na plodna tla pri Kulturni skupnosti Slovenije, pri Slovenskem etnografskem muzeju in pri avtorici prvega zvezka, dr. Mariji Ma-karovičevi. Bogate in sugestivne barvne likovne prikaze noš je na
samostojnih slikovnih prilogah izdelala ko-stumografinja Magdalena Klarer.
Uvod Marije Makarovič ni samo uvod v dobre-poljski zvezek, temveč ga lahko razumemo tudi kot uvod v splošno razumevanje transformacije ljudske noše in njene vloge od 19. stoletja do današnjih dni-Pisan je z distanco, ki jo omogoča dolgoletno
poglobljeno raziskovanje noše. Namenjen je streznitvi romantičnih folkloristov, da bi znali najti pravo mero pri priseganju na »pristnost« svojih izdelkov. Ko zaključi jedrnat in učinkovit prikaz sprememb ljudske noše v narodno, Marija Makarovič pravi: »Zato nam tudi narodna noša (podobno kot plesi, običaji in pestmi), namensko, vsebinsko in večinoma tudi oblikovno spremenjena pražnja ali delovna noša slovenskega kmeta, zaradi nepravilnega obveščanja javnosti in nepoučenosti daje napačno izkrivljeno predstavo o nekdanji dejanski noši (plesih, običajih in pesmih) in s tem tudi o delu življenja in kulture slovenskega kmeta v 19. stol.« (str. 5) Obžalujemo lahko edino to, da izdaja, ki jo odpira omenjeni uvod, ni primeren prostor, da bi Marija Makarovič podrobneje obravnavala problematiko, ki jo izzivalno nakaže z zadnjimi besedami uvoda, ko pravi: »Nedvoumno pa so podobni, čeravno še vedno obrobni pojavi, ki se v zadnjih letih močno širijo, del kulture današnjega Slovenca, hkrati pa tudi del
kulturne potrošnje, ki iz različnih vzrokov uživa precejšnjo družbeno podporo,« (str, 5) Osrednji del knjižnice je prikaz ljudske noše v Dobrepoljah, ki jo avtorica prikaže v kontekstu družbenega dogajanja v Dobrepoljah v 19. in 20. stoletju, pri čemer se poslužuje obstoječe literature in številnih informatorjev obeh spolov. Ze sama sistema tika prikazovanja nože spet oporeka pojmovanju noše kot neke vrste idealnemu razpoznavnemu oblačilu, ki bi že na zunaj razlikoval Dobrepoljce od prebivalcev drugih slovenskih pokrajiin in Slovence od drugih narodov. Nasprotno je res. Noša Dob rep olj cev konec 19. stoletja in v začetku 20, stoletja, se ni dosti razlikovala od noše drugih Slovencev in srednie Evropejcev. Bolj kakor znamenje rodu ali nacionalnosti je noša vse bolj postajala znak posameznikovega okusa in premoženja. »Na zgledu moške in ženske noše v Dobrepoljah pa se kljub nujnemu posploševanju podatkov kaže, da je vsak posameznik tudi nekdaj nosil svojemu stanu, spolu, starosti, namenu, okusu in odnosu do oblače-
nja primerno obleko. Zato kaže le-ta v vsakem času in pri vsakem človeku njegov in samo njemu lasten način, stil oblačenja.« (str. 23) Besedilo ni pisano znanstveno suhoparno, kakor bi morda sklepali iz gornjega prikaza, ampak zelo lepo berljivo, s številnimi življenjskimi podatki, prava oris življenja Dobrepoljcev skozi govorico noše, kar smo že vajeni tudi pri drugih besedilih Marije Makarovič. Knjižici je dodan kratek angleški povzetek. Tujci bodo razumeli tudi slikovne priloge. Kljub samostojni govorici slikovnih prilog pa se zdi manj posrečeno, da ni pravih povezav med osrednjim besedilom in likovnimi prilogami.
Etnologi lahko samo pohvalimo pobudo ZKOS, da folklornim skupinam ponudi na znanstvenih raziskavah utemeljene prikaze slovenskih ljudskih noš. V tem pogledu je knjižica Dobrepolje Marije Makarovič res primeren zgled, ki ga bo v bodočnosti težko preseči, ves namen izdajateljstva pa bi se izničil, če ga v naslednjih zvezkih ne bi niti dosegli.
163