T" ■--•■"i Issued Daily every Tuesday Wednesday Thursday and Friday. JOOOOOiOOOOOODOOOOOOO da Kitajska vlagi a Solun, ki je vitalna potre- da nQČe ratificirati poRodbe, ba za njeno trgovino v juz- jQ je sklenila z Rusko sov_ yev slučaj v Indianapolsiu, so včeraj izvolili 22 porotnikov za končno obravnavo guvernerja. McCray-a se sumi po-neverjenja za svoto 155 tisoč v oddelku za agrarstvo. Kako bo slučaj izpadel je odvisno od imenovane porote. — Iz Tokio se poroča, da je blizu ognjenikov, ki so zad-» nje čase bljuvali lavo začela francosko in nizozemsko zastavo. Le malo kje je videti še nemške porenske brodarje in mornarje. To silno škoduje domačemu porenskemu prebivalstvu, ki se je v veliki meri s plovbo služil vsakdanji kruh. V teh krajinah sedaj vlada velika revščina. Moški, ki so se ba-vili z brodarstvem sedaj po- izvirati na treh krajih voda, j »tava j o. Tako gre nemška ki je popolnoma gorka. Izvi-jslava, nekdaj tako visoka in re že preiskujejo zdravniki in bodo naibrže otvorili toplice za bolnike. ošabna v popolni prah in uničenje. -o- Skupščinska debata z ver jem. V petek je postal beograjski parlament zopet bogatejši za eno prav posebno balkansko divjaštvo. Radikalski poslanec Srečkovič je hotel govoriti o proračunu, a ni vedel drugega, kot nesramno blatiti demokratskega poslanca A-gatonoviča ter žaliti njegovo družino. Agatonovič ves razburjen je skočil proti njemu, ter zaklical: "Ne žali moje hčere, žival! Edino dete mi je!" — Radikal Srečkovič je na to naprej odgovarjal s klici: Sodrga, živina, svinja! — in ko se mu je žaljeni poslanec še bolj približal, je z eno roko potegnil nož, ga kakor kak Indijanec vtaknil med zobe, z drugo roko pa je začel vleči revolver. Finančni minister je pustil svoj pult in svoje akte ter zbežal, nastala je panika v dvorani, eni so bežali, drugi so pa pritisnili na bojaželjnega radikala. Nekdo je klical: Kar pustite ga, če hoče streljati! Streljaj, maj-, čin sin, ali pa ti jaz pokažem, kako se strelja! — Predsednik je sejo prekinil, streljalo se sicer ni, pač pa divjaško psovalo. -o- revol- ja, seveda zmedeno, kakor v sanjah. Zdravniki so mnenja, da gre za slučaj tropične le-targije, ki je v naših krajih silno redka. Prehitro je vozil. Veleposestnik Karel Egger iz Sv. Kungote se je dne 6. m. m. vozil z avtomobilom iz Maribora domov. Pri Sv. Kun-goti je pa v bližini neke ko-vačnice povozil voznika Alojzija Grossa in mu prizadejal lahke telesne poškodbe. Egger je bil za prehitro vožnjo obtožen in pri razpravi okr. sodišča v Mariboru dne 18. m. m. obsojen na 14 dni strogega zapora z dvema trdima le-žiščima in z dvema postoma. Poleg tega mora Kari Egger plačati 1300 D sodniških stroškov in 5000 D za bolečine A-lojziju Grossu. Obsodba se je tako strogo izrekla zato, ker so priče potrdile, da Egger ni dal z avtomobila nobenega znaka in da je vozil z brzino 25 do 30 km. -o— — nem delu države. V Grčiji se pričakuje v tem letu velikih zmešnjav. Vodja grških nacionalistov Venizelos, je odšel zopet v tujino, ker ni mogel ustreči vsem političnim strankam na Grškem. To pomeni, da prihajajo za Grško veliki notranji konflikti in Jugoslavija bo to priliko izrabila in bi bila neumna, ako bi jO ne, nfavi poročevalec. Solun bo šel Jugoslaviji. Toda samo ietsko vlado. Ruski zastopnik Karakhan je dospel v Peking in čaka že več dni na odobritev. Toda Kitajska vlada se ne zmeni in kot vse kaže nima namena pogodbe ratifici- rati. Ruska vlada je naročila j Portugalskem obrežen svojemu zastopniku, da naj da Kitajski vladi tri dni časa. da se odloči in izjavi, ali misli pogodbo ratificirati ali ne. Danes poteče določen čas in če Kitajska ne bo podpisa- — Francoski parlament je j Coolidge obdolžen, da se boji včeraj odglasoval s 151 gla- izgnati Daughertya iz ka-sovi proti 23 glasovi za prora- bineta. čun, ki ga je sestavil za fis- Washington. — Oljni škan-kplno leto ministrski predsed- dal se še vedno preiskuje. Do-nik Poincare. Proračun bo ob- kazj jasno pokazujejo na kriv- enem zahtpval 20 odstotkov] cet ki so se posluževali graft a- Se se oborožujemo. povišanja davkov na vse ob- r.ja prj oljnih pogodbah.: Beograjska "Tribuna" po-davčene nredmete. ! Daugherty bi že moral biti roča, da se zelo intenzivno Mexico Citv noroča- pognan iz kabineta, ako bi i-j dela na pojačenju naše vojne io. da so Obregonove čete za- nieij strogega predsednika je mornarice. "Jadranska Stra-vzele včeraj mesto Acalpuco.| včerai izjavil senator Cara Napad na mesto je vodil via- way demokrat iz Arkansasa. dni general Rafael Sanchez, r^estom so uporniki zgu- \eč pri prihodnjih volitvah. -o- Nesreča v Rajhenburškemu premogovniku. Pri prevažanju premoga sta se v Rajhenburgu ponesrečila delavca Blaž Lugarič in Natalij Oski ter strojevodja Ivan Jazbec. Vse tri so prepeljali v javno bolnico v Krškem. nod enim pogojem, ako ji bo la pogodbe, bo Ruski zastop- šla Anglija na roko. Anglija je baje proti temu, da bi Jugoslavija zasedla Solun. Zato zadnje čase išče Ninčič prijateljske stike z Anglijo, da bi pridobil Anglijo za srbske i-deje. Ako se mu ne posreči, potem bo izvedba tega načrta zelo nevarna podvzetnost za Jugoslavijo. Jugoslavija še ne stoji na tako varnih tleh. Za slučaj, da bi pri takem koraku si nakopala vojno z Grčijo, jo bo enostavno napadla Bolgarija pa tudi Ogrska bi se takoj poslužila take . prilike. Rumunska pomoč bi ne poma- _ Ako n{s{ 2adnj. mesec gala^veliko.To pa zato ne, nič naredil 2a katoliški tisek, stori nekaj tekom meseca marca, predno se zaključi nik odšel domov brez pogodbe. -o- Angliji preti premogarska stavka. London. — Delavska vlada se nahaja zopet pred velikimi težavami. Angleški premo-garji zahtevajo povišanje plače, ali pa odidejo na stavko. MacDonaLd se trudi na vso moč, da bi stranke dovedel do sporazuma. Toda kot razvidno iz zadnjih poročil najbrže ne bo dosegel vspeha pri posredovanju. bili zadnjo važno točko v tej okolici. — 17 Gibraltarja se poro- Vojaški bonus odobren v konča. da divwo ob Snanske™ i" gresu. morski viharji. Ve* ribitevte1 Washington. — Kongres ie baje zgubilo'življenje, kakor! včeraJ odglasoval za voiaski tudi več ladij je poškodovanih ža" je za zbrani denar v iznosu 30 milijonov dinarjev Toda Coolidge se Daughertya naročila v Ameriki dve podboji, da bi mu ne nagajal pre- mornici, država pa namera- ker Romunija je jako na slabih nogah. Sirota je zadolžena sama in je prav zadovoljna, da io drugi puste v miru. Sama Jugoslavija bi se pa težko otepala proti trem sovražnikom, ako pomislimo, da t>i Anglija podpirala Grško 2 municijo in vojnim materialom. V takem slučaju bi Ju- kampanja. Toda kot poroča, angleški poročevalec, bo šel Solun h Jugoslaviji, toda samo pod e-nim pogojem, če bo to odo- bravala Anglija. Iz tega je to-g osi a vi j i pretil poraz, zlasti I rej razvidno, da je Anglija če pomislimo, da Hrvati gospodarica na Balkanu. Kaše ne bodo nikdar vsaj ta ge- kor bo ona odločila tako bo. -racija se ne bo ž navduše-borila za Veliko Srbi- Napredek malih na Balkanu je odvisen od velikih v Evropi. ob obrežjih. — V St. Cloud, Minn, so nolicisti včerai aretirali nekega Benj. Oehleria iz Sioux Citva. Ia., ki ie prodajal narkotične predmete mladini. Pri njemu so našli večie zalo- | ge morfina. kokajna, in dru- ' gih strupenih Dredmetov. Zadela ga bo huda kazen. — Pridobite na list Edinost predno se kampanja zaključi ta mesec vsa i vsak enega novega naročnika. Katoliški Slovenci, katoliški listi se za vas borijo, zato podpirajte jih! • — V San Francisco so prejeli sinoči silni klic od oljnega parnika Buck, ki prevaža olje po Pacifiku. Na krovu se nahaja vsega skupaj 39 mož posadke. Trije rušilci so odplu-li parniku na pomoč. Vzrok nesreče so hudi morski viharji. — Iz Alžirije v Afriki po-i ročajo, da se je pojavil hud potresni sunek, ki je okoli mesta Batna poškodoval več poslopij. Življenskih žrtev pravi poročilo da ni. — Iz Pariza se poroča, d i* sta dospela v soboto tja ameriška nadškofa Hayes in Mun-delein. Včeraj sta se odpeljala iz Pariza proti Rimu. -o-- ŠIRITE LIST EDINOST bonus za zavaroval ni nsk i sistem, kakor je to določala tozadevna predloga. Za bonus so glasovali tekom štirih let že trikrat. Prvikrat je pred- . .. . . . * . krute v najbolj ostri zimi. be va naročiti eno podmornico v Italiji. Na račun reparacij mora Nemčija dobaviti veliko podmornico, ki bo služila za izvežbanje gojencev pomorske vojne akademije. -o- Ako ne zmrznejo, pa jih prevrnejo. Mi smo najbrž edina militaristična država na svetu, ki prevaža re- logo vetiral predsednik IJ ar ding, drugič pa je propadla na glasovanju. -o- Velika registracija volilcev v Chicagi. Chicago. — Včeraj na dan registracije se je registriralaj postaje Brniški -Kut (med Si- skom in Sun jem) velika želez- v živem spominu so javnosti o-ni naši rekruti; ki so po krivdi vojnega ministra Žečeviča med prevozom zmrznili. Dne 23. m. m. so zopet prevažali rekrute in se je radi zanemarjene proge zgodila v bližini Požig iz maščevanja. Zadnjo nedeljo so pogorele posestnikom Jožefu Krošlu, Francu Molanu in Ivanu Drugo viču v Oklukovi gori pri Krškem hiše in vsa gospodarska poslopja. Splošno domnevajo, da je bil zaneten požar iz maščevanja. Orožniki po-žigalca pridno zasledujejo/ -o- Utopljen novorojenček. V stoječi vodi Studenčnici v Sp. Hajdini so našli utopljenega novorojenčka moškega (Dalje na 4. strani.) DENARNE POŠILJATVE 200 tisoč novih volilcev v mestu Chicago. Letošnjo leto bo vroče leto na voliščih, kakor to izjavljajo politikarji. -o- Sestanek delavskih voditeljev. Chicago. — Včeraj so zborovali v tem mestu zastopniki železniških kondukterjev in voditelji bratovščine železničarjev. Sklenili so, da bodo zahtevali nazaj plačo, ki so jo imeli do 1. julija 1921. Zborovanje še ni končano. -o- Gozdni požari na Japonskem. Tokio. — Nekako 170 milj od"mesta Tokio divja velik gozdni požar, ki je uničil že 6 vasi, pravi poročilo. Več o-seb je pogrešanih, ki so postale najbrže žrtve ognja. Na lice mesta hite vojaki, da bodo pomagali zaustaviti ogenj, —o- niška nesreča. Vlak, ki je vozil rekrute, je skočil s tira. Enajst vagonov se je prevrnilo, trije pa so čisto razbiti. Nesreča je po dosedanjih poročilih zahtevala 17 težko ranjenih, strojevodji in kurjaču pa se ni zgodilo nič.- Rekruti so se vozili iz Štipa v Si-sek in Karlovac. Materijalna škoda je zelo velika. -o- Dolgo spanje. 14-letna beograjska dijakinja Angelina Vorkopič spi že dvajset dni neprenehoma. Prestrašeni stariši so poklicali že najboljše zdravnike, toda prebuditi je niso mogli. Hranijo jo z mlekom, katerega ji .vlivajo v malih količinah v usta. Prvih pet dni je bilo spanje tako trdno, da ni dala na klicanje nikakega od- ŠIRITE LIST EDINOST' govora, sedaj pa že odgovar- V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO itd. Naia banka Ima avaja lastne itmi i pasto in (UMljlTlmi bankami t staran krafa in naie poiiljatre so dostavljen« prejemnika na dom aH na zadnjo pošto to S KO BANKO ZAKRAJSEK A CESARK 7# — tth AVBNUK, NKW TOBK CUXi ____________ =_4. _JLL EDINOST (UNITY) Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday, Thursday and Saturday. — Published bv: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, HL _ Telephone: Canal 0098._ Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. 1 i * NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ..............$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................. $2.00 Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2 50 SUBSCRIPTION: For United States per year..................$4.00 For United States per half year ...........$2.00 For Chicago. Canada and Europe per year .. .$4.75 _" - For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50 Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doooslani na uredništvo pravočasno in moreio biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov In poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela._ Entered as second clas matter October nth 191Q. at Post Office at Chicaaro. 111., nnder the act of March 3rd t87Q. Ni jim prav. •. Slovenski narod je imel vedno to žalostno srečo doma in v tujini, da so se mu vsiljevali za voditelje ljudje, ki jim je vse drugo preje pri srcu, kot narodov blagobit in narodova sreča. Ko so v Ameriko začeli prihajati pred kakimi 40 leti naši prvi naseljenci za njim kmalu priplazili razni sleparji, ki so moral radi raznih zadev in sleparij čez mejo. Mnogo izmed teh jih je uteklo pred roko pravice čez morje. Tu so se postavili na čelo narodu, ga začeli slepiti in izkoriščati v svoje namene. ^ ^ ^ ^ * Jako smo najdli med nami veliko prekucuhov, ki še danes to nesramno delo vrše in narod zapeljujejo. Prav sedanji dobi, ko nekateri dobri in konstruktivni listi te figure odkrivajo in razgaljujejo pred narodom, vlada silni šum v rdečih taborih naših rdečkarjev. Ničesar-jih bolj ne zbode, kakor, če jim kdo navede fakte, proti katerim ne morejo ugovarjati. Da bi take dokaže ovrgli se poslužujejo vsakovrstnih laži in sredstev. Lagati je te ljudi toliko sram, kakor volka strah. Zadnji teden smo navedli nekaj zgodovinskih faktov, ki so se dogodili v vrstah radikalnih socialistov. N. pr., da Emma Goldman ni bila rdečkarica, ne more Zavprtnik nikdar dokazati. Če hoče mu citiramo cel šop citatov iz njenih govorov in člankov predno je bila deportirana v Rusijo. Prav tako tudi porednemu škratu v Clevelandu, ki so ga naši dokazi spekli, kakor žerjavica v dno njegove duše. Da, Emma Goldman je bila radikalna rdečkarica in vi lawndalski koritarji ste ji peli slavo. Ko je bila deportirana ste točili krokodilove solze za njo in pri tem zmerjali vlado. A tolažba, da prejme brezmejno plačilo v socialističnih nebesih v boljševiski Rusiji je vas tolažila, da niste popolnoma obupali. Ni res tako?! Pa recite da ne! * Ampak med lawndalskimi koritarji in nekaterimi omenjenimi propadleži ter med Emmo Goldman je ta razlika, da je Emma, ko je spoznala, da socializem ni res to, kakoršnega si je predstavljala v Ameriki pri belemu kruhu in pečenki, izpovedala resnico in je socializem obsodila. Izpovedala je o socializmu resnico. In resnico izpovedati je za vsakogar častno. Biti v zmoti je človeško, a spoznati resnico pa jo ne priznati, je pa hudičeva zlobnost, kakoršne se poslužuje le Bel-cebub in njegovi pomagači. Glasilo lawndalskih koritarjev (ne članstva, ti ga imajo samo čast podpirati in plačevati) hoče ob takih prilikah predbacivati resnim konstruktivnim za narod delujočim listom laži. Pri takih prilikah stopijo lawndalski očka pred ogledalo in sami sebe opišejo, kajti vrabci po celi Ameriki že čivkajo, da v potvarjalstvu, lažeh in zavijanjih lawndalski potvarjalec s krivo brado nima para. Kolikokrat smo tega potvarjalca že prijeli za jezik, da laže in vedno se je potuhnil pa drugje začel. Toda mi še enkrat pribijemo: bore malo mi damo nato, kaj osiveli potvarjalec gobezdači v lawndalskem trobilu, mi bomo šli naprej to pot kot hodimo. Naša naloga je odpirati oči slovenskim delavcem, ki jih je lawndalski potvarjalec doslej slepil, in ne bomo mirovali prej, dokler ne bomo te zajedalce izčistili iz vrst slovenskih trpinov, ki so jih ogulili samo z miljonskim fondom za celih 60 tisoč, da ne govorimo še od drugih stvareh. Med te trpine hočemo narediti cesto resnici in pravici, pa magarf se vsa lawndalska rdeča žlahta postavi na glavo! Ti slovensko delavstvo v Ameriki, ki si razstrese-no po Ameriki, ki služiš svoj vsakdanji kruh v f>otu svojega obraza, tebi pa to le: sodi s svojimi lastnimi možgani in zdravim razumom, ki ti ga je dal Stvarnik, ne daj se slepiti, ampak rabi svoj razum in ne bo ti vzelo dolgo, da boš spoznalo, kje je resnica in pravica! Sheboygan, Wis. Čedno oblečen mlad človek, je stopil v prodajalno rojaka J. Grandlič, 1103 Severna osma cesta, v lepi govorici je vprašal, ako bi se tam dobil večje vrednosti diamantni na prstni k. Rojak Grandlič mu je seveda z veseljem razkazal vso zlatarsko zalogo. Mladi gospod si je zbral naprstnik za katerega ceno sta se pogodila za $332.50. Kot navadno vsi previdni ljudje ne nosijo dandanes tolike svote denarja v žepih, rajši napišejo denarno nakaznico — Check — tako je storil tudi kupec diamantnega prstana. Lahko si mislite presenečenje Mr. Grand-liča, ko je došel na banko so mu tam povedali, da je ček ponarejen. Ravno isti človek je obiskal prodajalne Bodenstein Bros. in Snell's Apparel Shop. V prvi prodajalni je kupil vrh-no suknjo za 23.34, v drugi pa obleko za 40.00 dolarjev ki je bil zadnjih par mesecev bolehen je zadnje dni okreval in tudi že dela na svojem starem mestu v tovarni Federal Match korporacije. Ta novica gotovo veseli vse njegove prijatelje. — V nedeljo popoldne dne 23. marca bo v prostorih Speed Boys Athletic Cluba velik dan, za katerega bi se morali tudi Slovenci zanimati. Prva točka na programu bo slovesno slovo jolietskim žo-goigralcem, ki bodo odšli v Bloomington na tekmo. Med temi je tudi 1 Slovenec Frank Kezerle, ki je član dr .sv. Jožefa, 2. K. S. K. J. — Druga točka bo, odlikovanje najboljših žogoigralcev, 'katerih je šest, na katere je ponosno naše mesto. Ti so: Smolich. Jožef in Frank Gregorich, Kezerle, Zoran in Živetz. — Tretja točka pa bo — Dne 5, marca smo pokopali iz naše cerkve Charlesa Pešel sina znane družine Mr. in Mrs. Pešel iz Stumptowna. — Rojak Frank Stibernik je še vedno bolan, vendar je upati, da bo okreval od bolezni, ki ga je položila na bol- • niško postelj. — Družini Louisu Purketu se je narodila hčerka dne 8. marca. Družini naše čestitke. Poročevalec. Forest City, Pa. — Ponesrečeni John Po-lesnak, ki se je poškodoval v Erie premogokopu je bil te dni operiran in so mu morali vzeti iz ranjenih krajev en člen. Ranilo mu je hudo desni kolk. Vzelo bo precej časa predno bo fant okreval. John je star še le 18 let. t— Miss Matilda Zidar hčerka Mr in Mrs. John Zidar, se je te dni mudila doma na domu svodih starišev. Miss Zidar je sedaj na Flushing, L. I. od-kjer je prišla domov na obisk. Poročevalec. -o- Slovenskim trgovinam v Ameriki. Gospodarstvo v stari domo-. , _ nastop vini v Sloveniji, drvi pod silo raznih političnih kandidatov. J centralizma s strašno naglico Glavni govornik med njimi boj v propast. Slovenski narod je Hjalmar Rehn, ki je sam j pod silo razmer v preizkušnji, f , . . . , kandidat za državnena pravd-1 kakoršna ga do Zdaj še ni za- nniV ponarejene nika Za njim bo nastopil Mr. dela. Zdi se, da mora ravno rp k P Ilnl^tiTi sn nriHnA no H c* FVonlr VroniAViof __: I „ 1 čeke. Oblasti so pridno na delu, da tička vjamejo, dosedaj ga Še niso dobili. Naša policija je zaplenila rekordni kotel za kuhanje žganja. Kotel je največji ,kar jih je bilo dosedaj zaplenjenih v tej okolici. Baje drži 50 galonov, da s takim se že da nekaj napraviti. Poleg tega je dobila policija dva po 25 galonov in eden 15 galonov sod zgotovljenega žganja. Dva po 25 galonov prstna vrča bele mule, precejšno količino doma kuhanega piva, in sod rozinove namake. Lastnik Mr. Maks Jabusch, je bil vsled tega kaznovan z globo 300.00 dolarjev in sodnimi stroški skupaj 310.02 in trideset dni zapora. Jabusch je kazen plačal, sodnik mu je nato odtegnil zapor s pripombo, da je to njegova prva kazen v drugič pa ga kaznuje z zaporom. Jabusch je bil ovadjen policiji, da kuha žganje in ga prodaja po sosedi Mrs. Mahn-ke, po izjavi sosede je Jabusch napajal njenega moža, šel po njega celo v tovarno in ga spravil od dela, moža ni bilo časih več dni domov, Jabusch se je zagovarjal, da ni izdeloval žganje za prodajo. Hotel si je napravi-tN4e večjo zalogo za lastno porabo, iz rozinove namake pa je hotel napraviti vino. Vsaki človek obžaluje nesrečo, ki je doletela premo-garje v Castle Gate, Utah. Tudi K. T. B. v Prosveti jim hoče vse pravice dati sedaj,, ko je prepozno. Takrat, ko so premogarji stavkali in se borili za zboljšanja njih položaja so imeli gospodje krog milijon dolarskega sklada gluha ušesa! Minulo je že polovico meseca marca nam pa še vedno pošiljajo nove zaloge snega. r j \r • i . I oc, ua niui a lavuu Frank Vrani char njegov pri- nas narod plačati račune sve- Vflfni tamilr Iri -irt . . _ vatni tajnik, ki je pri njemu v službi zadnjih sedem let. Pridite na ta sestanek v naj-obilnejšem številu! — Mr. in Mrs. Frank Golob sta prodala svojo hišo ne- tovne vojne. Drugi narodi se osvobojujejo, celo divjim narodom dajejo Angleži svobodo, Nemci, ki so bili še včeraj v sovraštvu celemu svetu, i-majo svoje prijatelje — za kemu Poljaku in se mislita 'Slovence se pa nihče ne zme-preseliti v Cleveland, Ohio, j ni. Pač! Delajo se pogodbe o Ne radi vidimo, da nas zapu-j nas — brez nas, in v našo o-šča ta dobra družina, vendar i gromno škodo. Kar je naše-pomagati se ne'da zato jim ga naroda pod Lahom, so pa voščimo srečno pot in mno- brezpravni — pod Nemci, ne go sreče v clevelandski našel- dosti bolje. Kako nam je do-bini! Poročevalec. ! ma v lastni državi, ve, kdor -o--i bere časopise iz stare domovi- Willard — Tioga, Wis. Ni še dolgo, ko sem v Edinosti poročal, da se je rojaku Anton Kožarju bolezen poslabšala, a danes pa poročam, da ga ni več med živimi. Dne 3. t. m. je bil previden s sv. zakramenti in zatem zatisnil za vedno svoje oči. Bolehal je več mesecev. Bil je mož, kakoršnih malo. Prav dokler ga ni vrgla bolezen v posteljo je šel vsako nedeljo v več milj oddaljeno cerkev h sv. maši. Ljubil je resnico, a sovražil je iz srca krivico. Sovraštva ni poznal. Vsak kdor ga je poznal ga je ljubil. Da je bil priljubljen med rojaki pokazal je njegov pogreb, da-si je bilo ravno na dan njegovega pogreba silna zima, vendar se je pogreba udeležilo številno rojakov. Pogreb se je vršil v četrtek 5. t. m. ob 10. uri dopoldne s črno sv. mašo. Pogrebne obrede je opravil ne. Da se ohranimo, nam ne zadošča sama beseda o ljubezni do slovenske domovine. Gospodarske pomoči potrebujemo. Sedaj je čas, da izpričamo vrednost svoje ljubezni do svojega naroda. Slovenci! V stari domovini se ruši obrt in industrija. Sveta dolžnost Vaša je, da nas v tem boju za obstanek podpirate z naročili. Dober del naših ljudi se preživlja s čipkar-stvom. Tej obrti vstajajo s konkurenco inozemstva velike ovire, da ne govorimo o domačih zaprekah v centralistični državi. Slovenci ! Slovenski trgovci v Ameriki! Naročajte čipke e-dino v stari domovini, da dobimo za te delavke dela in z delom vsakdanjega kruha. Za čipke, naročene pri nas, mi garantiramo. Glede finese dela in trpečnosti se ne ustra- «-r - - - — ^ ir M * A«. ' W • naš domači g. župnik 'Rev. 'šimo nobene konkurence! Za- ____vr . ^ ___' * ___XI _____Y -1 ___ Father Novak. Prav z ganljivimi besedami se je poslavljal od pokojnega. Pokojni je bil doma od So-dražice, po domače Maretni Anton na Dolenjskem. Tu v Ameriki je živel največ na E-ly, Minn, kjer je povečini delal v rudnikih, kjer si je tudi v nakopal bolezni, ki ga ni pu- _________stila do smrti. Sedaj je bil več Komaj, da pospravimo enega tet P" svoji hčeri omožena iz hodnikov že nam pade no- VraintnaU vi. Znucal sem že dve novi lopati in tri metle, če ne bo kmalu drugačnega vremena bo kazalo kupiti še eno novo lopato in metlo. Tudi tam doli v Chicago na Lawndale, bi nucali eno dobro metlo!A, B. -o- . Joliet, 111. — 18 mesecev stari sinček je umrl družini Mr. in Mrs. Anton Mauser iz 1600 No. Broadway streeta. Pokopan je bil 15. marca iz hiše žalosti na pokopališče sv. Jožefa Pogreb se je vršil iz slov. cerkve sv. Jožefa. Starišem naše sožalje! — Mladi John Filak, ki se je opekel zadnji teden pri delu, je že ozdravel in že zopet dela na svojem starem prostoru v Phonix Horseshoe Co, — -Mr. John J. Živetz Sr., Francelj, katera živi tu na farmi; Tu v Ameriki zapušča v Minnesoti eno hčer, enega sina in brata. Tu na farmi pa tudi eno hčer. V starem kraju pa eno hčer in eno sestro. Star je bil 64 let. Počivaj v miru in večna luč Ti naj sveti ! Ludvik Perušek, farmar. -o- Leadville, Colo. — Ta teden imamo v naši župniji sv. Jožefa 4Q-urno po-božnost. Začela se je v sredo in se konča v petek večer. Pri tej priliki bosta prihitela na pomoč našemu domačemu g. župniku Rev. John Miklav-čiču dva slovenska gospoda. Rev. Anton Schiffrer iz Rock Springs, Wyo. in Rev. J. J. Judnič iz Denverja, Colo. Father Judnič, je naš bivši župnik, ki je deloval precej časa na naši župniji. to pošljite naročila na: Kmetijsko konsumno društvo Žiri nad Škof joloko, SLOVENIJA, JUGOSLAVIJA Evropa. -o- Ljutomer, Slovenija. Slavno uredništvo: — Jugoslovanska Provincija usmiljenih bratov, pripravlja za zgradbo nove bolnišnice v Ljutomeru, katera bo v veli- j kem slogu zidana, za bolnike vsake vrste obojega spola. Proračun nove bolnišnice z zidavo in opremo vred znaša 20 milijonov dinarjev. Zatoraj se obračamo z po-, nižno prošnjo na slavno ured-' ništvo lista Edinost, da blagovoli našo prošnjo v listu priporočati vsem blagim dobrotnikom v Ameriki, da njih prosimo za pomoč in podporo, za ubogo trpeče ljudstvo v Jugoslaviji. Še enkrat zaprosimo in zahvaljujemo za vsako dobroto. Bog poplačaj ! Prosimo! Blagovolijo dobrodelne milodare na naslov pošiljati: Vodstvo zgradbe nove bolnišnice usmiljenih bratov v Ljutomeru, Jugoslavija. Fr. Placidus M. Kavčič usmilj. brat. RAZNOTEROSTI. Nenavaden pogreb. V Amiensu, glavnem mestu francoskega • departmenta Somme se je vršil te dni kaj nenavaden pogreb. Direktor tamošnjega vari-jetetnega gledališča "Allham-bra" g. Tantot je umrl. Izdihnil je spravljen z vsemi in s sokratično mirnostjo. V testamentu je določil, da se mora izvršiti njegov pogreb brez ceremonij in bučnih svečanosti. Prosil pa je v zameno za vse drugo, da se o prilik^ pogreba pred kapelico v Amiensu odigra spored njegovega najljubšega reportoirja. \ Osobje mu je ugodilo. Saj je bil g. Tantot ž njim vedno dober, ljubeznjiv, prijatelj, šel mu je povsod na roko in je dosledno skrbel za to, da je podjetje lepo vzpevalo. Zato je bilo slovo godbenikov od u-mrlega ravnatelja na zadnji poti zelo ganljivo, dasi nekoliko poskakaško. Naj poprej so godci zasvira-li koračnico V stilu šimi-ple-sa. Sledil je valček, kompozicija pokojnika, potem foks-trot, mazurka še ena koračnica itd. Muzikanti so svirali vso pot do pokopališča, na katerega pa niso šli. Počakali so pred vratmi. Ko so grobarji spuščali krsto v jamo, pa so na posebno znamenje udarili še par skladb pokojnega ravnatelja: Indijski praznik, Za-bavopritlikovcev. Obhod zmagoslavja. Piskala so pela visoko in zvoki veselih poskoč-nic so doneli daleč v monotono pokrajino. Kmalu nato so muzikanti odrinili. Amiens že dolgo ni videl tako dobro obiskanega pogreba. Za sprevodom so korakala vsa zijala, kar jih premore mesto. Seveda ni treba posebej praviti, da ni gnala ljudi za krsto hvaležnost do dobrega g. Tan-tota, ampak radovednost, kako se bo izvršila nenavadna pogrebna ceremonija. -o- Barletov France v Parizu. Barle France iz Žabip vasi, prava slovenska kmečka korenina, se je nekega dne odpravil v širni svet. Prepotoval je Italijo, gorato Švico ter končno dospel celo v glavno mesto Francije, v Pariz. Hodil je po pariških boulvardih, ogledoval si eno in drugo ter se je postavil pred neki spomenik Nekega mimoidočega Pariža-na je pobaral: "Slišijo ges-pud, kaj pa pomeni ta one-gavi patron tam gori?" Parižan je tujca debelo pogledal ter vljudno odvrnil "Parlez francais" — parle f ranče — govorite francoski!" Naš korenjak je ves začuden odprl usta, pogledal je Francoza in dostavil: "Seveda sem Barle France, pa od kod, za vraga, me pa poznate ?" Prijazni Francoz pa menda ni imel časa za Barletove-ga Franceta in jo je mahnil naprej pusteč Franceta v globokem razmišljevanju. -o- Lenina nočejo ne v nebesa, ne v pekel. Po ruskih listih kroži sledeča anekdota: Ko je prišel Lenin pred nebeška vrata, je izjavil sveti Peter, da je nezmi-sel, Če bi pustil Lenina v nebesa, češ da si je Lenin že sam ustvaril raj na zemlji. Leninu ni preostalo nič drugega, kot da se oglasi v peklu. Toda tam je Lucifer odločno izjavil: "Ti bi hotel v naš pekel! Naš pekel je zate premajhen, le vrni se lepo v svoj lastni pekel!" -o- Najleoša Američanka. Kmetica misš Norman Ne-ablock iz Toranta je prejela pri tekmi lepotic v Newyorku prvo nagrado in naslov najlepše žene v Ameriki. Zanimivo je znati, da je ona edina izmed množice tekmovalk* katera ni rabila nikakoršnih umetnostnih pripomočkov za lepotijče. Miss Neablock je stara šele 17 let in ima krase neoporečno pravilen obr temnosive žive oči in d kostanjeve kodraste lase. J. M. Trunk: PODOBE IZ NARAVE. Ozračje je neizmerna, Čudovito urejena zakladnica. Brez njega bi bila zemlja pusta, l>rez vsakega življenja. Zrak je mogočno morje, v katerem vse diha, celo vsa živa bitja v morju, ker tudi v vodi je zrak. Brez zraka bi ne bilo oblakov in ne deža; solnčni žarki bi strašno pripekali in vse izsušili. Brez zraka bi pa tudi ničesar ne mogli slišati. Obdajala nas bi smrtna tišina, kakršna vlada na luni. Glas se more širiti le po zračnih valovih. Zdaj udarjajo ti valovi na naše uho tiho, zdaj zopet krepke je. Čim jasnejši je zrak, tem krepkejši je tudi glas. V visočini je zrak tanj-ši, zato tudi glas slabši. Nasprotno je hitrost glasa ali zvoka od zraka neodvisna; v sekundi preleti daljavo 332 metrov. _ J- 4. Zrak nas ščiti. Še neko drugo veliko dobroto skazuje nam ozračje, dasi se navadno malo za to dobro-^ to zmenimo, ker se je pač ne zavedamo. Varuje nas namreč velike nevarnosti. Kako to? V vsemiru, v katerem se suče zemlja, je polno majhnih telesc, ki so nam znana pod imenom zvezdni utrinki ali meteori. Velika množina teh telesc neprestano pada na zemljo s hitrostjo 29 kilometrov na sekundo. Meteori krožijo sicer okoli solnca, a naša zemlja jih potegne vsled svoje privlačnosti nase. Na nebu zapazimo svetel utrinek in meteor je zginil. Tudi s prostim očesom zapazimo posebno v poletnih nočeh mnogo takih utrinkov; še več jih zapazimo z daljnogledom. Pre-računili so, da pade v 24 u-rah celo nad 20 miljonov me-h>oHev na zemljo. A kako, da res na zemljo ne padejo, ali pa le v redkih slučajih ? Ko bi vsi ti meteorji dosegli zemljo, bi bilo za nas to zelo nevarno, ker bi nas lahko zadela taka nebeška krogla, ki je pogostoma večja in leti hitreje od krogle iz topa. Pred to nevarnostjo obvaruje nas ravno ozračje, ki obdaja zemljo. Meteor pada namreč neznansko hitro proti zemlji; pa-daje pride v ozračje, ki se mu postavi vbran. Vsled tega odpora se meteor vname, zgori in izgine kot plin. To lahko o-pazimo s prostim očesom. Kadar se to zgodi, pravimo, zvezda se je utrnila. Le redkoke-daj pride tak meteor res tudi na zemljo, navadno pa le nekaj prahu; nevarnost odvra-Čuie od nas ozračje. Brez zraka ni življenja; neobhodno nam je potreben. "Dum spiro, spero," so rekli Latinci. "Diham in živim," bi rekli prosto. V tem smislu nam znači vso ono, kar nam je koristno, potrebno, blagodejno in rešilno. Zrak je čistejši od vode, prozornejši kakor vsaka druga snov. Zrak ie dih, duh, podoba zgolj duhov. 5. Ravnotežje v zraku. Vetrovi. Njih pomen. Solnčni žarki ne ogrevajo samo zemlje, temveč tudi ozračje. Kjer toraj ne sije soln- ce, je zrak mrzlejši. Tako nastane na raznih krajih zemeljskega površja v podnebju neka neenakost. A vsaka razlika se mora popraviti, da se o-hrani v ozračju ravnotežje. Toplejši zrak gre kvišku in tlači zgoraj proti mrzlejšim plastem; mrzlejši pa zopet pritiska na toplejše plasti. Na ta način pride zrak v neki tok. Ta tok imenujemo veter, ali če je posebno močan, vihar. Kdor opazuje veter samo površno, se mu zdi, da veter vleče, kakor pač nanese, brez vsakega reda in zakona. Pa ni tako. Tudi veter se drži natančnega reda. Ker je zemeljsko površje na ravniku najtoplejše, in na obeh tečajih naj-mrzlejše, je razvidno, da vladata na zemlji dva glavna zračna toka, namreč od ravnika proti tečajem in narobe. A mnoge ovire dajejo tema tokoma še druge smeri. Po skrbnih opazovanjih so dognali, da se vetrovi navadno sučejo od leve na pravo, prav kakor navidezni tok solnca, toraj na severni zemeljski palubi od vzhoda proti jugu in zapadu, potem od severa proti vzhodu in odtod zopet na jug proti zatonu. Jug se izpreminja v zapad-nik in zopet v jug. Že modrijanu Aristotelu je bilo to znano. Na južni palubi se suče veter ravno nasprotno. To je navadni red. Ce bi ne bilo raznih ovir, bi ta red obveljal. Vsled raznih zaprek se ta red mnogokrat izpremeni: pa je celo v tej izpremembi nekaj lepega in zakonitega. Vetrovi so nam vobče neprijetni gostje, a v velikem gospodarstvu narave igrajo jako važno vlogo. Pred vsem se po vetrovih zrak čisti. Kako prijetna je ob poletju po neznosni vročihi hladna večerna sapica. Brez vetrov bi postalo na zemlji tiho, kakor v mrtvašnici. Vetrovi vzravnavajo v ozračju razna nasprotstva. Iz vročih krajev prinaša veter topli zrak v mrzlejše in ublaži tako njih ostro podnebje, in nasprotno. Vetrovi prevažajo oblake in dovažajo dež. Kljub ogromnemu vodovju, ki je na zemlji, bi nastala brez deža, kakor se ojazi ob velikih sušah, strašna beda. Vse ozračje je poddbno gorostasni sesalki, ki dviga vodo iz vodovja v podobi soparja ali megel; ta sopar prenašajo vetrovi na vse kra-ie. Ako nas megla preveč nadleguje, se vpselimo, če jo veter odnese. Če pa zdihuje vsa narava po dežu, se zopet ra-dujemo vetra, ki nam dovaža deževne oblake. (Dalje sledi.) Moderno. — "Vaš svak se je toraj sodnijsko ločil od svoje že-' Gud morgn gespud editar! Sm pršu mal pagledat kaku je še kej pr neh krščansk duš, če se jeh holt še drži. Jest prhaj am z Najjorka, kjer sm biv zl bizi precej časa. Z mujm bratm Janezm sva za-guvarjala brata Petra, k ga je tla nejjorška gespoda na vsak način v kejha utaknt. — Vejste Petr je tku drgač dobra duša, k b preklican figove le druge mužgane imev. Tku pa ima zdej slab frštant, in ga vsled tga večkrat v ta zgom izbi rematizm daje. K pa rej vež nima dost žlahte v Amerik sm ga mogu pa jest vačat, de s mu ni kej naredi. Kdr je človk tku upsidedown, je zl nevarn, da s mu kej ne nardi. K b vi gespud editar vidi, kakšne sitnost smo imel, de smo ga ukroti, b se kar čudi. Zmešan človk najraj grize in kika. In Petra je v tem ozir zl dajal. Ni smo ga mugl drgaČ ukrotit, de smo ga mogl prvezat pa še torbo mu splest in na obraz dat." Zdej je vablubu, de se bo pa-bulšu in Zaksarjev oča so djal, de bodo hdu molil, de b se mu frštant zbulšu. Zdej imam pa še mal heca za vas. Doživ sm ga med potjo iz Najjorka. Glih pndelk je biv, k me je Lukamatičk preitru v Bela Iblana tam v Ohaja. Zaštapl smo Lukama-tička in vstopil so v ajzenpon raznovrstn Id je. Men veste gespud editar je strašansk dovgčas, če nimam s kom klepetat. Od Najjorka pa do Bele Iblane pa nism slišu ne en-ga kranjskega Kranjca. Vsi so bli sam anglešk Kranjc, Še en par ta črneh Kranjcu sm vidu, k sa mel zl bele voči in velike žnable. V Bel Iblan pa zaslišm že pr okn našo špra-ha. Nek majhen človečk je djav: "Har duš, dobr smo jeh! Ti preklet klerikalc se vtikajo v vsako stvar, kamr jeh treba ni. Zatu smu jm, pa dal, de bodo vedi kakšn ldje smo su-cjalist." Lukamatičk je zažvižgu in je nas naprej potegnu. Dva človeka sta pa prišla in se vsela prov pred menoj. Slekla sta suje suknje se vsela in se začela prov vesel pogovarjat. Ta mal je reku, de je nekak prcednik, ta drug pa je večkrat povedu, de je nekak vab-lajtar, za stefaže delat v Če-kag. "Orka luj, k sm biv jezn, k sa nas ti preklet klerikalc prehitel in nas razkrinkal zadn teden." je djav ta mal. "VeŠ glih tku se m zdi, kukr, de b ne bli v frej kon-tri," je djav štefažar. "Ampak veš, n mav je pa vseglih naš redahter s krivo brado na Lawndal kriv. Ta tajfl katolčanu živeh ne more in jih napada in drega kjer more. Nam je pa le dost škode naredu s tem. Naš ta rdeč so ga klel zarad tga v Bel Iblan. Veš Zafrknik je včas velk troti, de b ga človk tku foknu, de b ga tristu ta zelenih pocitralu. Kolk je nam že s sujo netuleranco podru. Kolk akcij b še lahku začel k b tga tajfl na ne blu." Tku je nekaku je prpomnu prcednik. Štefažar pa je navihav suje mustače in je naredu to le o-pazko: "A veš kva t jest pu-vem, prmej lav, kraic fiks, do-nerveter, himelhagel-element, če je kej prcednika v teb, ga v roke vzem in sfiksi! Za kva so te pa zvolil ?" "Veš, z očkom Zafrknikom ni dobr imet takh aufhecu. Potm b me še s prcedniškega stolca vrgl, kokr so prejšnga tajnka, k ni tov v neh rog trobt. Ti še ne veš kakšen človk je ta redahter. V njem je naj men pu ta črnga tistga ta kusmatga!" je odgovoru prcednik Cincar. "Tist je že res," je djav štefažar. "Ampak če tga siv-ca ne morš kontrolirat, potm Fiks Laudon, potm nis vredn, da b t Človk kozo zaupu, de b jo futru, nkar pa tako ne-rodnozacijo, kokrk j prcedu-ješ." Vlak se je ustav in mogl smo jet, še prejdn sm imu prilko se pred stavt prcednik lawndalske nerodnozacije. Tku vidte se m je godil med vožnjo iz Najjorka. Ampk v Najjork sm jeh pa še več zvejdu. Te vam bom pa puvedu prhodnč. Dotlej pa zdrav in dobr se nej majo. Pavle. KNJIGE — Ko pridobiš novega naročnika na katoliški list, položiš s tem kamen na obram-beni zid svoje vere. "OB TIHIH VEČERIH" je knjiga, ki se vsakemu priljubi. Zadnjo jesen smo jih prejeli blizu sto zvezkov in tekom par tednov so vse šle. Tisti, ki jo niso pozneje dobili imajo sedaj priliko. Dobili smo jih zopet nekaj v zalogo. . Ta knjiga je napisana za vse ljudi. Spisal jo je znameniti slov. pisatelj Fr. Xaver Meško. Za mladino je ta knjiga spodbujevalna. Za starejše pa je kakor med, ker s svojimi božanskimi sanjami jih zaziblje v one lepe čase, ko so bili mladi in so živeli brez skrbi. Naročniki te knjige so nam pisali več priznanlnih pisem. Kdo pa dandanes rad čita raz buri j i ve romane itd. Vojna in vse drugo je v naših srcih itak pustilo samo razburjenost. Dajte čitateljem kaj mehkega ,kaj blažilnega, da mu u-blaži dušo in razveseli srce. In taka knjiga je "Ob tihih večerih." Kdor bere to knjigo, ta sanja o samem lepem in se čuti srečnega. Zato bi morala biti ta knjiga v vsaki slovenski hiši. Pišite po njo takoj na Knjigarno Edinost. Je lepa v trde platnice vezana knjiga in vsebuje 233. strani najzanimivejšega berila. Stane s poštnino samo $1.00. * * • "GLADIATORJI" je ime knjigi* ki vsebuje krasni zanimivi zgodovinski roman izza 70 leta po Kristusu. Ta roman razpravlja o tistih časih, ko so brezverni in tedaj veri sovražni Rimljani se šopirili na vrhuncu svoje slave in svoje zunanje politične moči. Rimske legije so se borile v hladni in megleni Britaniji (današnji Angleški) proti upornim Britancem in so krotili v vroči Judeji nemirno židov-stvo ter oblegale Jeruzalem leta 69.—70. po Kristusu pod Vespazianom in njegovim sinom Titom. Od podonavskih ravnin preko Galije in Španije tja v severno Afriko je segala rimska nadoblast in mesto Rim je postajalo tisti-krat v resnici "Gospodarica sveta". V tej dobi so kraljevali moralično pokvarjeni rimski cesarji. Neron (54— 68) po Kr. je že znan po svoji blazni krvoločnosti in brezmejnosti v uživanju. V romanu igrata glavno ulogo mladi britanski suženj Eska in po-kristjanjeno židovsko dekle Phone: Randolph 6095—R. CLOVER DAIRY CO. MEGLICH & ANDOLEK Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno najboljšo smetano, sirovo maslo, itd. Rojaki podpirajte svoja rojaka! 1003 — East 64th Street, CLEVELAND, OHIO. ne T" — "Da! Petnajst let sta bila zaročena in — petnajst tednov poročena!" —o- Tudi dobro. "Ne bodi hud moj možiček, služkinja je danes zasolila juho, kajne, sladek poljub te bo potolažil?" "No, magari, nisem surov človek, pripelji jo notri." John Gornik SLOYENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. se priporoča za nakup MOŠKE IN ^ r OPRAVE. Izdeluie MOŠKE OBLEKT ocilu točno in ceno Finančna sila tega zavoda Jamči vam gotovo sigurnosti Slovenci v Ameriki otroci — njihovi roditelji — in roditelji onih, zaupajo svoje bančne poslovanje našemu zavodu — in vsaki izmed* teh ceni uspeh svojega trajnega občevanja s to največjo Jugo-• slovansko banko v Združenih državah. In Vi, kateri ne ulagate, niti ne investirate, ne glede kje stanujete, prepričajte se, da je najuspešnejše za Vas, ako poverite Vaše bančne posle nam. KASPAR STATE BANK 1900 — Blue Island ave. vogal 19. ulice. CHICAGO, ILLINOIS. Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in najhitreje. PRODAJAMO ŠIFKARTE za vse parobrodske druž- k be v Jugoslaviji in tukaj. Izdelujemo prošnje (affidavite) za doseljence Mariaihna. Ako hočete znati zgodovino teh časov tedaj si naročite to knjigo, je zelo zanimiva, ki bo vsakogar nadvse zanimala. Roman je tiskan v dva dela. Prvi del vsebuje 308 strani berila. Drugi del pa 252 strani. Skupaj 560 stra~ ni. Dobili smo nekaj zvezkov v zalogo. Oba zvezka I. in IL staneta s poštnino skupaj $1.50. Dobita se v Knjigarni Edinosti. * * • "ZA MILIJONI" je ime knjigi, katere smo pravkar več zvezkov prejeli iz stare domovine To je jako interesanten roman, katerega povestnica se vije skozi zanimive dogodke. Razpravlja o mladi ženski, ki je šla sko» zi jako misteriozno življenje Končno je našla to kar najde vsak, ko slepo dirja za srečo — smrt v valovju življenja ... O tej knjigi nam piše neka naša naročnica sledeče: "... Knjigo "ZA MILIJONI" sem prejela. Tako zanimivega romana še nisem čita-la. Vrjemite mi, da jo nisem mogla preje odložiti, da sem jo prečitala. Knjiga je res vredna svojega denarja! Knjiga je lepo trdo vezana in vsebuje 253 strani najzanimivejšega berila. Rojakom knjigo toplo priporočamo, da si jo naroče, dokler zaloga ne poide. Dobite jo v Knjigarni Edinosti. Stane samo 75c. Pišite po njo takoj! * * * "SADJE V GOSPODINJSTVU" je nova knjiga, ki so jo izdali tozadevni slovenski gospodarski veščaki. Za gospodinje je ta knjiga zlata vredna. Koliko si gospodinja prihrani v kuhinji, ako se ravna po tej knjigi. To bi vedela povedati tista gospodinja, ki se po njej ravna in sama preparira sadje za konzerviranje. Današnje gospodinje imajo navado vse kupiti v škatljah, kar je sicer dobro, a doma narejenega in pripravljenega konzerviranega sadja pa ne prekaša fabrikantsko blago. Danes ko je tako silna draginja si mora gospodinja pomagati sama. To lahko stori s tem, ako sama doma konzervira sadje in razne zelenjave. Kupite si to knjigo gospodinje in jo v zimskih dneh dobro prečitajte, da boste potem, ko pride sezona za konzerviranje dobro poučene, kaj vse za en sadje lahko spravite v konzerve. Knjiga ima več slik raznovrstnega sadja in zelenjave in kaže s slikami, kako je treba različno sadje pripraviti za konzerve. Gospodinja če želiš sebi dobro si naroči to knjigo. Stane samo 75c. Dobi se od Knjigarne Edinost. * * * "VARČNA KUHARICA" je knjiga, ki jo je uredila za slovenske gospodinje gospodinjska strokovnjakinja ga. Marija Remec. Naslov knjigi je dala "Varčna kuharica." Da katera gospodinja pa ni rada varčna. Vsaka dobra gospodinja je gotovo. Knjiga o kateri govorimo je velike vrednosti za vsako gospodinjo. Nobena bi ne smela biti brez nje. — Tiste, ki si sedaj belijo glave kaj bi kuhale, da bi ustregle z kuho si naj na-roČe to knjigo, ki jim bo podala na stotine nasvetov in receptov, za njih kuhinje. Pišite po njo stane s poštnino samo $1.00. Knjiga je lepo trdo vezana in vsebuje 231 strani podučljivega berila za naše gospodinje. Dobi se od Knjigarne Edinost. Vse gori imenovane knjige in še več drugih se dobi pri: Knjigarni Edinost, 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Pišite tudi po podrobni cenik, ki ga Vam pošljemo brezplačno. -o- — Največ boš storil za svojo vero, ako razširjaš katoli- aLi lOOOOOOtOOOl Sledovi medvedjih krempljev. Prevel P. Blanko Kavčič, O. F. M. "Mi ne vidimo nikogar/' odgovori ta, "rabimo pa vse vaše vrvice, da izmerimo globočino reke." ' "Čemu nas strašite," pravi misijonar. "Ni nobene nevarnosti; smo predaleč od bregov," pomirja Dorval. Zvezali so skupaj vse vrvi obeh čolnov in so na svoje začudenje našli, da je bila voda petdeset črevljev globoka. Reka je bila obdana na obeh straneh s tako visokimi griči, da jih je Marquette imenoval enostavno g6re. Zdaj so bile to gole, kamenite stene, ki so segale do vode, potem zopet so bili obrasli s listnatim drevjem in praprotjo. Medtem ko so vsi občudovali lepoto narave, zadel je manjši čoln s toliko silo, da ga je tok obrnil in se je močno zazibal. Vsi so bili iznenadeni. "Drevesno deblo to ne more biti," pravi Joliet. "Plitvina tudi ne," se oglasi misijonar. "Jaz vidim, jaz vidim," vsklikne Pavel. "Riba je tako velika kakor človek. Nima nobenih lusk." Pavel je bil ves razburjen, še celo Peter je vstal. "No Pavel, tebe je zadela čast odkriti velikega hudiča, varuha Mississippi," potrdi Joliet. "No, če od strahu pred nami izgine predno si ga moremo ogledati, potem ne more posebno nevaren biti," pravi misijonar. "Tam ! Tam !" zakliče Moussart in vsi so se radovedni ozrli v pokazano smer. "Ga^že vidim," kriči deček. "Jaz tudi. jaz tudi," se oglase kakor v zboru. Vsi so radovedno gledali velikega "mačjega" soma, ki je bil približno šest črevljev dolg. Toda ta ni zadnji, katerega so videli, kajti tekom nadaljnega potovanja so ga dostikrat rabili za hrano. Dan se je že nagibal. Naenkrat zakliče - Moussart: "Tam je druga velika riba." "Prava pošast je," meni Latoupine. "To je tiger," odgovori Dorval. "Ne, riba je," vstraja prvi. "To je samo divja mačka," pravi Peter, ko pogleda žival, ki so jo sedaj lahko opazovali iz obeh čolnov. One noči je napisal p. Marquette v svoj iz brezove kože narejen dnevnik sledeče vrstice: "Zadeli smo ob velikansko ribo, ki se je s toliko silo zagnala proti našemu čolnu, da sem mislil, da bo razbilo naš čoln na kose. Pri drugi priložnosti smo videli v vodi pošast z tigrovo glavo, s šiljastim nosom kakor divja mačka, z brado in po konci stoječimi ušesi. Glava je bila siva, vrat popolnoma črn. Nismo pa videli nobene živali te vrste več. Ko smo vrgli mreže, vjeli smo jesestre in neko popolnoma nenavadno ribjo vrsto. Podobna je postrvi, le da ima širji gobec. Pri nosu se nahaja tri palce široka in vatel dolga kost, ki se konča v dlan široko ploščo. Ta rilec povzroča, da riba če-sto pade na hrbet, kadar se požene iz vode. "Kaj ti je deček? Ti si zadnji čas tako malo govoril, in danes si spregovoril komaj par besedi. Ali si kaj bolan ? vpraša proti večeru siuer Joliet Pavla, ko je čoln plaval v velikem krogu na reki. "O, je vse tako čudovito, monsieur; kako sem srečen, da sem pri Vas in p. Marquette." if AKO STE TUDI VJ med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na pomlad, je v Vašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za Vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere .je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu! RAVNO TAKO JE V VASO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo Vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka Vam bo izdelala potrebne izjave (affidaVite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo! — "Jaz sem, Pavel, 3e čutim srečnega, da smem biti ud te ekspedicije, in posebno ponosen sem nato, da smem biti uradni zastopnik Nove - Francije. Ti razumeš za zdaj še premalo pomen našega odkritja. To je veličastno, prekrasno, čudovito! Tukaj je božje delo še nedotaknjeno od človeških rok. Mi se sedaj vozimo na morda največji reki sveta. St. Lorenz je približno ravnotako širok, toda ni tako globok, tudi ne tako dolg kot veletok. Zdi se mi, da ta reka teče skozi celino, ki je večji kakor Evropa. Na njegovih bregovih bodo nastale bogato obljudena mesta, razna podjetja bodo izrabljivala njeno vodno moč, težko obložene ladije bodo rezale njene valove in mi bomo kot odkri-teljj velike reke v zgodovini imenovani. "Ali na eno važno stvar ste, monsieur, pozabili pri svojem slavoobetajočem prerokovanju," poseže mu ljudno v besedo jezuit. "Kolikor krščanskih občin bo tukaj nastalo --indijanskih in francoskih. Koliko cerkva in šol bo tu razširjalo pravo omiko! Ko bodo vaše težkoobložene ladje rezale valove veličastnega veletoka, bo prvi pogled trgovcev padal na križ na visokih stolpih cerkva." "Gotovo, pater, tudi to je bilo v moji slavepolni prerokbi o prihodnjosti Nove Francije zapopadeno. Kjerkoli bo vsklila lilija, tam bo ponosno stal tudi Kristusov križ." Zvečer je Moussart igral na svoje gosli. Tihe, sanjave, za oba čolna komaj slišne glasove je izvabljal iz njih. Potem so na majhnem otočku stopili na suho, da so si pripravili večerjo. Po večerji so pogasili ogenj, vstopili so zopet v čolna in ju v nekoliki daljavi od brega skrbno zasidrali. Tukaj so spali utrujeni potniki, Peter je pa po navadi stra-žil črez noč. "Tako, Peter," pravi Joliet drugo jutro, "danes pa ne vidim nikakoršnih znamenj medvedjih krempljev okoli prenočišča." "Jaz sem pa vseeno videl medveda," odgovori pohabljenec. "Prikazal se je tamkaj na desni strani nad vodo. Morda je zadel na kakšno plitvino. Videl sem ga popolnoma dobro in jasno. Ko je pa prišel do čolnov, se je spremenil v Indijanca, precej podobnega tistemu, ki smo ga včeraj videli na izlivu Meskuosinga. Napravil je krog okoli čolnov in izginil. "Ubogi siromak," zašepeta voditelj, "popolnoma je ponorel." IZ JUGOSLAVIJE. (Nadaljevanje s 1. strani.) * spola. Zdravniki so ugotovili, da je bil otrok živ rojen, normalno razvit in žjv v vodo vržen. Dete je bilo zavito samo v malo sivo cunjo, izrezano iz hrbta ženske bluze. Pobegnil je od 13. art. puka v Bitolju Janez Pavlin iz Nakla pri Kranju. -o- Ponesrečeni delavci. Ključavničarju pri tvrdki "Transformator" v Ljubljani Ivanu Šešek je padel na spodnji del života težak podstavek ter ga tako poškodoval, 1 da so ga morali prepeljati bolnico. — V strojnih tovarna in livarnah v Ljubljani je zmečkal likalcu Ivanu Kalči-ču stroj desno roko. — V gozdu kr. šumske uprave v Kostanjevici je zmečkal težak hlod drvarju Francu Jordanu levo roko in mu jo večkrat Jurič si je zmečkal pri stru-zlomil. — Miz. vajenec Leo žnem stroju levo roko. — V tovarni za podpetnike v Rimskih Toplicah je padel delavec Anton Repine na zledene-lih tleh. Poškodoval se je po glavi in si zlomil desno roko. — Pri klanju živine se je klavec Alojzij Padovnik v Oblakih pri Ptuju nevarno obre-zal po levi roki. OGLASI. Trikrat na dan je treba jesti in logično temu trikrat na dan kuhati. Gospodinja pa mora vedno računati kaj bo pripravila za zajterk, kosilo in večerjo, da bo zadovoljila tiste, za katere kuha. V kolikor se tiče mesa se dobi najboljšega, pa bodisi sveže meso, suho prekajeno, perutnino ali druge vrste meso pri našem domačem mesarju MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR Phone: Canal 6319. 1912 — West 22nd Street, Chicago, 111. Pra^e KRANJSKE DOMA NAREJENE krvave in mesene vedno na razpolago! Pridite po nje! Pošiljanje denarja. • • • • Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi. Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Denar pošiljamo ali po pošti, ali potom braojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu. Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno. Hj Za obilna naročila se Vam priporoča SLOVENSKA BANKA Zakrajsek & Cesar k LETNA RAZPRODAJA po znižani ceni ZA MOŽE IN FANTE OBLEKE in POVRŠNE SUKNJE na katerih si sedaj gotovo pri hranite od 25 do 30 °/c Vsaka obleka je iz najboljše izdelovalnice in je narejena .natančno po kroju, kakor to zahtevajo okoliščine znanega "ATLASOVEGA" vzora. VSE $30 površnje suknje in obleke so sedaj $19.50 VSE $35. površnje suknje in obleke so sedaj $22.50 VSE $40. površnje suknje in obleke so sedaj $23.85 VSE $45. površnje suknje in obleke so sedaj $28.50 VSE $50. površnje suknje in obleke so sedaj $33.50 VSE $60. površnje suknje m obleke so sedaj $38.50 Hlače vsake vrste za može in fante, kakor tudi obleke za dečke in površnje suknje so jako znižane pri tej razprodaji. PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠE PONUDBE! V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. NAZNANILO! Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svoje roko mizarsko in tesarsko o brt. Sprejemam nova, kakor tudi dela za popravo. Barvam hiše znotraj in odzunaj. Var nišam in vsa druga dela spa dajoča v to obrt. Rojakom se priporočam > naklonjenost! FRANK MARLEY 2300-So. Hoyne Ave. CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2115. FARMA NAPRODAJ. Proda se dobro obdelana farma 80 akrov. 20 akrov je, polja, 30 akrov goščave irt drugo pašniki. Tukaj se največ prodaja smetano, za katero plačujejo po 50c. za funt. Imam 10 krav dojenic s teletom. 70 kokoši, dva mlada konja. Veliko stalo, ki je spodaj cementovana, kamor gre do 80 tonov sena, katerega se že toliko pridela. Farma se nahaja v Philiphs, Wis. Za pojasnila se obrnite na: Barbie Cerney, 4022 West 12th Street, CHICAGO, ILL. (3—19—20—21.) PRODAM dobro uglašeno nemško harmoniko. Kdor bi si jo želel kupiti naj se zgla-si pri: JOŽEF OSTERMAN, na 2151 West 21st Place, CHICAGO, ILL. (3—19—20—21.) — Ako nisi zadnji mesec nič naredil za katoliški tisek, stori nekaj tekom meseca marca, predno se zaključi kampanja. /iMr^ * NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim cenjenim naročnikom, dobrotnikom in prijateljem listov Edinost in Ave Maria v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za lista, kakor tudi za oglase,, naročila za knjige in vse, ki je v zvezi z našim podjetjem. Ker se Mr. Mladich trudi za tako plemenito stvar, kakor je razširjenje dobrega katoliškega tiska, prosimo vse naše naročnike, prijatelje in dobrotnike, da mu gredo na roko in pomagajo, kar je v njih moči, da se katoliški listi zanesejo v sleherno slovensko, hišo v vsaki slovenski naselbini. Rojaki pomagajte širiti katoliški tisek! Uprava Edinosti in Ave Maria RAD BI ZVEDEL za mojega brata Anton Ger-baisa, doma iz Dalne vasi, fa-ra Rudnik pod Ljubljano, št. 16. V Ameriki se nahaja od 22 do 23 let. Rojake, kateri vedo za njega, prosim, da mi sporoče njegov naslov, ako pa sam čita te vrstice, naj piše iia naslov svojega brata: FRANK GERBAIS, 2048 West Coulter street, CHICAGO, ILL. (3—19—20—21.) J.KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago. 111. Roiakom se priporočam orl nakupu raznih BARV. VARNIŠEV, ŽELEZ j I A, KLIUCAVNic lis STEKLA. iNaibahse delo. nainižie cene. Prevzamem barvarne hiši zunai I »n rnotrai. uokladam stenski 'TTTTvv 70 — 9th AVE., NEW YORK, N. Y. JELINEK & MAYER, LASTNIKA, 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. A / / / s / A A + v s V + ELY, MINN F SOT A GRAMOFONI so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec. Ako :ga še nimate t Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in oglejte si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plošče. POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male deklice in otroke. IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke jn kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom. TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo. Kakor tudi galoše, "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri nas vsake vrste. GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se posebno priporočamo našim gospodinjam. Pridite in prepričajte sel Slogar Bros. ELY, MINNESOTA, Phone: 104 . ttt