A :. ■ Letnik: XXXVIII December 1993 Številka 4 Poštnina plačana pri PTT enoti Celje Celje - skladišče D-Per 59/1993 COBISS ® Spoznanje, da moramo sprejeti drug družbeni sistem na zelo krut način podira vse, na čemer je še včeraj stal naš moralni svet. Razočarani in na svoj način stojimo pred prihodnostjo in prav nobene izbire nimamo. Zemlja se vrti naprej, čas se izteka in v igri, v kateri smo se znašli in vloge, ki so nam jih naprtili, ne moremo zamenjati. Rinemo torej naprej in potihem upamo, da bomo vendarle našli manj trnovo pot... NOVOLETNA POSLANICA Z optimizmom v leto 1994 Zdajšnja generacija Slovencev preživlja resnično težke in viharne čase. Začelo se je z osamosvojitvijo, nadaljevalo z mednarodno uveljavitvijo s prehodom na nov demokratični sistem in tržno gospodarstvo. Ob tako resnih zgodovinskih spremembah v sicer zelo kratkem času so nastopile ogromne spremembe tudi na tržiščih. Veliko smo jih izgubili, zato smo morali pridobiti nova področja prodaje, da bi se izognili večjim težavam. Slovensko gospodarstvo je še vedno v veliki krizi, ki se še rahlo poglablja in še vedno ni znakov za pretirani optimizem. Ukrepi, ki jih sprejema vlada, še vedno preveč obremenjujejo gospodarstvo, tečaj je še vedno nerealen in obresti znatno previsoke, z eno besedo, v tej deželi je cena dela previsoka in konkurenčnost našega gospodarstva na tujih trgih vsak dan slabša. Po taki poti bo morala brezposelnost še kar naraščati, kar zlasti mladim kaže slabo bodočnost. Na svetovnem tržišču, kjer se še vedno čuti močna recesija, se kar uspešno uvelja- vljamo, zahvaljujoč naši agresivnosti na trgih številnih držav sveta, zlasti pa v Evropi. Za leto 1994 smo na našo srečo že v glavnem razprodani, vendar bo morala biti naša skrb po kvaliteti in solidnosti v poslovanju še večja, da nam bodo naši poslovni partnerji še bolj zaupali. V Cinkarni smo že dalj časa iz leta v leto poslovali bolj racionalno in od teh prizadevanj tudi v bodoče ne bomo odstopili. Naš imperativ mora še vedno ostati »poslovati kot dobri gospodarji« ob še nadalj-nemu zniževanju vseh stroškov kjerkoli bo to mogoče, ker samo po taki poti se lahko resnično pride v Evropo. V letu, ki prihaja, bomo morali lastninsko preoblikovati naše podjetje. Delo seje praktično že začelo in po končani otvoritveni bilanci in realni ocenitvi podjetja se bomo odločali o naši poti naprej. Mislim, da delim mnenje z večino delavcev Cinkarne, da bo naša pot lahko najbolj uspešna in vama, če bo skupna. Ta kolektiv ima prihodnost na trgu, zato imajo z njim možnosti vsi tisti, ki bodo s svojo pošteno- stjo, inovativnostjo in vestnostjo pripravljeni sodelovati in pošteno delati. Kolektiv Cinkarne je že v svoji 120-letni preteklosti znal prebroditi vse krize in to tudi tokrat dokazujemo. Osnovni cilj nam mora biti, da bi večina družbenega kapitala ostala v rokah cinkamarjev, s tem pa seveda tudi odločilni vzvodi. Nisem zagovornik tistih, ki trdijo, da jim bo bolje, če bi poslovali zase. Prepričan sem, da le skupaj lahko dosežemo večji razvoj in višji osebni standard. Želim, da bi bila naša prihodnost boljša, k temu pa moramo seveda prispevati vsi, le tako bomo ohranili dobro ime, ki ga imamo doma in v tujini. Svoj image moramo negovati, saj nam to prinaša dodatno uspešnost in socialno varnost. Ob koncu leta vsem zaposlenim Cinkarne in njihovim družinam izrekam iskrene želje in čestitke v letu 1994 ter želim vsem veliko zdravja, uspehov pri delu in osebnega zadovoljstva. dipl. ing. Marjan Prelec Po poslih v ZDA Konec oktobra je v Atlanti potekala prireditev zveze ameriških lakarjev z naslovom »1993 Annual Meeting & Paint Industries Show«. Zvezo društev za tehnologio premazov sestavlja 22 društev iz ZDA, dvoje iz Kanade ter po eno iz Mehike in Vel. Britanije. Preko 2.200 družb je zastopanih širom sveta s 7.300 članicami, ki se na področju lakov in barv bavijo z raziskovanjem in razvojem, engineeringom in proizvodnjo ter tehnično-ko-mercialnim servisiranjem kupcev glede formulacij, izdelave in testiranja. Njihova vsakoletna srečanja, tim. »Paint Shows«, so priložnost za predstavitev najmodernejših produktov in storitev te panoge. Letošnje je bil v Atlanti/GA in blizu 300 (največjo doslej) razstavljalcev je ponujal svoje surovine, pomožne materiale, strojno opremo in testne aparature za industrijo premazov. Razstavljene pa so tudi raziskovalne institucije, univerze in založniki strokovne periodike, skratka vsi, ki se gredo bu-siness na tem področju. Med rednimi udeleženci teh srečanj so tudi predstavniki trgovske mreže, ki zagotavlja vez med proizvajalci ter potrošniki. To seveda velja tudi za deset trgovcev v sistemu, ki ga je vzpostavil Glob Trade USA Inc. za prodajo našega Ti02 na najpomembnejših področih ZDA. Vseh deset dela na osnovi provizije in Glob Trade jo izplačuje po vsakokratni zaključeni transakciji. Ker pa ti zastopniki trgujejo tudi z mnogimi drugimi lakarskimi repro-materiali, so redni gostje Paint Showa in zato je teh nekaj dni, ko se vsi mudijo v enem mestu, idealna priložnost za skupno ocenitev njihove uspešnosti ter za prognoziranje njihove aktivnosti v prihodnjem letu. Sestanke z njimi je organiziral Glob Trade in na vseh pogovorih sem aktivno sodeloval. Letos bo Cinkarna v ZDA prodala ca. 3.000 ton Ti02 in po izkupičku (netto-cenah) je to trenutno drugo tržišče v vrsti. Po dveh letih naše povečane prisotnosti v ZDA so nas kupci nehali primerjati s Čehi in Poljaki, ker smo jih - zahvaljujoč tudi mreži lokalnih skladišč - prepričali o zanesljivosti dobav glede stalnosti kvalitete in pravočasnosti. Glob Trade pa obljublja nadaljnje stopnjevanje prodaje na ameriškem tržišču do količine ca. 5.000 ton v letu ali dveh. Ta napoved je sicer zelo ambiciozna, vendar pa ni brez osnove. Podprta je namreč z naslednjimi dejstvi: - ljudje, ki prodajajo naš pigment, so izraziti insiderji in poznajo materijo do podrobnosti; nekateri so prej distribuirali proizvode naših konkurentov, nekateri so pri njih bili celo zaposleni; - naši izdelki so konkurenčni, ker je njihova cena prilagojena nivoju kakovosti, ki ga določa sulfatna tehnologija in proizvodnja rutilov s hidrolizo tipa anatas. Izkoristek tega potenciala pa je dovolj visok in konstanten; - identiteta naših kupcev je znana, prav tako je znano, kako ocenjujejo naše izdelke in s katerimi konkurenčnimi izdelki jih primerjajo; - po nekaterih napovedih nastopa v Ameriki faza gospodarskega oživljanja, kar pomeni, da bo pospešeno rasla tudi potrošnja TiC>2, - Cinkarna lansira dva nova tipa pigmenta, od katerih si lahko zaradi širše uporabnosti obetamo povečan tržni delež. Promocija teh dveh izdelkov je že stekla. Lahko se zgodi, da se bodo domačini kot DuPont, SCM, Kerr-Mc Gee, Kemira, Kronos in po novem tudi Tioxide ovedli ter pričeli ukrepati proti »nadležnemu vsiljivcu, ki prodaja na njihovem lastnem dvorišču«, vendar pa bodo ti ukrepi tem manj občutni, čim močnejše bo oživljanje ekonomije. Sicer pa najbrž tudi v našem primeru velja: »Small is beau-tifull«, kajti naš načrtovani tržni delež v ZDA bi (ali bo) znašal vsega 0.5 %. Za konec še nekaj o Atlanti. Povprečnemu Slovencu je znana iz romana (ali filma) »V vrtincu« M. Mitchellove, ki je z njim ustvarila čudovito fresko obdobja ameriške državljanske vojne. Danes je to mesto s spektakularnim tempom razvoja, kjer sta svoja glavna štaba naselila Turnerjev CNN in Coca-Cola in kjer bodo naslednje poletne olimpijske igre. dipl. ing. V. Raznožnik POSLOVANJE OCENA POSLOVANJA ZA LETO 1993 Gospodarili smo solidno Konec leta je pred nami in z njim tudi skorajšnji zaključek enoletnega poslovanja, ko že lahko ocenjujemo rezultate gospodarjenja in ugotavljamo pogoje, ki so nanje vplivali. Že v začetku leta smo vedeli, da ne moremo v Sloveniji pričakovati prevelikega oživljanja gospodarstva, čeprav so bile nekatere napovedi precej optimistične in so obljubljale izhod iz krize. Žal smo na koncu leta priča nasprotnim trendom od napovedanih, ko je še vedno prisotna finančna nedisciplina, naložbe v gospodarstvu so minimalne, čedalje več podjetij je v stečaju, nezaposlenost narašča, kar vse posredno vpliva tudi na podjetja, ki se z intenzivno izvozno dejavnostjo nekako prebijajo skozi labirint spreminjajočih se predpisov in pogojev gospodarjenja. Zadnje analize sicer kažejo na rahlo konjukturno izboljšanje slovenskega gospodarstva in pričakuje se, da bo zaustavljen padec industrijske proizvodnje, ki je prisoten v zadnjih štirih letih. Vendar to še ne pomeni pozitivnih učinkov, ki se pričakujejo od prestruktuiranja gospodarstva zaradi velikih lastninskih, upravljalskih in organizacijskih sprememb, ki jih prinaša Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, katerega roM izvedbe se čedalje bolj odmikajo. Tako smo še na večini področij tam, Kjer smo bili na začetku leta, s tem da je vmes opravljenega veliko dela s pripravami na programu preoblikovanja in ocenjevanju posameznih delov premoženja, Konkretni rezultati pa bodo znani šele prihodnje leto. Delo ekonomske politike naj bi bilo v spodbujanju uspešnejšega dela gospodarstva in pomoč pri njegovem problematičnem delu, kar naj bi pripomoglo k večji stabilizaciji, vendar je vse skupaj ostalo pri poskusih brez večjih dejanskih rezultatov v letošnjem letu. Prepuščeni sami sebi Tudi za poslovanje našega podjetja velja, da je bilo v danih pogojih gospodarjenja prepuščeno samo sebi in samo sprotnemu prilagajanju tržni situaciji in varčevalnim ukrepom na vseh področjih je pripisati, da ne delimo usode podjetij, ki so že sedaj v kritičnem položaju oz. tik pred stečajem! V začetku leta zastavljeni cilji po povečanju proizvodnje in prodaje v primerjavi s preteklim letom ter hkratnem zmanjšanju vseh vrst stroškov do konca poslovnega leta ne bodo v celoti uresničeni, še najmanj razkorak med cilji in dejanskim gibanjem bo dosežen pri proizvodnji, kjer sicer pričakujemo večji zaostanek za načrtovanimi vrednosti-mi, vendar pa se bo fizičen obseg približal nivoju proizvodnje leta 1992. K takim rezultatom je pripomogla nekoliko višja proizvodnja kot v preteklem letu v PE Metalurgija in Grafika, zaostanek v ostalih poslovnih enotah razen v Kemiji Celje pa ni tolikšen, da bi bistveno vplival na poslabšanje fizičnega obsega poslovanja. V letu 1993 se pozna, da se je zaradi nerentabil-nosti ukinila proizvodnja cinko-vega belila in litopona, zato je največji izpad v primerjavi s preteklim letom dosežen prav v Kemiji Celje. Obseg proizvodnje seje nenehno prilagajal možnostim prodaje in zmanjševanju obstoječih zalog iz razloga izboljšanja likvidnostne situacije, saj pri dokaj visokih obrestnih merah velike zaloge dodatno vplivajo na stroške poslova-na. Stalna prilagajanja Tudi nabava surovin in materiala se je nenehno prilagajala obsegu proizvodnje in preskrbljenost proizvodnje s surovinami je bila dokaj dobra, vendar je bila v letu 1993 še vedno evidentna zelo velika vezava sredstev v zalogah in to v celoti več kot en mesec, za najpomembnejše surovine pa tudi tri mesece ali še več. Na področju prodaje je bila celo leto prisotna krizna situacija, ki se je na slovensko tržišče prenašala iz zmanjšanega obsega poslovanja z bivšimi jugoslovanskimi republikami, naza-hodno-evropskem tržišču pa se je doslej prisotna recesija šele v zadnjem času v dveh državah pričela obračati na bolje. Naše podjetje je sicer v fizičnem obsegu na domačem tržišču obdržalo obseg prodaje preteklega leta, vendar pa prodajne vrednosti realno niso dosegale nivoja preteklega leta. Tako padanje cen kot zmanjševanje fizičnega obsega prodaje na trge bivših jugoslovanskih republik je vplival na to, da se je promet našega podjetja v primerjavi s preteklim letom na to tržišče skoraj razpolovil in pomeni v strukturi prodaje samo še 8 °/o. Načrtov ne bomo dosegli Izvoz na konvertibilno področje se v fizičnem obsegu približuje količinam preteklega leta, vendar je na tem tržišču zaradi občutne konkurence prisotno veliko padanje cen, tako da realen obseg prodaje beleži še višji padec kot na domačem tržišču. Določen delež k temu je pripomogla tudi restriktivna politika tečaja tujih valut, kjer so nekaj časa tečaji naraščali počasneje kot je bila rast inflacije in šele v zadnjem obdobju beležimo nekoliko hitrejšo rast, samo občasno izboljšanje pa ne more vplivati na izboljšanje celotnega poslovanja. S cca 36 mio $ izvoza na bomo dosegli dolarske vrednosti preteklega leta niti z načrtom zastavljene višine izvoza. Zaradi takšnega stanja na domačem tržišču in na tujih trgih bomo ob več kot 20 odstotni inflaciji dosegli komaj nekaj nad 10 odstotno višjo prodajno vrednost kot v preteklem letu in skoraj v enakem odstotku zaostajali za načrtovanimi vrednostmi prodaje. Prodaja je po mesecih potekala različno, ker so bili vmes poleg navedenega prisotni tudi sezonski vplivi in je bila vrednostno najvišja dosežena v maju in juniju, za december pa je že po večletnih trendih običajno ugotovljena najnižja. Uvoz se je prilagajal zmanjšanim potrebam proizvodnje za surovinami in koriščenju zalog v začetku leta, zato tudi pri uvozu ne bomo dosegli načrtovanih vrednosti niti nivoja preteklega leta, kar nam pomaga obvladovati devizno bilanco ter izboljšuje pokritje uvoza z izvozom na konvertibilnem področju. K takemu stanju je pripomogla tudi stagnacija uvoza opreme in rezervnih delov, tako da ostaja še sredstev za odplačilo leasin-ga in v preteklosti najetih deviznih kreditov za nakup opreme. Stroške smo le nekoliko oklestili Omejene možnosti prodaje, ki so vplivale tudi na obseg proizvodnje, so silile podjetje k stalnim ukrepom zniževanja stroškov na vseh področjih, kar je doslej tudi pripomoglo k poslovanju sicer na robu rentabilnosti, vendar brez izgub. Ukrepi niso prizanesli niti področju zaposlovanja, kjer smo skozi celo leto ugotavljali razkorak med obsegom proizvodnje in številom zaposlenih in je šele proti koncu leta evidentirano občutno zmanjšanje števila zaposlenih. Zaradi navedenega bo tudi produktivnost nižja od pričakovane, a še vedno nekoliko višja kot preteklo leto. Ker se niso uresničile vladne napovedi o razbremenitvi. gospodarstva s prispevki in davki na bazi osebnih dohodkov ter so bila zmanjšanja med letom minimalna, nekoliko višja pa šele proti koncu leta, je delež stroškov za osebne izdatke, ob stagnaciji prodaje v strukturi stroškov hitreje naraščal kot ostale ekonomske kategorije poslovanja. Perspektive so pozitivne V letošnjem letu je uspevalo podjetju še vedno obdržati dobro likvidnost brez blokad žiro računa ali kasnitve plačil za obveznosti, občasno pa je že bilo potrebno najemati premostitvene kredite ob nabavah večjih kontingentov surovin, zapadlosti anuitetnih obveznosti ali izvajanja investicijskih del večjega obsega, kar pa se tudi v zadnjem času precej omejuje. Vse navedeno je imelo vpliv na rezultate poslovanja podjetja, kjer se maneverski prostor za pozitivno poslovanje čedalje bolj zožuje. Predpisi, po katerih se spremljajo rezultati poslovanja, so še vedno stari, vendar se nam obeta, da bo potrebno za leto 1993 delati obračun že tudi po novih računovodskih standardih, kjer bo imata vpliv sprememba na zahtevo Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Po dosedaj znanih podatkih ima podjetje možnost zaključiti poslovno leto brez negativnih rezultatov, seveda pa je potrebno vložiti vse napore za doseganje večje prodaje s čim manjšimi možnimi stroški. Marija Bernjak Višina vrednosti podjetja še ni znana Lastninsko preoblikovanje podjetja pomeni spremembo podjetja z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki, s tem pa tudi spremembo družbenega podjetja v kapitalsko družbo. Postopek in načine lastninskega preoblikovanja določa Zakon o lastninskem preoblikovanju, ki je bil sprejet novembra 1992, vendar pa vsebinsko bistveno spremenjen junija 1993. Pričetek izvajanja zakona je pogojen z vrsto podzakonskih aktov in predpisov, ki so jih zadolženi republiški organi zagotavljali postopno. Tako so osnovni pogoji za pričetek izvajanja zakona nastopili v drugi polovici julija 1993. Rok za lastninsko preoblikovanje podjetij je bil prvotno postavljen v junij 1994. Vendar pa še vedno niso zagotovljeni vsi potrebni izvedbeni predpisi, kar bo vplivalo na spremembo končnega roka lastninjenja. Priprave na lastninsko preoblikovanje potekajo v Cinkarni sistematično od marca 1993. Vodi jih generalni direktor, ki v aktvinosti vključuje direktorje PE, vodje strokovnih služb ter zunanje svetovalce. V skladu z zakonskimi predpisi bo o vseh predlogih, ki jih bo oblikovalo vodstvo podjetja, odločal organ upravljana - delavski svet podjetja. Naloge, ki nas čakajo I. UGOTOVITEV VREDNOSTI PODJETJA aktivnosti že intenzivno potekajo; rezultat dela bo otvoritvena bilanca stanja po dveh metodah: a) po metodologiji za pripravo otvoritvene bilance, ki je predpisana s strani vlade Republike Slovenije, b) po metodi dinamične ocenitve podjetja (poštena tržna vrednost), ki jo pripravljamo skupaj z zunanjimi pooblaščenimi cenilci; aktivnost pod točko a) bo zaključena do 25. 12. 1993; aktivnost pod točko b) bo zaključena do januarja 1994. II. UDLOČITEV O NAČINU LASTNINJENJA na osnovi ugotovljene vrednosti podjetja bo lahko: - vodstvo podjetja oblikovalo predloge načinov lastninjenja, - podrobno jih bo obravnavala posebna komisija delavskega sveta; - končne odločitve bo sprejemal delavski svet podjetja. Zakon o lastninskem preoblikovanju določa sedem možnih načinov lastninjenja družbene vrednosti podjetja. Med njimi je prvi način obvezen, med ostalimi pa podjetje izbere kombinacijo glede na svoje cilje in zmožnosti: 100% 0 40% 1. obvezni prenos navadnih delnic na sklade: 10 % Pokojninski sklad 10 % Odškodninski sklad 20 % Sklad za razvoj 0 60% prosta izbira podjetja izmed: 2. interna (brezplačna) razdelitev delnic za certifikate (največ 20 % vrednosti podjetja) 3. notranji odkup (največ 40 % vrednosti podjetja) možnost odkupa delnic s 50 % popustom iz dobička ali lastnih sredstev delavcev) 4. javna prodaja delnic podjetja, (ponudba drugim občanom ali poslovnim partnerjem) 5. prodaja vseh sredstev podjetja, 6. večanje lastniškega kapitala (dokapitalizacija) 7. prenos delnic na Sklad za razvoj. III. IZDELAVA PROGRAMA LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA podjetje izdela program lastninskega preoblikovanja kot program aktivnosti za izvedbo lastninjenja; program sprejme delavski svet podjetja; v programu bo natančno opisano: - splošni podatki o podjetju, pravna oblika organiziranosti, pregled lastniških naložb v drugih podjetjih, predstavitev osnovnih finančnih podatkov iz bilance stanja in uspeha; - ugotovitve o zahtevkih bivših lastnikov ter opisan način njihove ureditve v postopku lastninjenja; - pregled višine priznanih lastniških deležev drugih pravnih oseb v našem podjetju; - pregled obveznih izločitev kmetijskih zemljišč in gozdov, če podjetje z njimi razpolaga; - pregled organizacijskih in finančnih sprememb podjetja pred lastninskim preoblikovanjem v primeru, če bi se delavski svet za njih odločil, (npr.: prenosi nepotrebnih sredstev na druge pravne osebe, izločitve delov podjetja); - opis izbranih načinov lastninjenja v skladu s sklepom delavsekga sveta - otvoritvena bilanca in ocena vrednosti podjetja (kot priloga). ,v PRIDOBITEV SOGLASJA AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PRESTRUKTURIRANJE IN PRIVATIZACIJO - podjetje pošlje program preoblikovanja Agenciji v odobritev; - Agencija obravnava program v skladu z merili za ocenjevanje programov in program odobri ali zavrne in zahteva dopolnitve; - vsebinsko odobren program mora podjetje objaviti v Uradnem listu RS ter z njim seznaniti zaposlene, upnike ter upravičence iz denacionalizacij skih zahtevkov. w IZVEDBA LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA PODJETJA V SKLADU Z ODOBRENIM PROGRAMOM podjetje izvede lastninsko preoblikovanje v skladu z odobrenim programom na naslednji način: 1. sprejme Akt o preoblikovanju in Statut podjetja na delavskem svetu podjetja 2. izvede prenos delnic podjetja na centralni depo vrednostnih papirjev, od koder bo, v skladu s programom, odkupovala in prenašala delnice 3. izvede akcijo zbiranja certifikatov v skladu s sklepom delavskega sveta in zakonskimi predpisi; 4. opravi interno razdelitev delnic podjetja za višino zbranih certifikatov; 5. izvede notranji odkup prvega paketa delnic podjetja v skladu s sklepom delavskega sveta, 6. izvede obvezni prenos delnic podjetja na sklade v višni 40% vrednosti družbenega kapitala, 7. izvedba ostalih načinov lastninjenja, če so predvideni v programu; PRIDOBITEV SOGLASJA ZA REGISTRACIJO VL PREOBLIKOVANEGA PODJETJA po zaključenih aktivnostih za izvedbo lastninskega preoblikovanja (iz točke V.), podjetje vloži zahtevek za pridobitev soglasja k registraciji preoblikovanega podjetja v sodni register. Soglasje izda Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo, ki predhodno preveri ali je postopek lastninjenja potekal v skladu z ododbrenim Programom. Vl, PRIJAVA ZA VPIS PREOBLIKOVANE DRUŽBE V SODNI REGISTER na podlagi pridobljenega soglasja s strani Agencije ter druge zakonsko predpisane dokumentacije, podjetje vloži prijavo za vpis preoblikovane družbe v sodni register. vm UREDITEV IN PRIČETEK POSLOVANJA PODJETJA KOT '• GOSPODARSKE DRUŽBE vpis preoblikovanja podjetja kot nove gospodarske družbe v sodni register je osnova za: - sklic prve skupščine preoblikovane družbe, ki jo sestavljajo lastniki ustanovitelji (delničarji) družbe, - skupščina imenuje organe družbe (nadzorni svet, upravo) Celotno poslovanje družbe se ureja in poteka po določbah Zakona o gospodarskih družbah. V kolikor je, kot način lastninjenja, izbran notranji odkup, se le-ta nadaljuje v naslednjih štirih letih v skladu s pravili notranjega odkupa, ki so sestavni del akta o preoblikovanju. Med opisanimi nalogami je največji obseg in poudarek na ugotovitvi vrednosti podjetja. Višina, vrednosti podjetja je namreč podatek, ki bo odločujoče vplival na izbiranje med možnimi načini lastninjenja ter programom lastninskega preoblikovanja. Dokler izračuna in ocenitve vrednosti podjetja ni, ne more nihče verodostojno predlagati ali ponujati variante načinov in oblik lastninjenja podjetja. Prav tako v tem trenutku še ni mogoče sprejemati odločitev o povabilu upravičencem za prinašanje certifikatov. Cilj in želja večine zaposlenih in upokojenih delavcev je prav gotovo postati eden izmed lastnikov podjetja, v katerega so in še vlagajo svoje delo in sredstva za njegov obstoj in razvoj. Takšen cilj bo tudi osnova za pripravo predlogov o načinih lastninjenja. Pri tem bodo pripravljeni variantni izračuni, izmed katerih bodo delagati delavskega sveta s polno mero odgovornosti v imenu vseh zaposlenih izbrali za naše podjetje najugodnejšo varianto. Ob tem velja poudariti, da morajo biti naša prizadevanja usmerjena predvsem v zagotavljanje uspešnega poslovanja podjetja. Brez primernih rezultatov poslovanja nobeni načini lastninjenja ne bodo prinesli pričakovanih učinkov. Informacije o izkušnjah in problemih v drugih podjetjih ter obrazložitve in pojasnila, ki jih pridobivamo na ustreznih republiških organih, kažejo nato, da proces lastninjenja ne bo potekal tako hitro kot so nekateri predvidevali. Pri praktični izvedbi zakonov in predpisov se pojavlja veliko problemov, ki zahtevajo dodatne obrazložitve ali celo dopolnitve in spremembe. Vse to zahteva dodatno previdnost in premišljenost pri pripravi podjetja na lastninsko preoblikovanje. vodja SOP - J. Košak Zahtevki za denacionalizacijo Na podlagi Zakona o denacionalizaciji je prispelo v občino Celje, komisiji za denacionalizacijo več zahtevkov za denacionalizacijo s strani občanov za vrnitev zaplenjenih oziroma nacionaliziranih nepremičnin, s katerimi sedaj razpolaga Cinkarna. Te zahtevke so vložili trije upravičenci. Gre za zemljišče v območju New Yerseya proti obratu Titanovega dioksida. Dve parceli so na Hudinji, kjer so si cinkarnarji zgradili hiše. Komisiji za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmečkih gospodarskih poslopij občine Šentjur je bil vložen zahtevek za dve parceli na območju deponije. Peti zahtevek pa je vložen Komisiji za denacionalizacijo v občini Mozirje, kjer gre za del starih obratov v PE Kemiji Mozirje. Vsi oškodovanci oziroma upravičenci za vnitev zahtevajo vrnitev v naravi. Za vse te zahtevke pa so upravičenci sodišču poslali tudi predlog začasne odredbe, s katerim se Cinkarni delno prepove lastninsko preoblikovanje glede nepremičnin, ki so predmet denacionalizacijskega postopka. Sodišče je v dveh primerih že izdalo začasno odredbo, kjer je prepoved razpolaganja vpisana v zemljiško knjigo. Komisija, ki obravnava zahtevke za denacionalizacijo je v skladu z 11. členom Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij o zahtevkih obvestila Agencijo RS za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij. V zvezi s temi zahtevki mora podjetje sprejeti stališča in sicer v tej smeri ali bo podjetje oškodovancem vrnilo zaplenjeno premoženje oziroma nepremičnine v naravi oziroma dalo odškodnino v obliki obveznic, kot to predvideva zakon. Avgust Praznik Kakšne so možnosti lastninskega preoblikovanja v Cinkarni Priprave na lastninsko preoblikovanje so se v Cinkarni že začele. O tem je sicer še preuranjeno govoriti vendar pa za lažje razumevanje prihodnjih dogodkov v zvezi z lastninskim preoblikovanjem objavljamo intervju z gospo Marijo Bernjak, vodjo Poslovno informacijske službe, ki operativno največ dela pri pripravah. Kaj je to otvoritvena bilanca? Otvoritvena bilanca na dan 1. 1.1993 je vrednost premoženja podjetja po knjigovodski evidenci v Zaključnem računu na dan 31. 12. 1992 s tem, da se morajo vse postavke bilance ponovno ovrednotiti po predpisani metodologiji in nato izračunati prava vrednost družbenega premoženja. To ocenjevanje lahko opravi delno podjetje samo, delno pa mora najeti zunanje sodelavce, ki so pooblaščeni cenilci s strani Agencije Republike Slovenije. Precejšnje razlike med knjigovodsko vrednostjo in vrednostjo po metodologiji pričakujem pri zemljiščih, gradbenih objektih, opremi in zalogah, ker se je država s predpisano metodologijo zavarovala, da bo vse to imelo v vsakem primeru visoko ceno, ki se bo lahko znižala samo v primeru, da gre za likvidacijsko vrednost podjetja oz. za funkcionalno nepotrebne stvari. Vso prevrednotenje pa bo vplivalo na višino družbenega kapitala, ki bo predmet lastninjenja. Kako oziroma na kakšen način pripravljamo otvoritveno bilanco v našem podjetju? V našem podjetju smo dela ocenjevanja posameznih delov razdelili glede na pristojnosti posameznih služb s tem, da koordinacijo dela vodi organizacijska služba podjetja. Ocenjevanje poteka vzporedno po statični metodi ocenjevanja, kjer lahko razen ocenjevanja zemljišč in gradbenih objektov (zadolženi investicijska služba s pooblaščenim ocenjevalcem), vsa dela opravi podjetje samo (zadolžena PIS in FS z vključevanjem odgovornih delavcev v strokovnih službah in poslovnih enotah) in po dinamični metodi, kjer se tudi pri vrednotenju ostalih bilančnih postavk, za katere se smatra da po uradno predpisani metodologiji niso ugotovljene realne vrednosti (n. pr. oprema, zaloge, terjatve, obveznosti, stanovanja), vključujejo zunanji strokovnjaki, v cilju ugotovitve dejanske vrednosti podjetja. Kaj nam bo otvoritvena bilanca pokazala, ko bo končana? Ocenjevanje po eni in drugi metodi nam bo pokazalo to, da je podjetje, s tako kapitalno intenziteto kot je naše, ki je v preteklih letih precej vlagalo v objekte opremo in družbeni standard, ima veliko kvadraturo zemljišč, velike vrednosti v terjatvah in zalogah in je delalo pretežno z lastnimi sredstvi (kamor štejem tudi sredstva sovlagateljev), tudi veliko vredno. Mnogi menijo, da bo vrednost oziroma cena podjetja tako visoka, da lastninjenje ne bo mogoče. Ali se tudi vi nagibate k temu mnenju! Lastninsko preoblikovanje podjetja pomeni spremembo podjetja z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki na celotnem trajnem kapitalu, to mora biti v neki obliki omogočeno. Vsekakor bo cena podjetja visoka, vendar je višina odvisna od več dejavnikov, zato je v tem trenutku težko dati dokončno mnenje in to še tembolj zaradi tega, ker niso znane vrednsoti posameznih ključnih postavk kot so zemljišča, gradbeni objekti in oprema, se pa tudi zakoni stalno dopolnjujejo, kar mimo naših možnosti spreminja stanje iz dneva v dan. Razen tega so že sedaj dane različne možnosti, da se nekatera izven-poslovna sredstva premoženja pod določenimi pogoji izvzamejo iz vrednotenja, kar je predmet odločitve podjetja in kasnejše potrditve Agencije, lahko pa v veliki meri spremeni prvotno ocenjeno vrednost družbenega kapitala. Ali lahko razmišljamo o varianti delniške družbe, ali pa morda varianti ostati v celoti državno podjetje? Kakšne so možnosti glede na višino zneska in zneska, ki bi ga delavci lahko prinesli s svojimi certifikati? Močna delniška družba, ki bo imela na enem mestu čvrst nadzor nad kapitalom in bo sposobna obvladovati celotni poslovni sistem, ima več možnosti prodora na tržišče in preživetja kot majhne, slabo povezane ali pa celo nepovezane družbe, ki imajo skupno poslovanje. Ostati v celoti državno podjetje pa po mojem mnenju ni sprejemljivo, ker bo možnih več vmesnih ugodnejših variant. Osnovni cilj podjetja v lastninjenju je, da bi delavci z internim odkupom lahko postali večinski ali delni lastniki. Ali je ta cilj tudi mogoč? Večinski delež bo težko dosegljiv, ker bo lastninjenje s celotnim notranjim odkupom, o sedaj znanih zakonitostih, ena izmed najdražjih variant in tudi v prihodnjih petih letih težko uresničljiva, vsaj za tako velika podjetja kot je Cinkarna. Ocenjujem namreč, da se v bližnji bodočnosti sicer pričakuje delno izboljšanje, vendar konjuktura ne bo tako velika, da bi z visokimi dobički bilo to omogočeno. Na vsak način pa je potrebno težiti za tem, da se delno lastništvo delavcev izkoristi v najvišji možni meri in se pridobi čimveč lastninskih certifikatov delavcev. Zaradi navedenega pripravljamo tudi primerjalne izračune izplačil osebnih dohodkov od 1. septembra 1990 do 1. januarja 1993 z določbami kolektivnih pogodb dejavnosti, da bi ugotovili, če lahko iz tega naslova kaj pridobimo za večji delež delavcev. Ali posamezne poslovne enote v sedanjem obsegu lahko preživijo samostojne, v primeru, da se izložijo, odcepijo iz Cinkarne, tudi če vzamemo v vid povezanost posameznih poslovnih procesov? Za večjo možnost preživetja podjetja v sedanjih kriznih razmerah je nujno, da poslovne enote, s povezanimi poslovnimi procesi, ostanejo skupaj. Enako velja za poslovne enote, katere imajo v svojih programih proizvodnje pretežno sezonske artikle. Izločili bi se lahko samo tisti deli, ki imajo samostojno zaključeno proizvodnjo, neodvisno od poslovnih procesov Cinkarne in da lahko z zelo malo vlaganji v infrastrukturo zaživijo samostojno izven ograje podjetja. Kakšno bo poslovanje zdru- ženih ali odcepljenih enot v prihodnosti, pa je pri vseh odvisno od sposobnosti obvladovanja gospodarskih tokov in možnosti sprotnega prilagajanja zakonitostim, ki bodo vladale na tržišču. V čem je bistvo sprememb Zakona o knjigovodstvu in kako bo potrebno prikazovati Zaključni račun v primerjavi s preteklostjo? Za leto 1993 delamo obračune po Zakonu o računovodstvu, ki še izhaja iz bivše Jugoslavije, katerega pa so nadomestili nekateri členi Zakona o gospodarskih družbah in iz njega uzakonjeni slovenski računovodski standardi. Nekaj od teh novosti bomo morali upoštevati tudi že v zaključnem računu za leto 1993. Ker se bodo spremembe ponovnega ocenjevanja za otvoritveno bilanco 1.1.1993 evidentirale šele po sestavitvi obračuna poslovanja za leto 1993, bo potrebno v 45 dneh po oddaji Zaključnega računa za leto 1993, sestaviti še en obračun, ki se bo razlikoval predvsem pri vrednostih amortizacije, revalorizacije amortizacije, odpisu terjatev, vrednostih zalog surovin in gotovih proizvodov, kar bo vplivalo na drugačen poslovni izid kot bo tisti, ki bo sestavljen po Zakonu o računovodstvu. Pri vodenju poslovnih knjig za spremljanje poslovanja se bomo v bodoče morali odločiti za eno izmed treh variant t.j. nemška, angleška in francosko-italijanska. Predvsem so v njih razlike v prikazovanju izkazov uspeha in vodenja stroškov po vrstah ali funkcionalnih skupinah. Uvajajo se tudi na novo izkazi finančnih tokov, katerih doslej za potrebe države ni bilo potrebno sestavljati. Vsebinske spremembe so tudi v načinu vodenja osnovnih sredstev, drobnega inventarja, rezervnih delov in skozi to obračuna amortizacije ter evidentiranja investicijskega vzdrževanja. Več omejitev kot doslej je pri vodenju zalog surovin in gotovih proizvodov, ki se morajo voditi po produkcijskih stroških. Glede na to, da se skozi lastninjenje spreminja način nadzora nad poslovanjem podjetij, se nam obeta, da bomo morali posebej sestavljati poročila za potrebe državne statistike, za davčne organe, za vodstvo podjetja in nadzorne organe, tako da bo namesto poenostavitve, spremljanje poslovanja podjetja še vedno obsežno delo, povezano s sodelovanjem vseh tistih delov, ki kakorkoli vplivajo na vrednostne tokove poslovanja. Srečno ’94 AVTOMATIZIRANA PROIZVODNJA MODREGA BAKRA Vzdrževalci speljali celoten projekt Kako se vse da narediti v lastni hiši, so zopet dokazali naši vzdrževalci, ki so v celoti opravili projekt avtomatizacije proizvodnje modrega bakra. Dokazali so, da so sposobni izpeljati tudi najzahtevnejše naloge na sodoben način. Vsekakor pa projekta ne bi mogli narediti brez velikega medsebojnega zaupanja in dobrega timskega dela med strokovnjaki poslovnih enot Vzdrževanja in Kemije Celje. Poudariti je treba zaupanje sodelavcev v Kemiji, da bodo vzdrževalci ta projekt v celoti speljali. Prepričani v uspeh, se je tim strokovnjakov že v maju 1992 lotil omenjenega projekta. Takrat še niso vedeli, da bodo vodenje proizvodnje tudi avtomatizirali, kajti to v projektu ni bilo predvideno. Po iniciativi ing. Evgena Zgozdnika so izdelali program za industrijsko atoma-tizacijo kot odprt sistem, ki ga bodo lahko kasneje nadzirali z osebnimi računalniki, Sami so izdelali tudi posode, mešala, podstavke pogonov, podeste ter vsa inštalacijska dela. PE Vzdrževanje je namreč sodelovala tudi pri definiranju projektne naloge, to pa so si zamislili tako, da so lahko na podlagi izkušenj sproti spreminjali prvotne zamisli. Projekt so skušali oblikovati tako, da ga bi kasneje tudi lažje vzdrževali. Kot nam je povedal ing. Jože Gajšek, odgovorni vodja projekta, je bilo pomembno dejstvo, da so bili strokovnjaki projektne skupine izkušeni, saj so svoje doslej pridobljeno znanje v drugih delih Cinkarne prenesli na to nalogo. Poudaril je, da so pri projektu skušali čim več tipizirati elemente in se pri nabavi rezervnih delov obnašali racionalno. Ing. Marjan Rejc, vodja projekta strojne instalacije, je povedal, da so vso opremo za strojno področje iskali pri domačih proizvajalcih, pri tem pa so upoštevali primerno kvaliteto, ceno in tipizacijo. Vodja elektro projekta, Štefan Arnšek, je bil že nestrpen, saj je po njegovem mnenju že zadnji čas, da se tudi pri nas v miselnosti kaj spremeni. „Vesel sem", je dejal, da smo imeli možnost narediti krmiljenje preko računalnika. S tem smo končno v vzdrževanju naredili preobrat v mišljenju. Retuširanje načrtov je preživeto, načrte rišemo samo še na računalnikih. V klasični relejni tehniki projekt ne bi mogel biti tako uspešen, še manj pa nato vzdrževanje obrata. Vodilo nas je vprašanje, kako narediti, da bi kasneje čim manj delali. Želeli in uspeli smo nare- diti takšno signalizacijo, da je razumljivo posluževalcu, da bo le s pritiskom na gumb odkrival morebitne napake v procesu," je dodal gospod Arnšek. Ing. Milko Kristan, vodja ARM projekta, je poudaril, daje bila skupaj z elektro tudi merilna dokumentacija izdelana v celoti na računalniku. Zaradi zagotovitve višje in stabilne kakovosti končnega produkta in upoštevanja tipizacije so se odločili za uvoz opreme, s katero že imamo dovolj izkušenj. Le ni-vojne merilnike in stikala z lastnim znanjem so proizvedli sami. Ing. Dušan Mestinšek, vodja projekta avtomatizacije, pravi: "Veseli me, da smo se lahko dokazali. Vendar to ne bi bilo mogoče drugače kot z zaupanjem sodelavcev v Kemiji pa tudi ne izobraževanjem, ki mi ga je omogočilo vodstvo PE Vzdrževanje. Sistem avtomatizacije v tem obratu je eden večjih sistemov v Cinkarni in se lahko meri s sistemom v Titanovem dioksidu in Grafiki. Ima 288 digitalnih vhodnih signalov, 224 digitalnih izhodnih in 16 anolognih signalov, ki so potrebni za vodenje operacij. Dejstvo je, da smo pri iskanju najboljših rešitev celoten računalniški program naredili sami.” To je prvi projekt, ki so ga strokovnjaki v Cinkarni v celoti izpeljali sami brez pomoči tujih inštitucij. Z njim je praktično narejena tudi prelomnica v mišljenju in delu ter načinu vzdrževanja. Napake se z novim načinom tako rekoč odpravijo kar na monitorju računalnika. Da to pomeni precejšen prihranek v času, ni potrebno posebej poudarjati. Vsi izvajalci tega projekta so se v tem enem letu, kar je izvajanje projekta potekalo, veliko naučili, pridobili so si zaupanje širšega kroga sodelavcev v drugih enotah, prvič pa je tudi resnično zaživelo timsko delo, ki je hkrati rodilo tudi prijateljstva. M.G. Na sliki: Kristan, Mestinšek, Rejc, Arnšek in Gajšek STROŠKI ENERGIJE V LETU 1993 Pozimi toplota zviša stroške Kot porabnik je Cinkarna eden največjih v regiji in med večjimi v državi. Celoten strošek energetske porabe predstavlja v Cinkarni 9 do 10 odstotkov. Iz meseca v mesec pa se višina, ki jo moramo v glavnem plačevati v gotovini, Cinkarna zelo zvišuje, odvisno od podražitev naftnih derivatov in električne energije. Sprememba cene zemeljskega plina je bila uveljavljena s 15. aprilom, povečala se je za 9 odstotkov, a se ne spreminja tako pogosto kot naprimer cena električne energije. Kaj to pomeni za Cinkarno? Cena na enoto porabljenega plina se v manjši meri spreminja, kadar se bistveno razlikujeta napovedana mesečna poraba, ki jo vsebuje letna pogodba s Petrolom (mesečna, urna, konična poraba se napove v tekočem letu za naslednje leto) in dejanska poraba. Cena kubičnega metra plina je sestavljena iz osnovne cene (se spreminja s kurilno vrednostjo plina) in transportnega stroška, ki je fiksen glede na napovedano mesečno porabo. Razlika med dejansko porabo in napovedano z letno pogodbo se odraža v višji ceni. Osnova za tak način obračuna s Petrolom je princip „polno za prazno”, ki se nasplošno uporablja. Mesečna poraba zemeljskega plina se v podjetju tako giblje med 900.000 in 1.000.000 SrrT v letu 1993, z vrednostjo do 20 milijonov tolarjev. Bolj dinamične so spremembe cene električne energije, januarja in februarja je bila uveljavljena srednja sezona, namesto visoke, kar predstavlja 20 odstotkov nižjo ceno kilovatne ure v primerjavi z veljavnim tarifnim sistemom za dobavo električne energije v letu 1993. Srednja sezona nato velja še marca in aprila, maja pa nastopa nizka sezona, ki predstavlja za 20 odstotkov nižjo ceno kilovatne ure v primerjavi s srednjo sezono. 15. junija so se podražile vse postavke tarife za 9 odstotkov. Ta povišana cena je veljala nato do oktobra v nizki sezoni. Oktobra in novembra se je obračunavala 30 odstotkov višja cena kilovatne ure, po srednji sezoni. Druga podražitev v letu 1993 je nastopila s 1. decembrom in to za 9,67 odstotkov, poleg tega pa je december v visoki sezoni, kar pomeni povečanje za 25 odstotkov. Tako na mesec sedaj porabi Cinkarna okrog 38 milijonov tolarjev električne energije. V zimskem obdobju se poveča predvsem poraba toplotne energije, zaradi ogrevanja, ki na celotnem kompleksu Cinkarne predstavlja 50 odstotkov proizvedene toplotne energije. Zato predstavlja ogrevanje največje povečanje stroškov v zimskem času, poleg električne energije, katere poraba se bistveno ne poveča, se pa seveda poveča njena cena. Mihael Burnik KAKŠNA PRIČAKOVANJA ZA PRIHODNJE LETO IMAJO V METALURGIJI Zmanjšati stroške, še povečati kakovost in izvoz Večina nalog, ki smo si jih zadali v letošnjem letu, bo doseženih. Tako predvidevamo, da bomo presegli proizvodne rezultate enakega obdobja lani za 6 odstotkov, postavljene načrtovane cilje pa za 3 odstotke. Tudi v poslovanju ne pričakujemo negativnega rezultata. Kljub temu, da je težko napovedati vizijo prihodnjega leta, tržišče v Sloveniji je nepredvidljivo, nejasna je tržna situacija v bivšem jugoslovanskem prostoru, edina rešitev je izvoz na zahtevnem zahodnem trgu tako po finančni uspešnosti kot po maksimalni kvaliteti proizvodov. Ne glede na navedene tržne težave ocenjujemo, da imamo realne možnosti, da ostanemo tudi v prihodnjem letu na sorazmernem zadovoljivem proizvdnem nivoju s tem, da moramo še nadalje zniževati proizvodne stroške in še povečati kvaliteto naših proizvodov. Da bi lažje ocenili predvideno poslovanje v PE Metalurgija v letu 1994 zaradi razvejane proizvodnje, je najbolje, da načrtujemo predvidevanje po naših proizvodih oziroma obratih: KERAMIKA V prihodnjem letu predvidevamo proizvodnjo na letošnjem nivoju. Kljub zastareli tehnologiji in konkurenci v neposredni bližini ocenjujemo,da smo kvalitetno s proizvodi na takšni ravni, da bi ob morebitnem zmanjšanju na domačem zoženem prostoru del proizvodov keramike tudi izvozili. Pri tem pa je seveda nujno proizvodnjo poceniti in poslovati pozitivno. GALVANA Obrat že vrsto let obratuje na robu rentabilnosti, v zadnjem letu pa je zaradi zmanjšanja tržnih možnosti posloval negativno kljub pravočasnemu zmanjšanju delovne sile. Trenutno še zaposluje 2 delavca, če se tržne možnosti v najkrajšem času bistveno ne izboljšajo, predvidevamo v letu '94 dokončno ustavitev proizvodnje. Proizvod iz tega obrata minimalno vpliva na poslovanje celotne PE. Zaradi novega proizvoda Zn-Cu-Ti kljuk in objemk ne bo več potrebno po galvaniziranju le teh. STARA VALJARNA IN SEKUNDARNA PROIZVODNJA ZN Oba obrata sta tehnološko in finančno povezana z obratom Nove valjarne. Tako na "Gauči” pečeh pripravljamo predzlitino Zn-Cu-Ti. V obratu proizvodnje sekundarnega cinka pa predelujemo občasno ostanke od vli- vanja v Novi valjarni (”|Dena” Zn) in dobivamo super Thede Zn, ki ga v zadnjem času zaradi izredne selekcije vračamo preko predzlitine nazaj v proizvodnjo Zn-Ti pločevine, del tega cinka pa tudi prodamo po nekoliko nižji ceni, kot je cena cinka SHG. Proizvodnja in prodaja Zamaka je v letošnjem letu močno nazadovala zaradi velike cenovne konkurence iz uvoza. Upamo, da bomo v prihodnjem letu s spremenjenim tržnim pristopom pri nabavi cinka ta proizvod ponovno nekoliko dvignili predvsem zaradi izredne kakovosti. Seveda je tudi na tem proizvodu potrebno bistveno znižati proizvodne stroške. ŽICA Že drugo leto je proizvodnja in prodaja žice na zavidljivem nivoju. Obrat je sicer zastarel, vendar še vedno proizvaja z malim številom zaposlenih žico, ki je po kvaliteti na zahodno -evropski ravni. Ob rešitvi proizvodnje s predelavo in pogovorih s kupci ocenjujemo, da ob proizvdnja ostala na letošnjem nivoju. NOVA VALJARNA Tudi v letošnjem letu bo povečana proizvodnja Titancinkove pločevine, saj računamo, da bomo proizvedli preko 8.000 t. Nova valjarna postaja iz leta v leto najpomembnejši del PE Metalurgije. Praktično 95 odstotkov proizvodnje izvozimo na najbolj zahtevne zahodne trge Nemčije, Nizozemske, Avstrije, Švice, kjer se srečujemo z močno konkurenco tako po proizvodni ceni in predvsem kvaliteti. V letošnejm letu smo pričakovali, da bomo dobili RAL in vstopili v klub najkvalitete na nemškem trgu, vendar smo bili pri mehanski lastnosti odpiranja prekratki. Kljub temu, da se je ves strokovni kader maksimalno trudil, nam to ni uspelo, ugotovili smo, da kljub vsem na- porom vseh zaposlenih v Novi valjarni z obstoječo tehnologijo vlivanja ni realnih možnosti,da bi lastnost odpiranja toliko poboljšali, da bi zagotovili standard RAL. Zato smo prisiljeni, menjati tehnologijo vlivanja, projekt je v izdelavi, računamo, da bo naprava za vertikalno vlivanje končana do konca aprila. Za ugotovitev potrebnih tehnoloških parametrov predvidevamo še dodaten čas predvidoma do konca junija ’94 tako, da bi v drugi polovici leta obratovali po novem tehnološkem postopku. Seveda pričakujemo maksimalno angažiranje vsega strokovnega kadra oziroma vseh zaposlenih. S tem načinom dela moramo tudi zmanjšati izmet in s tem še povečati in poceniti proizvodnjo. ŽVEPLOVA KISLINA Nivo proizvodnje žveplove kisline se je nekoliko znižal glede na lansko leto. V letu ’94 pridvidevamo ponovno povišano proizvodnjo. Možnost vidimo v dodatnem izvozu na avstrijski trg in delno povečani potrebni TiC>2. V letošnjem letu smo skupaj s strokovnjaki PE Vzdrževanja izvedli projekt uporabe tekočega žvepla, najprej na ”S” kislini, kasneje pa še na ferosulfatni liniji. Tako v zadnjih mesecih praktično uporabljamo na obeh napravah le tekoče žveplo iz va-gonskih cistern. co2 Proizvodnja CO2 je v največji meri odvisna od obratovanja TiC>2, oziroma od nevtralizacije. Proizvod je kljub veliki konkurenci še vedno tržno zanimiv. Upamo, da bo proizvodnja in prodaja v letu 1994 nekoliko višja. ing. Jože Naraks V valjarni Pomembnost pakiranja Smo v prednovoletnem času, to je času, ko si izmenjamo največ daril. Ta darila so zelo različna: uporabna ali neuporabna, velika ali mala, vrtoglavo draga ali sprejemljivo poceni, ubrana na šaljivi ton ali strogo resna. Skupno jim je to, da jih damo z veseljem in da se potrudimo, da so lepo zavita. Še tako željeno darilo izgubi del svojega čara, če ga predamo malomarno zavitega. V JUGOSLAVIJI SE JE PRODALO VSE Želja po posebnih načinih pakiranja je vedno več In vedno bolj raznolike so. Na srečo smo v letu 1989 kupili novo pakirnico, katera je pričela spomladi leta 1990 obratovati. Ta nam omogoča, da lahko izpolnimo večino želja kupcev. Ne samo po oblikovni plati, temveč tudi po kakovostni. Jasno je, da blaga ni moč prodajati le zato, ker nam ga je uspelo lepo zapakirati. Proti kupcu osemdesetih let so nas pričele pestiti zahteve kupcev po čim večjem približevanju k deklarirani vrednosti mase pigmenta v vreči. Enostavneje povedano. V vseh vrečah mora biti približno enaka masa pigmenta in to v zelo ozkih mejah. Da o kakovosti samega pigmenta ne govorim. Vendar le-ta ni predmet tega pisanja. V novi pakirnici, katera sedaj ni več čisto nova, zlaga vreče na trak avtomat. To pomeni, da so vse vreče v vseh plasteh položene na enak način in niso zmečkane. Robovi in stranske ploskve tako zložene palete so poravnani in ravni. Na stranskih ploskvah palete so razvidni podatki o vrsti pigmenta in ostali potrebni podatki. Te podatke na vsako vrečo napiše signirana naprava. Še pred tem nadzorna tehtnica izloči vse preveč, ali premalo napolnjene vreče. Naložena paleta gre nato v stiskalnico, kjer iz vreč iztisnemo zrak. S tem preprečimo kasnejše posedanje palete. Pa- Preskok iz obdarovanja na pakiranje izdelkov ni tako velik, kot bi se komu morebiti zdelo. Blago katerekoli vrste lahko v razvitem svetu že dolgo časa prodajo le, če je primerno zapakirano. Tako v drobnoprodajni, kot v veleprodajni mreži. Iz hollywood-skih filmov petdesetih let nam je poznan značilen prizor, ko dama vleče za seboj nebogljenega možička, preobloženega s pravkar opravljenimi nakupi. Vse zloženo v lične škatljice. Nikjer sledu o brezobličnih zavojih v hrapavem rjavem papirju, prevezanih s konopelj-nim motvozom. Čeprav se na pol že vidimo v Združeni Evropi, lahko pri nas še dandanes najdemo trgovca, ki je kupca pripravljen odpraviti s takim omotom. In mu pri tem ni prav nič nerodno. IZDELEK MORA BITI PRIKUPEN Še nekaj let nazaj smo tudi mi vtitanovem dioksidu živeli v času trgovca z rjavim pakirnim papirjem in konopeljno vrvico. Tričetrt izdelkov je od potovalo v Vzhodno Nemčijo in ostalo v bivši Jugoslaviji. Tisto četrtino na zahod pa smo zaradi velikega povpraševanja tudi zlahka prodali. Za izgled pakiranih enot ni nihče spraševal. Prvi korak smo storili sami. Motilo nas je, da beli pigment pakiramo v vreče iz rjavega natronskega papirja. Na njih je zaradi prelaganja vreč prav v oči bodla bela umazanija. Zato smo pričeli kupovati vreče z vrhnjo plastjo iz belega papirja. Četudi so zaprašene s titanovim dioksidom, tega ni videti. Nedolgo za tem se je eden od vzhodnonemških kupcev spomnil, da bi rad titanov dioksid kupoval v vrečah iz papirja, ki se razpusti v vodi. V papirni industriji, kjer gre za velike šarže, ali za neprekinjene postopke, dozirajo titanov dioksid tako, da v proizvodno zmes dodajajo cele vreče. Brez odpiranja in iztresanja vreč. Naročili smo take vreče in mu ustregli. Tako se je pričelo. leta tako dobi končno obliko. Da vsebino zaščitimo in samo paleto učvrstimo, čeznjo poveznemo vrečo iz termokrčlji-ve polietilenske folije in jo z vročim zrakom skrčimo ter s tem napnemo. Tako izdelano paleto v skladišču stehtamo in pregledamo, če so vreče pravilno zložene, če so na bokih vreč ustrezni napisi in če je termo-krčilna folija lepo in v popolnosti napeta po vseh površinah. Neustrezne izločimo in vrnemo v poporavilo. Temu načinu pakiranja recimo klasični način. Tako zapakiramo tudi daleč največ pigmenta. KUPCU JE DOBRO UGODITI Drugi način pakiranja, s katerim smo se srečali in katerega nam je prav tako omogočila nova pakirnica je pakiranje pigmenta v velike vreče. Gre za velike vreče iz tkanega, ali netkanega materiala v katere nasipamo poljubno maso pigmenta. največ do ene tone in pol. Te vreče so lahko za enkratno, ali za večkratno uporabo. Tretji, pri nas do sedaj najmanj uporabljeni način, pogojno recimo pakiranja, je prevoz pigmenta z avtomobilskimi, ali z železniškimi cisternami za praškaste tovore. Ker pri nas nimamo naprav za neposredno polnjenje takšnih cistern in ker te glede na količino tako prodanega pigmenta še niso ekonomsko upravičene, smo uporabili zvijačo. Pigment, katerega moramo kupcu poslati v cisterni za praškaste snovi, najprej zapakiramo v velike vreče, katere potlej relativno hitro izpraznimo v cisterno. Za 231 pigmenta, kot ga odpelje tovornjak, porabimo le dobro uro in pol. Predvsem pri prvem načinu, pigment v vrečah in na paletah Izgled naših palet, v katerih je zapakiran Titanov dioksid, pri nemškem kupcu. ter pri drugem načinu, pigment v velikih vrečah, se srečujemo še s posebnimi željami in zahtevami kupcev. PAKIRAMO TUDI V FUNTIH V Združenih državah Amerike še vedno uporabljajo angleške imperialne mere. Zato moramo zanje pigment pakirati v funtih. Namesto običajnih 25 kg pigmenta v vrečo, jim ga natresemo 50 Ib (funtov), kar znaša 22.68 kg. V Nemčiji so z letošnjim letom pričeli izvajati ukrepe v zvezi z embalažo. Uveljavili so načelo, da je dobavitelj odgovoren za izpraznjeno embalažo. Vsak kos embalaže mora biti označen z oznako, iz katere je razvidno, za kakšen material gre. Za materiale, ki jih ni moč enostavno predelati mora dobavitelj predelavo posebej plačati, ali pa jo vzeti nazaj. S polietilensko folijo nismo imeli težav, ker nam jo ustrezno označuje že naš dobavitelj. Zapletlo pa se je pri papirnatih vrečah in pri lesenih paletah. Papirnate vreče morajo biti preverjene in registrirane pri nemški družbi za predelavo odpadkov, ki jih nato zbira in predeluje. Ker si naš dosedanji dobavitelj papirnatih vreč ni priskrbel take registracije, smo se morali od njega posloviti in najti drugega dobavitelja. Palete za enkratno uporabo, katere običajno uporabljamo, pa za nemško tržišče nadomeščamo s paletami, narejenimi v skladu s standardom za palete EUR. Eden od kupcev v Italiji zahteva palete, naložene le s 500 kg pigmenta. Nekateri tipi pfg-mentov so bolj voluminozni in jih v običajne vreče debeline 14 cm ne moremo nasuti po 25 kg. Zato smo morali naročiti vreče debeline 16 in celo 18 cm. V nekatere dežele potuje blago v zabojnikih. Zabojniki imajo svoje mere in če hočemo po svetu pošiljati polne zabojnike, smo morali pri nekaterih tipih na palete zložiti manj plasti vreč, da celotna paleta ni previsoka. Podobno pisano je tudi pri velikih vrečah. Vsak kupec ima svojo željo, koliko naj bi bilo pigmenta v posamezni vreči. To je razumljivo, saj je velika vreča najbolj primerna za uporabo v eni porciji. Torej ena velika vreča za eno šaržo. Zato smo že pakirali po: 425, 500, 700, 750, 925 in še najmanjkrat po 1000 kg pigmenta v veliko vrečo. Kakovost ne le v proizvodnji PRITOŽB O PAKIRANJU JE VEDNO MANJ V teh časih, ko so cene titanovega dioksida nizke in ko so zaloge pigmenta pri vseh proizvajalcih visoke, bi bilo nespametno zavračati posebne zahteve in želje kupcev in se sklicevati na standardno obliko pakiranih enot. Že v lanskem letu, posebej pa še v letošnjem je bilo toliko posebnih naročil, da nas pravzaprav nič več ne more presenetiti. Nobena želja osupniti. Pa četudi je potrebno palete ročno preložiti, ali pigment iz že zapakiranih vreč pretresti v velike vreče. V Titanovem dioksidu nas nič več ne more presenetiti, nobena kupčeva želja osupniti. Zato smo še posebej veseli, da kupci naš trud pri pakiranju opazijo in ga znajo tudi ceniti. Pričujoča fotografija, katero nam je poslal kupec iz Nemčije kaže izgled naših palet v primerjavi s paletami naših konkurentov. Prav tako nam godi pohvala od kupca v ZDA, kateri je zelo zadovoljen z dejstvom, da smo se mu prilagodili in mu pigment pakiramo v funtih. Seveda ne prihajajo le pohvale. Tudi narobe naredimo kakšno stvar. Vendar je pritožb na rovaš pakiranja v zadnjih letih zelo malo. Pakiranje je zadnji postopek, ki ga pigment doživi v tovarni in tudi tega je potrebno tako, kot vse predhodne postopke v proizvodnji, izvesti zavzeto in korektno. Pri izvedbi posebnih naročil kupcev nas sodeluje več. Od prodajne službe v DE Marketing, ki nam posreduje naročilo in nas običajno pritisne s kratkim rokom izvedbe; priprave proizvodnje v PE Titanov dioksid, katera najde način izvedbe, ker se moramo v zelo mnogih primerih znajti kot vemo in znamo; pakirnice v končni predelavi PE Titanov dioksid, ki največkrat naročilo izvede; skladišča surovin in izdelkov v PE Titanov dioksid, ki pri izvedbi takih naročil pomaga; včasih si sposodimo sodelavce tudi iz drugih obratov PE Titanov dioksid, ali celo iz drugih poslovnih enot, do referata nabave embalaže, ki mora kakšno posebno vrsto embalaže pričarati takorekoč kar čez noč. dipl. ing. Zoran Kanduč Za odstranjevanje ovir pri pretoku blaga, storitev, denarja med državami, ki bodo tvorile skupen evropski trg, je potrebno marsikaj organizirati, predpisati, poenotiti. Za uskladitev in poenostavitev poslovanja so nastali standardi. Najprej so se pojavili nacionalni, danes pa z veliko hitrostjo nastajajo mednarodni standardi. Serija standardov ISO 9000 je vsaj po imenu mnogih že znana. Prav ob nastanku te serije se je pojavil še problem skladnosti podatkov o izdelku. Prav kemija je takšna stroka, kjer je absolutna vrednost posameznih parametrov težko dokazljiva. Nekaj let nazaj pa nismo imeli raziskanih niti ponovljivosti metod. Zahteve, ki jih mora pri svojem delu izpolniti preizkusni laboratorij, so zapisane v standardih serije EN 45000. Če laboratorij te zahteve izpolni in mu jih prizna skupina priznanih presojevalcev, dobi tak laboratorij akreditiv. Podatke, ki jih daje akreditiran laboratorij, bodo v Evropi priznali in meritev naši kupci ne bodo ponavljali (zmanjšanje stroškov). Razen prevoda standardov je v Sloveniji še malo narejenega, saj nimamo niti novega Zakona o standardizaciji. Kljub vsemu pa na akreditacijo pri nas resno mislimo in delamo. Takrat, ko bi akreditacija postala nujnost, se ne bo dalo na hitro ukrepati. Tudi za ureditev poslovanja preskuševa-lišča-laboratorija je potrebno leto do dve intenzivnega dela. V naši službi smo že spomladi začeli z internim izobraževanjem (Alenka Stepančič, dipl. ing., Mija Marin dipl. ing.). Takoj za tem smo pripravili spisek naslovov navodil za delo. Da bi pokrili vse naše aktivnosti, bo potrebnih okrog 400 takšnih navodil. Prednost imajo tista, ki pokrivajo izvozno zanimive proizvodnje in pa proizvode, kjer so domači kupci najzahtevnejši. Do sedaj smo pripravili 38 navodil za delo (Nada Bedek, dipl. ing.; Ana Ramšak, ing.; Karmen Ra-jer-Kanduč, dipl. ing.,; Vanda Bricman, ing., Bojana Uršič, dipl. ing ). To je sicer šele okrog 10 % dela, vendar ne bomo veliko odstopali od načrta, saj je začetek najtežji. Če pa že pišem o novitetah v naši službi, bi morala napisati tudi o uveljavljanju naših sodelavcev na strokovnem področju izven Cinkarne. Za vsemi imeni teh vodij pa so še vsi naši laboranti, tehniki in kontrolorji. Na 28. spektroskopskem kolokviju v Londonu je predavala Nineta Majcen, mgr., na Češkem je predavala Karmen Rajer - Kanduč, dipl. ing., v Ljubljani v okviru Slovenskega kemijskega društva Mija Marin, dipl. ing., na seminarju »Produktivnosti« in TUV-Bayern« v Ljubljani Mija Marin, dipl. ing., na »Spektroskopija v teoriji in praksi« na Bledu Nineta Majcen, mgr. Prav tako ima Nineta Majcen, mgr., objavljena dva strokovna članka v Acta Chimica Slovenica in dva članka v pripravi. Za usklajevanje metod in merjenja kakovosti našega dela so izredno potrebne krožne analize, primerjalne analize. Pred leti smo dobili atest za analize odpadnih vod (Nada Bedek, dipl. ing., Ana Ramšak, ing.). Trenutno pa sodelujemo v mednarodni krožni analizi silikatnih materialov (Bedek Nada, dipl. ing., Ana Ramšak, ing.). Zataknilo se je tudi pri analizi fosforne kisline. Rezultati Cinkarne in Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor so skladni, s Kemijskim inštitutom Boris Kidrič pa se ne ujemajo. S tem problemom se bomo ukvarjali še v naslednjih tednih. Vse omenjene aktivnosti so nujne za dvig kakovosti dela. Kakovost dela je najpomembnejši kriterij, če že ne kar edini, za pridobitev mednarodnega akreditiva. Najverjetneje bo akreditiv nuja, saj bodo cene dela v drugih akreditiranih laboratorijih močno narasle. Mi pa imamo to srečo, da smo relativno dobro opremljeni, da so kadri skoncentrirani. Če se bomo v Cinkarni posebej potrudili, tega kapitala ne bi smeli izgubiti. Biti moramo pač pravočasno pripravljeni na spremembe v trgovanju. Mija Marin V Titanovem dioksidu V bivšem Litoponu bomo delali titanov dioksid Obrat litopona, katerega obratovanje smo ustavili sredi leta 1993, bo zopet oživel. V njem bodo na istih napravah delali enega od novih tipov titanovega dioksida. Vodstvo podjetja je v ta namen ustanovilo projektno skupino, ki bo pripravila projekt površinske obdelave na teh napravah. Ta naj bi bil gotov do sredine leta 1994. Vzporedno s tem projektom bo potekal tudi izvedbeni projekt, da bi lahko čim prej začeli s proizvodnjo. Nov tip, ki so ga v Titanovem dioksidu že razvili, bo namenjen svetovnim proizvajalcem specialnih premazov in plastike. M.G. EKOLOGIJA Cinkarna dobila denar za sulfacid odžvepljevalno napravo Za načrtovano odžvepljevanje izstopnih plinov iz kalcinacije proizvodnje titanovega dioksida, ki bo koncem leta 1994 zmanjšala emisijo žveplovega dioksida za 90 odstotkov, smo prejeli posojilo Ministrstva za okolje in prostor v višini 69 milijonov SIT, kar predstavlja 13,9 delež celotne predračunske vrednosti naprave. Z najetjem tujega kredita so zagotovljena še sredstva za 57,3 % delež in preostali delež 28,8 % bo financiranih iz lastnih investicijskih sredstev. Na podlagi javnega razpisa smo februarja uspešno konkurirali za namenska sredstva za sofinanciranje Programa varstva okolja iz proračunskih sredstev RS. Sredstev je manj, kot smo pričakovali, obstoja pa možnost, da se znesek sofinanciranja še poveča za 20,5 milijonov SIT. Posojilo ima 5 letni rok vračila in 1 % obrestno mero. Za garancijo vračanja posojila smo morali predložiti zastavno listino in zemljiškoknjižni izpisek na nepremičnine Cinkarne, kar je novost pri finančem poslovanju. Dobljena sredstva smo že porabili za plačilo avansa firmi LURGI Energie und Umvvelt GmbH iz Frankfurta za nakup baznega inženiringa in katalizatorja.. Istočasno v PE Vzdrževanje izdelujemo projekte za izvedbo in delavniške načrte za opremo, ki bo izdelana v sodelovanju z domačo stroje- gradnjo. Pričeli smo tudi že z gradbenimi deli, in sicer bo Podjetje za geotehnična dela iz Ljubljane izvedlo 19 pilotov po jet - ! grouting metodi, ki je bila uspešno že izve- j dena za temeljenje projekta Choquenet. Druga gradbena dela pa bo izvedel celjski Gradis. S projektom smo zaradi zakasnitve pri zaključevanju virov financiranja v izvedbi malo v zamudi, ki pa jo bomo z ukrepi po- j spešenega dela nadoknadili do roka. S tem bomo uresničili našo zadolžitev iz I Programa varstva zraka za obdobje 1992 -1995 občine Celje, kar se tudi ujema z ustrezno direktivo Evropske skupnosti, Ce-Ijanomo pa tako zagotovili manjšo obreme- | nitev ozračja z žveplovim dioksidom. Evropska skupnost podelila prvo eko označbo Na podlagi uredbe Sveta evropske skupnosti o podeljevanju eko označbe Evropske skupnosti za okolju primernejše izdelke, so po dolgotrajnem usklajevanju prvič podelili "MARJETICO” za skupino proizvodov pralnih in pomivalnih strojev za gospodinjstva. Zato se ne čudite, če boste v prihodnje poleg popularnega "modrega angela” in takšnih ali drugačnih eko - označb na izdelkih našli rožico z 12 zvezdicami Evropske skupnosti in z veliko črko E na sredini. Tako je eko označba okolju primernejših proizvodov, sicer eden od "mehkih ekonomskih instrumentov” politike varstva okolja razvitih držav, postala vse trši instrument trženja. Pri ocenjevanju za podelitev eko označbe se presojajo vsi vplivi proizvodov na okolje v vseh fazah življenjske dobe proizvoda (surovine, priprava proizvodnje, izdelava, embalaža, trženje, uporaba in odstranjevanje). Istočasno pa se ocenjuje obremenjenje tal, vode, zraka, nastanek odpadkov, hrup, poraba energije in naravnih virov ter vplive na naravne eko sisteme. Z "marjetico" označeni pralni stroji tako smejo za 1 kg belega ali pisanega perila pri 60° C porabiti največ 0,23 kWh električne energije in 17 litrov vode. Poleg tega morajo biti izdelani tako, da se po iztečeni življenjski dobi vsi sestavni deli enostavno separirajo v dele za ponovno uporabo ali v sekundarne surovine. Za kupca tako označeni pralni stroji predstavljajo alternativni proizvod, ki mora biti primeren za okolje in za uporabnika, varen ter ne sme imeti spremenjene lastnosti kot drugi pralni stroji na tržišču. Seveda morajo biti v skladu s standardi Evropske skupnosti glede varstva pri delu, varstva zdravja in okolja. Za konkuriranje za eko označbo Evropske skupnosti pridejo v poštev le na tržišču dostopni proizvodi, ki so z vidika okolja sprejemljivejša alternativa obstoječim proi- zvodom, pri tem pa morajo ustrezati veljavnim standardom, normativom in predpisom. ..MARJETICA” je popularno ime za eko označbo okolju primernejših proizvodov Evropske skupno- ' sti. Podobna je cvetici iz družine košaric (n. pr. ! sončnici) in ima za venčne liste cveta 12 zvezdic modre barve, ki simbolizirajo 12 članic ES, v sredini cveta pa tipizirano črko E listnato zelene barve, ki je začetnica za Evropo, lahko pa tudi za ekologijo (environment). Navzdol je stilizirano steblo z listi zelene barve kot črka E. Znak je dvobarven (modro/zelen), lahko pa je tudi enobarven v pozitivu ali negativu. Gospodarstvo se ne da Novi Zakon o varstvu okolja je bil objavljen v Uradnem listu 17. junija 1993 in Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) mora najkasneje v devetih mesecih predpisati samo ali skupaj z drugimi minstrstvi ali na ravni vlade, vrsto predpisov, ki bodo določili prvila ravnanja, predvsem za povzročitelje obremenjevanja okolja. Gospodarstvo interesno organizirano v Gospodarski zbornici Slovenije pa je postalo zaskrbljeno, ker ni seznanjeno z vsebino podzakonskih predpisov in tudi ni predvideno, da bi lahko pred javno objavo, MOP-u dajalo svoja strokovna mnenja in ocene o izvedljivosti predpisov. Zato je bila 8. decembra sklicana izredna seja Komisije za varstvo okolja pri GZS, kater se e udeležil tudi minister ing. Miha Jazbinšek s svojima sodelavcema. Na industrijo kljub njenemu samoo-predeljevanju za zmerni razvoj (sustai-nable development) in pravilno okoljsk-ko obnašanje v razvitem svetu, vplivajo davčne in ekonomske spodbude, pritiski javnnosti, strokovnih institucij in ljubiteljskih okoljevarstvenikov. Toda državni okoljski zakoni in predpisi so tisti, ki zagotavljajo pri vseh gospodarskih subjektih, da s svojimi aktivnostmi izvajajo enake, vsaj osnovne okoljske standarde kot na primer minimalne okoljske kriterije Evropske skupnosti. Zato mora državna okoljska regulati-va prvenstveno vsebovati vse možne korake, ki spodbujajo podjetja, da vsakdo razvije lasten učinkovit in s proizvodnjo integriran okoljski menedžment za dosego mednarodno priznanih okoljskih standardov in zmanjševanje svojega škodljivega vpliva na okolje. Predno MOP vloži preveč truda v perfekcijo okoljske politike in predpisov, mora imeti mehanizem, ki bo zagotovil, da bodo okoljske zahteve izpolnjene. To pa je postopen proces, ki zahteva stalno vrednotenje kot prilagajanje. Minister Jazbinšek je zagotovil, da bo potrebno sodelovanje izvajano in s tem je izredna seja te komisije dosegla svoj namen. Potrebno bo še pri Ministrstvu za gospodarstvo kot je to uredilo že MOP, določiti odgovorno osebo, ki naj skrbi za ustrezno medresorsko usklajevanje in stik z gospodarstvom. dipl. ing. Dani Podpečan ANKETA ; Proizvodi za zaščito rastlin V času Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni smo med 119 naključno izbranimi obiskovalci izvedli anketo v zvezi s proizvodi za zaščito rastlin. Konkretno smo hoteli ugotoviti poznanost naših proizvodov za zaščito vinske trte, to je Cuprablau Z in Cupramixa. Obenem smo zastavili vprašanje, s katerim smo želeli ugotoviti, ali anketirani povezujejo omenjena proizvoda z našim podjetjem. Zanimalo nas je tudi, katere proizvode, naše ali konkurenčne, anketiranci raje uporabljajo. Ker smo v letošnjem letu pričeli intenzivneje sodelovati s podjetjem BASF na področju zaščite rastlin (prodaja njihovih proizvdov), smo od anketiranih želeli izvedeti, ali že vedo, da Cinkarna prodaja tovrstne BASF-ove proizvode in katere od teh proizvodov poznajo. Na prvo zastavljeno vprašanje, kateri proizvod se uporablja za zaščito vinske trte, je kar 91,6 % anketirancev vedelo, da se Cuprablau Z uporablja za zaščito vinske trte. Slaba tretjina je poznala tudi Cupramix. Med vprašanimi jih precej manj pozna ostale tri omenjene proizvode -Basagran DP 5,9 %, Polyram DF 9,2 % in Butisan 3,4 %. Na vprašanje, s katerim podjetjem povezujejo navedene proizvode, je 47,9 % vprašanih menilo, da so to proizvodi Cinkarne. Kar 39,5 % anketiranih meni, da proizvoda Cuprablau Z in Cupramix izdeluje podjetje Pinus Rače. Če temu prištejemo še procent enakega mnenja, le da je to povezano s podjetjema Tovarna dušika Ruše (11,8 %) in Chromos Zagreb (0,8 %), dobimo, da več kot polovica vprašanih ne ve, da izdelka Cuprablau Z in Cupramic izdelujemo v Cinkarni. Z odgovori na tretje vprašanje, katerega od navedenih proizvodov najraje uporabljate za zaščito vinske trte, smo ugotovili, da kar 84 % anketirancev uporablja za zaščito vinske trte Cuprablau Z. Precej jih uporablja tudi konkurenčni proizvod Dithane M-45 (78,2 %), ki ga proizvaja podjetje Pinus Rače. 20,2 % vprašanih uporablja proizvod, ki»ga izdelujejo prav tako v podjetju Pinus Rače, tj. Euparen. Polyram DF (BASF), Kupropin (Pinos Rače) in Cu- proxad (Tovarna dušika Ruše) uporablja precej manj anketir-nih. Na nastednje, četrto zastavljeno vprašanje, ali že veste, da Cinkarna Celje prodaja tudi BASF-ove proizvode za zaščito rastlin, je 42,8 % vprašanih odgovorilo pritrdilno, 57,2% pa jih še ni slišalo za omenjeno prodajo. Na vprašanje, katerega od navedenih BASF-ovih proizvodov poznate, je največ anketirancev odgovorilo, da poznajo Basagran 600 (31,9 %), Pyra-min FL (31,1 %) in Polyram DF (25,2%). Ostale navedene proizvode pozna precej manj vprašanih. Kot je omenjeno uvodoma, je anketo izpolnilo 119 naključnih obiskovalcev. Od tega je bilo 29 vprašanih vinogradnikov, 2 sta bila sadjarja, 14 vrtičkarjev, eden je bil agronom in eden pisarniški delavec. Največ vpra- šanih je bilo vinogradnikov, sadjarjev in tudi poljedelcev. Teh je bilo 72. V skladu z rezultati ankete lahko zaključimo, da je poznavanje proizvoda Cuprablau Z zelo veliko. Žal več kot polovica vprašanih ne ve, da ta proizvod izdelujemo v Cinkarni. Vzpodbudno je, da večina Cuprablau Z tudi uporablja. Glede na anketo ugotavljamo, da je najbolj konkurenčen proizvod Dithane M-45, ki ga izdelujejo v podjetju Pinos Rače. Glede prodaje BASF-ovih proizvodov so rezultati ankete pokazali še dokaj slabo poznavanje teh proizvodov, prav tako jih veliko še ne ve, da te proizvode prodaja Cinkarna. To je do neke mere razumljivo, saj prodajamo te proizvode relativno kratek čas. Z.P. Tip Možni odgovor Število odgovorov Delež v % I Pinus Rače 47 39,5 % II Cinkarna Celje 57 47,9% III Chromos Zagreb 1 ,8% IV Tovarna Dušika Ruše 14 11,8 % 119 100,0 % KAKO POSTATI JZ«,S „ ši, produktivnejši. Tule je USTVARJALNEJSI nekaj takšnih nasvetov: ■ privoščite si pet minut premora za premišljanje vsako dopoldne in popoldne vsaj en dan naj mine, ne da bi karkoli ali kogarkoli presojali ■ skušajte vsak teden izumiti nov izdelek pretvarjajte se, da ste vodja upravnega odbora - vsaj en dan pripravite seznam različic pred svojo odločitvijo privoščite si zabavni premor med delom se predajte hobijem opogumljajte eksperimentiranje s sodelavcem si za kak dan zamenjajta službi razmišljajte o pogumni rešitvi, nato si izmislite pozitivno rešitev problema naredite risbico ali vsaj nekaj čačk izmislite si novo besedo in jo uporabljajte med nagovorom predlagajte ideje, ki merijo dolgoročno • poiščite vsaj pet pozitivnih odgovorov na problemska vprašanja skušajte se naučiti igranja na inštrument ustvarite umetnino poslušajte radio, namesto da buljite v televizor tecite bosi po mokri travi ■ splezajte na drevo • izmislite si kuharski recept, kakršnega še ni bilo lezite na tla in opazujte oblake. Če boste isti dan upoštevali prav vse nasvete, vam bodo sodelavci upravičeno rekli, da ste navaden lenuh. A ne belite si las - STE USTVARJALNI! K L I P S T E I N O OBNAŠANJU MRTVIH PREDMETOV Ali veste, zakaj tehnologi ne jedo kruha, namazanega z marmelado? Zato, ker poznajo Murphyjev zakon: če kruh pade na preprogo, vedno pade na tisto stran, ki je namazana z marmelado; verjetnost, da bo marmelada popackala preprogo, pa je premo sorazmerna z vrednostjo preproge. Murphyjeve zakone - najbolj znani: če gre nekaj lahko narobe, bo šlo narobe, in sicer v najbolj neprimernem trenutku - je dopolnil D.L. Klipstein. Povzemamo nekatere s tehnološkega področja, saj obravnavajo obnašanje mrtvih predmetov. - Del, ki ga najbolj potrebujemo, je najteže dosegljiv. - Če je za napako kriva več kot ena oseba, te napake ni naredil nihče. - Edini jezik, ki ga obvladujejo vsi računalniški programerji, je preklinjanje. - Tolerance se vedno seštevajo na napačni strani. - Velike konstrukcijske spremembe vodstvo vedno zahteva takrat, ko so izdelki skoraj končani. - Vse stalnice (konstante) so nestalne (variabilne). - Enaki deli, ki se preskušajo v enakih okoliščinah, se v praksi obnašajo različno. - Nemogoče je izdelati nekaj popolnoma zanesljivega, kajti že manj inteligentni kupci vse preradi raziskujejo. - Odločilna napaka se bo pokazala šele po večmesečnem delovanju programa. - Čim bolj je sestavni del nedostopen, tem prej odpove. - Nikoli nimamo časa, da bi delo opravili pravilno, vedno pa imamo čas to delo ponovno opraviti. - Napake ne odkrijemo pri zadnjem preskusu, temveč takoj za njim. - Manj ko je neka stvar pomembna, prej jo najdemo v skladišču. ____________________________________Povzetek iz revije MANAGER KAPITALIZEM PRED VRATI Delavec bo lahko tudi soupravljal S sprejetjem Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju smo delavci dobili možnost vpliva na spremembe našega statusa, ne pa tudi odločanja o poslovanju podjetja. V svobodnem sindikatu so ta zakon dodobra proučili in ugotovili, da je potrebno delavce na nekatere določbe opozoriti. Opozorila iz zakona je cinkarniškim zaupnikom predstavil Albin Šrimpf, podpredsednik republiškega odbora dejavnosti kemijske, nekovinske in gumarske industrije Slovenije. Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije bo preko svojih čianov, sicer na daljši način in rok kot doslej, lahko odigral isto vlogo kot doslej. Zakon govori tudi o delavskem direktorju. Kdo bo lahko to? V razmišljanju pri razlagah zakona se pojavljajo dileme o tem, kdo bi to lahko bil ali predsednik sindikata, kadrovski direktor ali kdo drug. Poudariti je treba, da zakon delavskega zaupnika raz- likuje od kadrovskega direktorja, ker njune naloge in delo temeljijo iz različnih osnov. Delavski direktor je zastopnik interesov delavcev, kadrovski pa delodajalec. To pomeni nekako tako, da bo delavski direktor kot minister brez listnice. Ti dve funkciji pa vsekakor nista združljivi. Delavski direktor je lahko prostovoljec z višješolsko izobrazbo, ne more pa biti član nadzornega sveta. Organi upravljanja d.d. ali d.o.o. REVIZOR SKUPŠČINA ARBITRAŽE -REDNA Zbor notranjih delničarjev -IZREDNA Zunanji delničarji ENOTA ENOTA SINDIKATI ENOTA ENOTA ZBOR DELAVCEV SVET DELAVCEV ZAUPNIK UPRAVA POSLOVODJE NADZORNI SVET - DELNIČARJI NOSILCI POSLOV - PREDSTAVNIK SVETA DELAVCEV - NEODVISNI STROKOVNJAKI Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju se navezuje na Zakon o družbah. Večja podjetja imajo večjo možnost soupravljanja. Zakon je sestavljen na podlagi skandinavskih in predvsem nemških izkušenj in vzorov. Kakšen je vaš splošni pogled na namen zakona? Zakon delavcem omogoča možnost sodelovanja pri upravljanju s pravicami pobude, odgovora na pobude, obveščenosti, dajanja mnenj in predlogov ter odgovora nanje, skupnih posvetovanj, z delodajalcem, soodločanja in zadrževanja odločitev delodajalca. Zakon v večini členov opredeljuje svet delavcev. Ali je ta sploh potreben? Ali je potrebno, da ta zakon uresničujemo? Svet delavcev ni potreben in po zakonu tudi ni nujen. Zavoljo tega se lahko zgodi, da delodajalec ne bo želel oblikovanja sveta. Naše prvo opozorilo je, da mora biti v delavčevem interesu, da svet delavcev oblikujemo, imenujemo. To pomeni za delodajalca oziroma lastnika nek dodaten kontrolni organ. S strani delavcev pa je izjemno pomemben za nadaljnje kadrovanje v nadzorni svet, ki je pa zelo pomemben organ. Če bodo delavci uspeli iz sveta delavcev imenovati v nadzorni odbor polovico svojih članov, bodo imeli v tem svetu polovico glasov za pomembne odločitve. Kakšne odločitve pa bo lahko sprejemal nadzorni svet? Nadzorni svet bo nadzoroval delovanje in poslovanje uprave in vodenje poslovanja družbe. Za svoje delo pa bo odgovoren skupščini družbe, v katero nadzorni svet imenuje svoje člane. Kdo bo lahko dal pobudo za ustanovitev sveta delavcev? Pobudo za imenovanje v svet mora dati sindikat. Tako je najbolj prav, ker mora biti v njegovem interesu, da ima v njem čim več svojih članov. Kdaj se bo to lahko zgodilo? Sindikat bo lahko zahteval sklep o sprejetju razpisa za volitve v svet delavcev takoj, ko se bo podjetje preoblikovalo in se registriralo na registru za družbo. Kdo bo lahko član sveta delavcev? Zakon kategorično določa, da v svet delavcev ne morejo biti imenovani vodilni in vodstveni delavci ter njihovi ožji družinski člani. Ti nimajo pravice niti voliti. Albin Šrimpf Direktor je o sestanku sveta delavcev lahko le obveščen, ni pa nujno, da bi moral biti tudi prisoten. V čem je smisel prisotnosti sindikalnih predstavnikov v svetu delavcev? Sindikat lahko preko svojih članov vpliva na upravljanje v družbah. V primeru, da sindikat ne bi imel svojih članov v svetu delavcev, bi to lahko pomenilo paralelno delovanje dveh organov. Glede na to, da zakon predvideva tudi drugačne kandidacijske postopke, se lahko zgodi, da bo vodstvena in vodilna struktura izkoristila to možnost kandidirati in predlagala svoje kandidate, ki bi zagovarjali interes delodajalca. Kakšna je razlika med bodočim svetom delavcev in današnjim delavskim svetom? Sedanji delegati delavskega sveta sprejemajo in potrjujejo odločitve vodstva, prav to pa je v svetu delavcev izključeno. Svet delavcev namreč nima nobene pravice odločanja, temveč le suspenzivni veto na odločitev uprave, če so delavci kakorkoli oškodovani. Novi zakon zagotavlja več obveščanja in manj odločanja kot doslej. Zopet se torej vrača več nekdanjega samoupravljanja, če bomo seveda znali dobro izkoristiti zakonske možnosti. Na nek način se vračamo na sistem tozdov (odvisno od števila družb v podjetju). Ali se bo potemtakem aktivnost sindikata zmanjšala? Da, ne pa tudi njegova moč, saj V čem se ta zakon navezuje na Zakon o družbah? Zakon o delniških družbah predvideva tri nivoje odločanja: upravo, nadzorni svet in skupščino delničarjev. Upravo sestavljajo direktorji oziroma lastniki. Nadzorni svet sestavljajo predstavniki delavcev iz sveta delavcev (do 50 %), predstavniki delničarjev (do 50 %) in neodvisni strokovnjaki. Skupščino pa sestavljajo notranji in zunanji delničarji. Nemogoče bi bilo, da bi prišli vsi delničarji na skupščino delni- čarjev, zato bo prišlo do združenja interesov delničarjev v zbore delničarjev (kjer bo ena delnica imela en glas). Seveda bodo ti določili svoje predstavnike v skupščino. Na kaj še opozarjate? Zelo pomembno je, da sindikat vso pozornost nameni Statutu podjetja in Pravilom delniške družbe, ker bodo v teh dveh aktih opredeljene aktivnosti z zvezi z delavskih soupravljanjem. M.G. Zakon torej opredeljuje sodelovanje delavcev pri upravljanju ne glede na delničarstvo. Zato delničarstvo ni nujno tudi članstvo v svetu delavcev. V prvi fazi notranjega odkupa bomo delavci sicer res delničarji in bomo tudi preko skupščine imeli možnost vpliva na odločitve, a to le približno v obdobju petih let, kolikor bo trajal notranji odkup. Po tem pa se bo število delničarjev krčilo, ostali delavci pa bodo v mezdnem odnosu. RAZMIŠLJANJA SEKUNDA ZA SLOVENSKI JEZIK RAZUMETI SEBE IN DRUGE Stopaj lahno, zakaj po mojih sanjah stopaš Eden glavnih razlogov, zakaj tako malo ljudi razume same sebe, je, da večina učiteljev (s tem seveda ne mislim samo na pomen v okviru institucije) venomer uči ljudi, kakšni bi morali biti, in si le redko beli glavo s tem, da bi jim povedala, kakšni so v resnici. Človek je v nekem smislu seštevek strasti, ki mu izmenoma vladajo, pa če to hoče ali ne. Prav zato se je potrebno naučiti razlikovati med vrlino in slabostjo. Vse nevedne živali skrbijo zgolj za svojo zadovoljitev in naravno sledijo nagibom svojih nagonov. Človek je izjemno sebično, trmoglavo in tudi premeteno bitje, njegova sla po zadovoljevanju potreb pa je skorajda brezmejna. Izumil je besedo sreča in z njo pojmuje vse, razen tistega, kar sreča v resnici predstavlja. V sedanji pridobitniško potrošniški družbi predstavlja ljudem predvsem količinski vidik - kako veliko stanovanje ali hišo bodo imeli, kakšen avto in koliko jih bodo imeli, kako drago opremo in pohištvo si bodo kupili, ob tem je potrebno imeti še računalnik, mobitel, vse gospodinjske stroje od specialnega sesalca za prah do mikrovalovne pečice, pralni in sušilni stroj, stroj za pomivanje posode in stroj za pomivanje stroja, ki pomiva posodo. Vse mora seveda biti najnovejše, predvsem pa boljše, lepše, dražje in bolj svetleče od sosedovega. Za povrhu pa je nujno imeti še kakšnega psa, dobermana, dogo ali njima podobne mrcine. Pa ne za družinskega prijatelja, pač pa zato, ker je to pač moderno. Skratka, ljudje imajo danes stvari ne zato, da jih uporabljajo, ljubijo ali da se jim posvečajo, temveč zato, da se hvalijo, da jih imajo. Ironija je v tem, da se lastniki nagrmadenega bogastva veselijo le za kratek hip; njihova sreča je minila že skoraj v tistem trenutku, ko je prišla. Kmalu se bo namreč zgodilo, da bo avto ali računalnik zastarel, ali pa bo sosed sezidal lepšo in večjo hišo. Zunanja sreča se človeku hitro izmuzne. Začne se pravzaprav v preteklosti, zato nikoli ne pozna prave sedanjosti - mirne posesti. V resnici nas dela srečne tisto, kar nam daje osebno zadoščenje. Sreča ni količinska, ampak kakovostna vrednota. Se pravi, da je to nekaj, kar sega v jedro naše osebnosti. Svojega vira nima v zunanjih dobrinah. Če se torej vprašamo, katere so tiste dobrine, ki lahko prešinjajo našo notranjost s srečo, ugotovimo, da so to tiste, ki zadevajo smisel in namen našega življenja. In bistven namen in smisel našega življenja ni imeti velik bleščeč av- to, ogromno hišo ipd., temveč kako preživeti ob soljudeh in v naravi tako, da bo to čimbolj kakovostno. Torej - človek mora biti čim bolj dober in čim manj slab, bolj pošten kot nepošten, če že ne more biti samo dober, samo pošten itd. Približno tu nekje se giblje območje človeške sreče in zato jo lahko iščemo tam, kjer prevladuje modrost. Kajti le razumni lahko poišče srečo tako, da se mu ne bo izmuznila prej, kot jo bo lahko dojel. SPOŠTOVATI IN CENITI SOČLOVEKA Človek se je zaradi svojega načina bivanja organiziral v družbo, v okviru katere poizkuša najti način preživetja, ki mu najbolj ugaja in koristi. Živimo v družbi, ki je na razpotju. Živeli smo v nekem sistemu, za katerega večina naprednega sveta misli, da je bil slab. Zato smo ga pričeli spreminjati in sedaj smo, lahko bi rekli, v nekakšnem vmesnem obdobju. Takšna obdobja vedno omogočajo nelegalne gospodarske manipulacije, malverzacije, okoriščanja v zasebne namene ipd. Vprašanje ješeveda tudi, kaj lahko pričakujemo od družbe, ki zaenkrat, vsaj na videz, če že ne v resnici, gradi svojo prihodnost na grabežljivih »novopečenih« obrtnikih s šestimi razredi osnovne šole. Človeško vrsto lahko na grobo razdelimo na dva tipa. Na podle prostaške ljudi, ki vedno iščejo trenutne učitke in so popolnoma nesposobni samoodrekanja, ki se ne ozirajo na dobro drugih in jim je najvišji cilj njihova lastna korist. To so sužnji surove želje po zadovoljevanju užitkov, ki se dajo šteti, tehtati, prijeti ipd. Ponavadi so izprijeni malopridneži, ki se med seboj razlikujejo le po količini in težini slabih dejanj, ki jih za zadovoljevanje svojih potreb naredijo okolici. Drugi tip sestavljajo vzvišena, drzna bitja, ki jih ne kazi umazana sebičnost, ki cenijo oplemenitenje uma, se resnično spoštujejo in jih najbolj veseli polepšati tisti del, ki tvori njihovo odličnost. Neprestano se bojujejo sami s seboj, da bi povečali mir drugih, njihov cilj ni nič manj kot javni blagor in zmaga nad svojimi strastmi. Ko govorimo danes o naši novi poti v prihodnost, mislim, da upamo na takšne stopinje, ki bi pohodile čim manj naših sanj o lepši bodočnosti. Zato si je morda ob novem letu, za srečo, namesto veliko denarja bolje zaželeti več takšnih ljudi, ki sem jih v tem drobnem razmišljanju omenil kot druge. Zoran Pevec Uvodoma tokrat kot zanimivost navajam napačno mnenje večine ljudi, da so profesorji slovenščine tudi pisatelji. Če bi bilo namreč tako, potem bi na primer avtomobilski mehaniki, že samo zato, ker so mehaniki, morali biti tudi dirkalni šoferji formule ena. Profesorji slovenščine se torej dobro spoznajo na literaturo in pa seveda gramatiko. Zato pa so lahko ob tem, da so profesorji in poučujejo, kvečjemu še lektorji, nikakor pa ne, razen izjemoma, pisatelji. S tem, ko so profesorji, jim ni avtomatsko dano biti tudi ustvarjalec literature. Za dobrega literata je potrebno nekaj več kot biti le dober poznavalec književnosti in slovničnih pravil. V umetnosti je pač začimba espri, med drugim pa je tudi potrebna nadarjenost. V potrditev svojega razmišljanja naj navedem, da med trenutno živečimi pisatelji in pesniki skorajda ni slavistov in to od Pavčka do Šalamuna in Makarovičeve (prvi je pravnik, drugi umetnostni zgodovinar, ga. Makarovičeva pa je po poklicu igralka). Seveda bi lahko omenil še celo vrsto imen, a naj vas spomnim le še na Prešerna, ki je bil, kot veste, jezični dohtar, t.j. advokat. Šole za to vrsto umetnosti pri nas ni, kar pa ne pomeni, da so potrebna znanja le »od boga dane vrline«. Toliko kot zanimivost. Sedaj pa še k našin vsakdanjim »službe- nim«, slovničnim zmotam in pomotam. Pri delu si moramo pogostokrat, da ne bi pozabili, določeno stvar zapisati. In temu rečemo potem beležka. Namesto nje je pravilno zapisek, zaznamek ali tudi opomba. Na drugem mestu tokrat spominjam na večno aktualno temo, to je dopust. Ko večina ljudi govori o preživljanju svojega dopusta, začne govoriti nekako takole: »V času dopusta...«. V tem primeru gre za spomin na naše bivše sodržavljane (v srh.: »Za vreme odmora...«). Četudi je dopust sicer prijetna reč, je sintagma napačna. Pravilno je - med dopustom. Za konec naj vas spomnim še na pogosto opravičilo - pa brez zamere. To je besedna zveza brez pravega smisla. Če smo se namreč nekomu z besedami ali z določenim dejanjem zamerili, se mu ne moremo odkupiti s preprostim pa brez zamere. Zato je naj-pravilneje že vnaprej premisliti, kaj bomo rekli ali storili, da ne bomo koga užalili ali kakorkoli drugače oškodovali. Ne moremo nekoga udariti, potem pa se opravičevati, da tega nismo mislili. Že znani filozof Blaise Pascal je v Mislih zapisal - Ne maram takihle opravičil: »Bojim se, da sem se vam zameril«. Človeku se pač zameriš ali pa ne. Navadno opravičilo ne popravi prav ničesar. Zoran Pevec SLOVENEC Ne razume me prijatelj, ne razume me soldat, ne razume me skladatelj, pevnih pesmi moj polbrat. * Ne razumejo me nage babe, ne razume me ta svet preklet, ne razumejo me v mlaki žabe, vse se ponavlja v nedogled. * Zato zdaj mislim, mislim, mislim, ali res tako sem čuden tip, da vsi gledajo me z obrazom kislim, * kakor nek abstrakten kip; ali pa kljub vsemu odločnost me ponesla v večno bo bodočnost. Zoran Pevec KULTURA Dva dogodka Ob praznini dogajanj na kulturnem področju smo v Cinkarni vendarle imeli dva obeležja. Prvi dogodek je bila otvoritev razstave fotografskih del Foto video krožka Društva Ljudske tehnike. Pravzaprav je ideja o postavitvi razstave "Cinkarna v sliki in besedi od nastanka do danes” nastala zaradi obeležja 120. obletnice Cinkarne. To in izdaja slavnostne številke Cinkarnarja, sta bila edina dogodka, ki sta bila posvečena rojstnemu dnevu našega podjetja. Razstava fotografij je trajala dva meseca, trenutno pa poteka še razstava najboljših in nagrajenih del članov krožka. Ogled razstave Tradicionalno srečanje upokojencev Naših 800 upokojencev je bilo prve dni decembra povabljenih na tradicionalno srečanje, ki jim ga pripravimo v glavni jedilnici. Udeležilo se jih je 360. Zanje smo pripravili ogled razstave najboljših in nagrajenih fotografij Foto video krožka DLT in razstave, ki jo je pripravila Služba za varstvo okolja. Organizirali smo tudi ogled video kasete filma o Cinkarni, posnetega leta 1960. Ob prihodu jih je pozdravil namestnik generalnega direktorja ing. Vilibald Raznožnik in predstavnika obeh sindikatov. V kulturnem programu, ki je bil predvsem zabaven, so sodelovali: Brigita Petre na kitari, gosta Jože Kranjc, voditelj oddaje Nedeljskih 60 in Jože Robida, zmagovalec pripovedovanja šal na "Nedeljskih 60” (oba sta pripovedovala šale), ter Lenart Horvatič z imitacijami. Za glaz-bo sta poskrbela mlada glazbe-nika Rok Kranjc in Dejan Košak, za povezovanje programa pa Mira Gorenšek. Naši nekdanji sodelavci so bili veseli, vsi nasmejani, veliko so se naklepetali, Ciril Kerš pa je celo zaigral na "Hohnarco” (ustno harmoniko). Srečanja se je udeležil tudi lanskoletni naj- starejši udeleženec, ki je letos dopolnil 90 let Ivan Kompolšek. Najmlajši udeleženec že v upo-koju je bil tridesetletni Aleš Hrovatin, dipl. iur. Oba sta prejela lepa darila, ki jih je prispeval neoddvisni sindikat. Oba pa sta v kratki zahvali potožila, da med udeleženci nimata veliko znancev. V prijetnem vzdušju so mnogi izrazili zahvale podjetju, ki ni pozabilo nanje. Vsak udeleženec je prejel stenski koledar Pred kosilom ”1 I u ‘§ «5 51 p3 S SESTAVILA A.Č. RNSKI ARHITEKT SAARINEN TRAVNIŠKA RASTLINA Fran. des. organizac. (Organisation Arm6e Secrtte) TRI NITRO TOLUEN VELIKO ODPRTO MORJE LEPOTNI GRM Z RDEČIMI ALI BELIMI CVETOVI AUGUSTE PICCARD TURISTIČNI CENTER NA AŽURNI OBALI DRŽAVA V AZUI SPOLNA OBSEDE- NOST OSAMO- SVOJENKE, ENAKO- PRAVNICE TISKARSKA MREŽA PRISTANIŠČ. V KOLUMBIJI MLADINSKA KNJIGA OSEBNI ZAIMEK OKRASNI PREDMET ČISTA DUŠA, ABSOLUTNO V ČLOVEKU TROPSKA RASTLINA SREČNO 1994 TEK V NARAVI ZAČETNIK SIKHIZMA (Guru) Vodna kaplj. VISOKA TEMPE- RATURA STARA PLOŠČ. MER* SKAND. DROBIŠ KROŽNO OBLIKOV. VAS AFR. LJUDSTEV ANGLEŠKA GROFIJA VSE V REDU IZLOČEK ČEBEL UMET. SLOG VODITELJ. (Olga) MESTO NA HRVAŠKEM LEP. DELO V OBLIKI PISMA VRAG, HUDIČ GRM S ŠIROKIMI JAJ. LISTI ČESKOSLOV. ATLET NA DOL. PROGE SREČNO 1994 ANG. UTOP. SOCIALIST (ROBERT) VERDIJEVA OPERA MEDSEBOJ. ODDALJEN. MED DELOMA BUDISTIČNI KANON, spisi VOLJA, NAMEN ZELENICA V PUŠČAVI ALKOHOLNA PUAČA GLAVNO MESTO AVSTRIJE (nem.) IZBOLJŠAVA KUNI PODOBNA ŽIVAL SLOVENSKI PEVEC FLISER MAJHEN RT USMRČEN OGLEJSKI ŠKOF KARIKATUR. BOŽO RIMSKI PESNIK SREČNO 1994 KILO POND SLOV. FILOZ. IN PESNIK (1757-1845) EL NAPRAVA ZA UGOTAV. ODDALJEN. PREDMETA Glas goveda ULIČNA TRGOVINA ETNIČNA SKUPINA (na območju BoHv. In Peru.) ZEMELJSKI POL SLOVENSKA GLAZBENA SKUPINA JUŽNO AFRIŠKA REPUBLIKA NAJSVET. ZVEZDA V ZNAKU ŠKORPIJONA SREČNO 1994 REGISTER PRI ORGLAH AMPER KAN. fiziolog Frederick E. TROPSKA (1923 Nobel. PAPIGA nagrajenec) D. PRITOK DONAVE ŠPORTNI ČOLN POVRŠIN. MERA GLAVNI ŠTEVNIK POVELJNIK PRED TROJO MEŠANJE MOČNIH RAZTOPIN NEKDANJA SREDNJA ŠOLA IRIDIJ GL. MESTO KAPLANDUE PISAT. MAJDA SLOVENIJA STARO-NORDIJSKA ZGODBA NEM. FIZIK (Johannes) STRAST URADNI SPIS RIMSKO ŠTEVILO 100 EDSCHMID KASIMIR ČEBELJI SAMEC VETROVKA PLES OKUSNA MORSKA RIBA FLAMSKI SLIKAR MOŠKO IN ZENSKO OBLAČILO NA MALAJSKEM NEM. FILOZ (Oskar) OBRI L. PRITOK REKE PAD ŽEN. IME ERBIJ ORANA ZEMLJA KISIK 4. in 5. VOKAL BEOTUEC FOSFOR STROJ ZA ORANJE ---šše = Sodelavcem kadrovske službe se iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje ob smrti moje sestre Ivanke Lenar. Jerca Plesnik * * * Ob boleči izgubi dragega očeta Franca Kuglerja se iskreno zahvaljujemo kolektivu Cinkarne, še posebej pa PE Titanovega dioksida, ter PE Vzdrževanje za darovano cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi * * * ZAHVALE Ob nenadni smrti mojega moža Leopolda Jagodiča, oč-eta in tasta, se zahvaljujem kolektivu Cinkarne za darovano cvetje ter njegovim bivšim sodelavcem in prijateljem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Zlatka in sin Ervin z ženo Andrejo Ob boleči izgubi drage mame Marije Šorn se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem in sodelavkam Žlebarne in Galvane za darovani venec, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hči Lojzka s sinom Jožetom Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradeda se iskreno zahvaljujemo za izreke sožalja in darovano cvetje. Ž.ena Jožefa Hrastnik z družino * * * Ob boleči izgubi dragega moža Adolfa Zeliča se iskreno zahvaljujeva sodelavcem Marketinga, posebno Nabavni službi ter sodelavcem Veflona za darovano cvetje, denarno pomoč in izrečeno sožalje. Ž.ena Hilda in hči Tatjana N Rešitev nagradne križanke junij 1993 Vodoravno: SPIS, GU, OTOPELOST, ATOMSKE, KRAN, TOPLICE, OSLO, AN, ALI, AKTIVA, AMZ, DOJKA, AN, DIAGONALA, NAOSI, ANKARAN, KO, PETERLE, KOMAR, ČEBLJANSK, ON, ANALI, GRABAČ, VA. Nagrajeneci: Tokrat so pri žrebanju imele srečo tri dekleta. Prvo nagrado prejme Irena Rehar, računovodska služba, drugo nagrado Brigita Petre in tretjo Herta Franc, PE Metalurgija. Nagrajenkam čestitamo! Rešitve obeh nagradnih križank v tej številki pošljite v uredništvo do 15. februarja 1994. Veliko sreče pri reševanju! Lepa misel Ljudje si ne vzamejo časa, da bi sploh kaj spoznali. Pri trgovcih kupujejo kar izgotovljene predmete. Ker pa ni trgovcev, ki bi prodajali prijatelje, ljudje nimajo več prijateljev. Posebna zahvala Z radostnim presenečenjem smo dobili povabilo na srečanje nekdanjih in sedanjih sodelavcev tehnične nabave Marketinga. Hvaležni smo za toplo dobrodošlico in prijetno preživele urice. To nam bo ostalo v lepem spominu. Preko tega časopisa se jim za vse iskreno zahvaljujemo! Hilda Zelič, Drago Zdovc in Nejč Jelen Titanovci v ospredju in Grintovec v ozadju pošteno napolnil že kar prazne želodce in obetal močne reaktivne pospeške pri hoji navkreber naslednji dan. Lepo siti smo se pripravili za prenočevanje na naravnost prelepem skupnem ležišču, le "malo dete” je malo težje zaspal, ker za večerjo ni bilo čo-kolina. Noč je minila kot bi mignil in že so najbolj zagreti priganjali na pot. Pred kočo smo se uspeli še fotografirati za spomin in že smo hodili po prelepih gorskih travnikih, kjer nas je pozdravljalo dišeče gorsko cvetje. V čudovitem sobotnem dopoldnevu smo nato osvojii Planjavo in se malo utrujeni na njenem vrhu poglobili v vsebino nahrtnikov, ki smo jim kar dodobra zmanjšali težo. Uživali smo v prelepem pogledu na Grintavec, Skuto, Rinko, Mrzlo goro, Ojstrico, pa Logarsko dolino, na jugu pa na Veliko planino. Po vzhodnem grebenu smo se nato spustili s Planjave, se povzpeli na I .učko babo (skalnato, ne meseno), se prestrigli čez Škarje in zagriznili v zahodno steno Ojstrice. Na vrhu smo krstili Frančka ki je bil v svoji karieri planinca tokrat na najvišjem vrhu. Boter Zvone je bil ponosen na svojega krščenca in nam vsem obljubil pijačo (v bližnji prihodno- IZ DRUGEGA TRADICIONALNEGA POHODA TITANOVCEV Na poti po Kamniško-Savinjskih Alpah V imenu titanovcev zopet piše Vito, slika pa Romam Plan pohoda smo si v grobem zastavili že kar kmalu po lanskem PRVEM POHODU NA VRH. Do letošnjega poletja je seveda doživel nekaj manjših lepotnih popravkov, dokler ga maja nismo dokončno sprejeli in določili za izvedbo pohoda dneve 2., 3. in 4. julija Seveda so si posebej za to priložnost nekatere šminke omislile čisto nove nahrbtnike, pa nove čevlje, z anoraki v maskirnih barvah pa se nas je šopirila približno polovica pohodnikov. Tako smo v petek 2. 7. natančno ob 12. uri odrinili izpred Cinkarne. Ob poti iz Celja smo pobrali vse pohodnike, ki svojih težkih nahrbtnikov niso zmogli prinesti do Cinkarne. Pot nas je vodila mimo Žalca Mozirja itd., do Logarske doline, kjer smo si v cinkarni-škem domu privoščili hladno pivo in odlične sendviče, potem pa dalje proti spodnji postaji "gondole” za Okrešelj. Vsi smo potihem upali, da je Janez že usposobil žičnico, ki je bila v remontu in se bodo naši nahrbtniki čez prvo strmino udobno peljali v "kibli”. Iz tega potem ni bilo nič in nahrbtniki so morali na naša ramena. Od tu dalje smo začeli grizti kolena in strmino, da o vročini in težkih nahrbtnikih niti ne govorim. Prijazne Frischaufo-ve koče smo se vsi pošteno razveselili in si privoščili malo daljši počitek. Spočiti smo se v treh skupinah - plezalna naveza, izvidniški oddelek in šerpe - odpravili osvajat ostenja pod Kamniškim sedlom, kamor smo prispeli v pravem himalajskem stilu: najprej izvidniki, nato šerpe, zadnja 1» je bila plezalna naveza, ki je medtem osvojila še Turško goro. Ričet za večerjo nam je ra kamor pa nas večina sploh ni prišla saj smo med potjo naleteli na prelepo jaso za lenarjenje. No naš zagrizeni dvojec Slave in Zvone pa sta si jezerce v našem imenu pošteno ogledala Spanje tokrat ni bilo tako udobno kot prejšnjo noč, vendar je utrujenost storila svoje, da smo kmalu vsi zasmrčali, le "malo dete” je celo noč jamral, saj so mu dolge noge visele čez rob prekratke postelje. Žganci za zajtrk so večini dvignili razpoloženje, "turbo dečku” pa napolnili že skoraj prazne rezervoarje za reaktivni pogon, ki nam je zasmrajal čist gorski zrak. Vzpon čez Konja nam je vsem ovlažil čela in žlebove po hrbtu - nekaj zaradi vročine, nekaj pa zaradi zahtevnosti poti. Pri planšariji na Dolu smo si privoščili malo daljši počitek z malico. Nekateri so si privoščili še kislo mleko, ki pa jim je kasneje delalo precej preglavic, saj jim je hotelo na vsak način umazati spodnjice. Gostišče Zeleni rob na Veliki planini nas je pričakalo s prijetno ohlajenim pivom, ki je blagodejno osvežilo naša izsušena grla Na žalost so imeli samo pivo Union, ki se z Laškim ne more primerjati. Pred nami je bil še kratek spust do Šimnovca in zgornje postaje gondole, od tam pa prijetna vožnja v dolino. V Kamniški Bistrici smo pospravili vse, kar so še premogli naši nahrbtniki, si umili roke v hladnem izviru Kamniške Bistrice in že smo obrnili proti do- Gorsko cvetje s Korošice sti). Razgled s te markantne gore ni bil preveč lep, saj so se daleč naokoli nakopičili črni oblaki, ki so nas kaj hitro pregnali v kočo na Korošici. Ker smo ta tlan imeli še dovolj časa do večera (pa tudi oblaki so se razšli), smo se odpravili še do jeze- mu. Vmes smo se ustavili še v Domžalah v pivnici Pri Adamu Ravbarju, kjer se je izkazal big cheef in nas častil s pivsko klobaso in pivom. Zadnji, čisto kratki postanek smo imeli v Šempetru in že smo bili v Celju, kjer smo se razšli s prekrasnimi vtisi s čudovitega izleta in z željo, da se ob letu zopet povzpnemo na kak vrh.