(3^QO0©
L. XII. 21 EL VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 28. IX. 1965
SPOMINU PADLIH PROTIREVOLUCIONARJEV — KNJIŽEVNIKOV
Že ob priliki prvega kulturnega večera smo sporočili, da se misli SKA v teku dvajsetletnice vertinjske tragedije spomniti na posebnem kulturnem večeru tistih slovenskih svobodoljubnih slovstveni-kov, ki so padli v vrstah protirevolucionarjev v komunistični revoluciji v drugi svetovni vojni. Tedaj smo napovedali v posebnem članku izdajo pesmi Ivana Hribovška in priobčili njegov likovni in duhovni portret 31 maja, na preddan junijskih spominskih proslav. Tudi ob odkritju spomenika v Slovenski hiši ubiti leposlovci niso ostali pozabljeni.
Sedaj SKA napoveduje ta poseben večer, posvečen njihovi pesniški besedi sami. Z njihovo lastno besedo hoče postaviti pred nas te žrtve naše borbe na naši strani, ki so v večini padli po maju 1945 leta, torej pred dvajsetimi leti. Deveti večer literarni odsek posveti njihovi živi besedi, kakor je izbrana iz njihovih deh
Tako bodo stopili pred nas najprej Narte Velikonja, ki bo s svojimi programskimi stavki uvedel to mlado obetajočo „plejado“ mladih borcev, stražarjev in domobrancev, ljubljanskih, gorenjskih in primorskih, ter jim dal okvir. Nato bodo sledile deklamacije pesnikov samih v dveh delih: v prvem bodo pesnika Stane Brački in Janez Boštnar, pripovednik kurat France Kunstelj in pesnik-stražar France Balantič. V drugem delu pa pesnik Janez Kolenc, pripovednik kurat Viktor Zorman in pesnik Ivam. Hribovšek. Ker pa smatramo, da je emigracija samo nadaljevanje protirevolucije izven domovine na drugih poloblah sveta, bosta ciklus pokojnih slovstvenikov zaključila s svojo besedo pisatelja Anton Novačan in prav kar tragično ur> rli mladi Ludvik Potokar.
Uvodno besedo in potem predstavljanje žrtev pred recitiranjem njihovih del bo imel dr. Tine Debeljak.
Na ta način se hoče SKA priključiti proslavam borbenih žrtev, padlih večinoma pred dvajsetimi leti — pa tudi preje in pozneje — ter se vključiti v letošnji tok slovenske skupnosti, ki si poživlja spomin na tragiko toliko izgubljenih življenj. Mi pa še posebej ra tragiko toliko izgubljenih obetajočih slovstvenih upov, na zrele leposlovne ustvarjavce, kakor sta bila Velikonja in Novačan, na uspele poizkuse mladih kakor so jih pokazali Bračko, Kolenc, Borštnar, Kunstelj in drugi, ter na take mladostno-zrele umetnike, kakor so bili Potokar, zlasti pa pesnika Balantič in Hribovšek. Posebno tega zadnjega bi radi ob tej priliki postavili na vidnejše mesto že zaradi tega, da približamo in vzbudimo zanimanje za njegovo pesniško zapuščino, ki bo izšla še v letošnjem letu pri Slovenski kulturni akciji, in ki vse do letošnjega leta ni bila poznana. Ne dvomimo, da bo posebno slovstveno odkritje — najpomembnejši naš dar letošnjemu spominskemu letu.
Tine Debeljak
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Literarni odsek
Deseti kulturni večer bo v soboto 2. oktobra 1965 ob 19. uri v salonu Bullrieh
SPORED:
SPOMINU PADLIH PROTIREVOLUCIONARJEV — KNJIŽEVNIKOV
Predaval in vodil bo večer dr. Tine Debeljak Lepo prosimo točnosti, ker je prireditev pietetnega značajo.
,,Naj nihče med vami ne bo nezaupljiv nasproti Cerkvi in zlasti nasproti učeniškemu prestolu zaradi zadržcnja, ki ga ta trdno in zvesto ohranja nasproti religiozni resnici, ki izvira iz razodetja in ji je zaupno izročena od Kristusa. Dogmatično1 zadržanje, gotovo, ker pomeni: utemeljeno ne na lastni znanosti, temveč na Božji Besedi, umljivi po svetem Duhu, razlagani in prodajani po uče-ništvu, ki ima svojo oblast iz tega, da je učenec edinega Učenika Jezusa Kristusa. Čudovito trdi sv. Avguštin: Deus in ca-thedra unitatis posuit doctrinam veritatis: Bog je postavil nauk resnice tja, kjer je prestol edinosti (Ep. 105). Zadržanje, ki ne pripušča dvoumja, subjektivnega razlaganja, zmede, izpri-janja, protislovja v odrešilnem oznanilu in ki zagotavlja vsemu in vsakomur v božjem ljudstvu prav isto resnico, prav isto zgodbo, prav isto gotovost, prav ‘isti jezik, isti včeraj, danes in jutri. Zadržanje, ki ne leni duhov, ki ne preprečuje kakršnegakoli resničnega znanstvenega raziskovanja, temveč naganja u-move k mišljenju, k napredo-vcinju, k molitvi. Zadržanje, ki nas ne napihuje kot srečne in izključne imetnike resnice, temveč nas krepi in opogumlja v njeni brambi in nas napolnjuje z navdušenjem, da jo razširjamo. Zopet je sv. Avguštin, ki nas spominja: Sine superbia de ve-ritate praesumite“ — ,,Brez napuha bodite ponosni na resnico.“ (Contra Litt. Petiliani I., 29, 31).
Pavel VI., 6. avg. 1965
PISMO DR. MIHE KREKA
Cleveland, 18. septembra 1965
Predsedniku Slovenske kulturne akcije
Buenos Aires, Argentina.
Vam, dragi gospod predsednik in vsem, ki v Vami delajo, se najlepše zahvalim, da ste mi poslali knjigo Pot iz mrtvila, ki jo je spisal prijatelj Milan Komar.
Hvala Bogu, avtorju in delavcem za nov sad, lep sad slovenske kulturne delavnoosti v zdomstvu.
Prav lepo pozdravlja hvaležni Miha Krek
Enajsti kultnimi večer bo v soboto 16. oktobra ob 19. uri pri Bullrichu, Sarandi Ul. Večer bo nosil naslov .'Zadeva za o b-čan\e (radijska igra v Ljubljani) in bo profil sodobnih duhovnih problemov v domovini podal pr o f. A lojzij G e r zini č .
U reniNe
C
DEVETI KULTURNI VEČER
Literarni odsek je za deveti kulturni večer dne 18. septembra prejel na francoski ambasadi tri filme o osebnostih sodobne francoske in evropske literarne problematike. Prvi je bil posvečen Marcelu Proustu, začetniku evropskega psihološkega romana, drugi Paulu Vale-ryju, ki je zaključil dobo simbolizma in se boril za nov poetični izraz pred začetkom atomskega veka in zato nekateri njegovo poezijo nazivajo telurično in tretji film je kot najdaljši podajal sliko o zadnjih letih pisatelja Andreja Gida.
Vsebina filmov in pomen osebnosti je v kratkih komentarijih označeval Ruda Jurčec in jih skušal razložiti kot skupino, ki je na pragu našega stoletja povedla francoskega duha na pravo mesto v gradbi nove vsebine duhovnosti sodobne Evrope.
Udeležencev večera je bilo obilo kljub zelo neugodnemu vremenu in sta zlasti zadovoljila poslednja dva filma, dočim je bil prvi verjetno že prevečkrat v uporabi, pa tudi režijska zamisel ni bila ravno posrečena. Obče zadovoljstvo je potrdilo koristnost večera in potrebo po večerih s takim sporedom.
-—• ZA SKLAD GLASA so darovali: g. Stane žužek, Ramos Mejia, 100 pesov; g. Slavko Tršinar, Chapadmalal, 250 pesov; g. Anton Kovač, Villa Ballester, 50 pesov; g. Vilko Cuderman, Capital, 100 pesov.
Jubilejni dar: č. g. V. Al., Castelar, 2.000 pesov in piše: „Oprostite, da Vam nakazujem šele sedaj — želim vztrajnost in mnogo poguma v Vašem optimizmu. Bog blagoslovi Vaše napore...“
Vsem se najlepše zahvaljujemo!
LJUBLJANA NA ODRU
Filip Kalan je samosvoj v slovenski književnosti. Ta njegova simpatična lastnost je slovensko občanstvo vznemirila ta-; koj po prvih njegovih nastopih v letih 1935 in se je tedaj zanj najbolj zanimal Josip Vidmar, priznani lovec na vse, kar se jej pisalo in pelo, vendar je slehernemu podelil „spričevalo“ zrelosti: šele tedaj, če se je mladi, mnogo obetajoči zvezdnik podredil' njegovemu vodstvu in učiteljstvu. Če ne, mu je vrata v Hrarflj slovenske besede veliki pontif zaprl tik pred nosom in mu za nagrado v prvi kritiki nasolil naukov in obsodb, da je bilo Z drznim novincem za vedno konec. Filip Kumbatovič -—Kalan' je pisateljsko ime — se je kombatentsko zvijal, zagrabil z3 Vidmarjevo roko samo delno; s konca kazavca mu je snel drobne j kapljice blagoslovljene vode, ostalo prgišče pa Vidmarju pustil s kretnjo, češ: ostalo bogastvo posvečene vode polij na lastno j čelo...
Mimo so desetletja, mimo so dogodki revolucije, kjer jej bil Kalan kombatent, novi časi so mu ob zaščiti Talije prinesli rektorstvo akademije gledališke umetnosti — in ker se je zaradi bližine vplivov z Dunaja (mladost je preživel v Mariboru) dovolj napil neke šegavosti (na Dunaju ji pravijo Gemuetlichkeit), zna' skozi pikrost duhovitosti včasih užgati s prebliski resnice. Ju-' lijska številka Sodobnosti je prinesla njegove radijske govore j o novitetah na ljubljanskih odrih, prežete s preskoki moralizi- ■ ranja, ki ne gredo predaleč, vendar ponekod jarko razsvetljijo j sceno celo skozi debele zavese. Ker na odru ni vse resnica, se pred strogostjo obsodbe s strani oblasti zna zavarovati, da pač ni Vse tako, kakor je zapisal, dasi bo pozorni bravec spoznal med j vrsticami, da je v sodobni slovenski gledališki umetnosti še mnogo slabše.
— Prijatelj iz Kanade nam piše: „Vsem pri Slovenski kulturni akciji, zlasti onim pri uredništvu, iskreno čestitam k izdajam knjig. Tudi Glas redno dobivam in takoj vsega preberem. Tako mi pomagate, da imam vsaj nekaj novic tudi s kulturnega področja... Le pogumno naprej. Vsaka nova številka Med-dobja mi je užitek... Rad berem Tineta Debeljaka, zlasti tam, kjer je kaj o moji Škofji Loki. . .“ Prijatelj iz Evrope pa komentira: „Vesel sem jasnih besed o naših problemih... Tudi tukaj so ljudje, ki se ne zavedajo, da s svojim ‘Jugoslavija za vsako ceno...’ krepijo Titov režim, zlasti v njegovi zunanji politiki."
■—- Revija „ T a b o r “ je v štev. 8 - 1965 ponatisnila iz Glasa (14. 6. 1965) članek: Nismo sinovi sodbe... Piše: „... zaključki so tako tehtni, da predstavljajo pravi dokument, našega časa, ki ga morajo mnogi večkrat in zelo pazljivo prebrati..."
Začetek sezone na odru Drame zaključuje:	„Zaključne
sodbe o teh dveh nesrečnih uprizoritvah si ni mogoče ustvariti, zakaj njuna nezrelost je nezrelost aranžirke. In zdi se mi, da ! izvira znaten del te nezrelosti iz časovne stiske v delovnem sis- i stemu naše gledališke organizacije, ki podlega pogodbenim klav-zulam in abonentskim prispevkom; skratka kvantiteti in komerciali. Prvi gledališki rezultat takšnih prezgodnih porodov je očiten — izračunamo si ga lahko s skupnim imenovavcem umetniške neprizadetosti in obrtniške rutine."
Iz vsega kar se dogaja poleg Drame tudi v Mestenem gledališču se zateče v prizadeto stokanje: „In tako se nenadoma zavem, da me je nekako sram, ker si želim stran iz tega blagega vzdušja naše domačnosti, kamor že koli, nekam, kjer se krešejo problemi ob probleme, ali vsaj tja nazaj, v tisti polemični hrup, ki ga ženemo za modernizacijo in zoper njo v naši
— Prejšnja številka našega lista je že poročala, da je septembra izšla v New Yorku knjiga Mihajla Mihajlova „Poletje v Moskvi". Senzacionalni proces proti profesorju literature na univerzi v Zadru, ki je lani prejel štipendijo za trimesečno bivanje v Rusiji, je jdmeval po vsem svetu in je knjiga hkrati z ameriško izdajo že prišla na nemški trg (založba Schweizer Ost — Institut, Bern, 9.80 DM str. 128). Nemška kritika podčrtava ideološko orientacijo Mihajlova in navaja njegove misli o Dostojevskem, Pasternaku in Solovjevu in je njegova religiozna usmerjenost po obisku pri
— Komponist Ernest Krenek je 23. avgusta slavil petinšestdeset-letnico. Nemški tisk je ob tem mnogo pisal o dogodkih v glasbeni avantgardi okrog leta 1920 in poudarjal, da je Krenek ostal zvest dosežkom tiste dobe. Njemu na čast so v Duesselderfu priredili zborovanje vseh kulturnih ustanov in je Krenek predaval o glasbi in jeziku. Postavil se je na stališče, da sloni razlika med besedo in zvokom na melodiji samo-
glasnikov in močnejšem poudarka, klavirske spremljave.
— Moskva ima veliko vohun'| sko senzacijo. Amerikanci so leta 1962 zamenjali sovjetskega vohuna Rudolfa Abela za letalca U-2 Vo' wersa. Dasi je Abel Nemec, je bi} v sovjetski službi in se je sedaj vrgel na pisanje zgodb o svojem vohunskem udejstvovanju v Združenih državah. Izdal je že veC knjig in v New Yorku napoveduj6'
®br€=i in ©fejsei^e
gledališki dejavnosti — in tedaj me začne preganjati misel. .. da je prava, nepoznana in nepriznana bolezen... njena uradniška flegma, njena obrtniška miselnost, njena gledališka nevzne-: minljivost."
Duša Počkajeva je v Ljubljani danes najbrž najboljša igrav-: ka. Pri uprizoritvi najnovejše Millerjeve drame After the fall (popisuje tragedijo svoje bivše žene Marylin Monroe, ki je končala v samomoru) —delo je na sporedu tudi že na enem buenosoireških odrov — komentira Dušino igro: „Pri Duši Zasije usoda nesrečne Maggie tako živo, kakor je avtor sam ni dojel — in ta spomin ne ugasne. In ko bi bil Artur Miller, bi poslal Duši Počkajevi velik šopek, brez vizitke in brez podpisa, in nato bi šel in napisal novo dramo, tisto o pravi Maggie, ki jo je komercialna moška sla ogoljufala za vse, za ljubezen in za življenje, da, in tudi za smrt.“
Korunova režija Cankarjevega Pohujšanja je vzbudila val polemik in spet pokazala, kako se znajo naši slovenski Dolinci Vedno in vedno pohujševati. „Ees je sreča, da so Korunovi Dolinci izzvali vsaj vznemirjenje pri recenzentih in gledavcih. . ..
! Le strogi Josip Vidmar, ki gleda na to našo pustno zabavo sub specie aeternitatis izjavlja ob zaključku..., da je ta točka našega programa kratko in malo zanič..." Kalan meni, da je komedija pomenila vsaj prepih — in malo prepiha nikomur ne škodi. Seveda pri tem ne pomisli, zakaj se pred obrazom aeter-hitatis sedemdesetletni Vidmar vendarle boji — prepiha.
Eksperimentiranje na odru pa Kalan odklanja, ker „pol | eksperimenta še ni pravi eksperiment in da kratko malo nisem Za tisto neobvezno polovičnost, ki smo jo nekoč, v času blago-Pokojnih prednikov, imenovali - konservativna revolucija. . .“ In kje je konservativnost? Nikjer drugod kot pri Josipu Vidmarju, ki je v „Delu“ zbral vse sile svoje negodovavne zgovornosti v ttapad na modernizatorsko vodstvo ljubljanske Drame. .. Vidmarjevo orožje je v polemiki okoli Pohujšanja podobno nepriljubljenim dumdumkam. Streljal je režiserja Koruna, zadeti pa hoče vodjo Drame Bojana Štiha, ki da naj ostane pri dosedanjem vulgarno - snobističnem programu - ad maiorem gloriam vulgarnosti, primitivnosti in huliganskega okusa..." Res — veter Usode Vidmarju ni naklonjen. Če bi pred tridesetimi leti slutil, kaj bo nekoč napisal kombatentski Kalan, bi takrat proti njemu Uporabil ne samo dundum krogle, ampak tisto, s čimer je za-ftioril toliko obetajočih pojavov v slovenski književnosti. Seveda Se je Vidmar takrat postavljal v pozo tistega znanega: „Vse to L dam, če predme padeš in me..."
Kalanov zadnji stavek na koncu: „Pravijo, da ima vsaka družba takšno umetnost, kakršno zasluži!" To je gola resnica — v Ljubljani in pri nas!
d° izid prevodov. Londonski listi TzPorejaja Abela z Jamesom Bon-0m. Moskovski listi pa poročajo, a je Abel končal besedilo za film svojih špionskih dogodivščinah.
j Slovenska matica bo letos ž(*ala pet knjig v zbirki „Izredne fkblikacije": dr. Nace Šumi „Ar-'tektura XVI. stoletja na Sloven-jkem"; Tone Glavan, „Lužiški jTbi"; Jvan Mohorič, ,,Zgodovina Geznic na Slovenskem"; ,poslan-
stvo slovenskega zdravnika" bo zbornik ob stoletnici Slovenskega zdravniškega društva; Dragotin Cvetko, „Gallusovi madrugali".
GLAS služi enemu cilju: širiti in poglabljati ljubezen da duhovnih dobrin slovenstva. Pošiljamo ga vsem: naročnikom in prijateljem — bodočim naročnikom. Toda stroški naraščajo! Prispevajte z veseljem za GLAS!
sodobnih književnikih v Moskvi prejela še globlje opore. Pri razgovorih je ugotovil, da poznajo v Sovjetski zvezi največ samo srbske pisatelje, zelo pa ga je presenetilo, da je Krleža znan samo med literarnimi teoretiki. Med sovjetsko mladino je naletel na izreden smisel za kritiko. Mladina ne sledi uradnim smernicam o pojmovanju sodobne literature. Dostojevski je med mladimi na prvem mestu, zaradi mistične globine priteguje Aleksander Grin (1880-1932). Oblasti niso mogle preprečiti izida izbranih del Kafke, dasi so dovolili le zelo omejeno naklado. Dudinceva knjiga „Človek ne živi samo od kruha" je izšla v nakladi 30.000 izvodov in prevodi krivoverskega" komunista Berta Brechta samo v 5.000 izvodih. Med dijaki so razširjene pesmi proti režimu, ki so jih ilegalno razmnožili na gramofonskih ploščah. Mihajlov pravi, da je pogosto slišal napovedi o ,,tretji revoluciji", ki da bo upor duha proti materiji in znanosti. Vsi vedo na izust pesem Majkovskega, ki jo je spesnil tik pred samomorom in izzveni v napoved: „Daljina časa prinaša novo - tretjo revolucijo - revolucijo duha." Ko je obiskal Ehrenburga, mu je govoril: „Vem, da ni nič neznosnejšega kot je znanost; ko daje človeku v roke oblast nad svetom, ga hkrati oropa ljubezni. Znanost razdvaja človeka od narave in v tem je bilo bistvo „prvega izvirnega greha". Ta osamljenost je povzročila, da je človek umrljiv in se je rodil čas... Menim, da se mora človek v borbi za čistost v zvezi s tem osvoboditi vesti, mora jo razbiti, ker se bo samo na ta način popolnoma odprl Bogu." Modri Ehrenburg pa mu je odgovoril: „Res ste še mlad, ker ste prav tak fanatik kot so naši marksistični dogmatiki."
—	Glavna italijanska literarna nagrada nosi ime po letoviškem mestu Viareggio in je podeljujejo vsako leto konec julija. Letos so jo podelili že 36. in jo je prejel Goffredo Parise za roman„Il padrone". Nagrada znaša 5 milijonov lir (2 milijona pesov). V skupini esejev je prejel prvo nagrado Angelo Maria Ripellino za zbirko esejev pod naslovom „11 truco e Ranima". Med kritiki je izzvalo presenečenje, da nagrado ni prejel Ignazio Silone za roman „Uscita di sicurezza", ki je letos besteseller v Italiji. Člani žirije so izjavljali, da delo ni prejelo nagrade, ker avtor obravnava tudi politične probleme, zlasti pa podaja negativne podobe preminulega voditelja italijanskega komunizma Palmira Togliatija. — V Trstu pa so priredili posebni filmski festival za znanstvene in psevdoznanstvene filme, ter je prejel prvo nagrado francoski film „Alpha-' ville", ki ga je režiral Jean-Luc Godard. Za kratke filme pa je prejel prvo nagrado Ca-millo Bazzoni za film „La invasione". — Pavia je organizirala glasbeni festival v starodavni kartuzijanski Opatiji, ki je bila zgrajena v letu 1135. Milansko gledališče Scala je izvajalo dela Mozarta, Verdija in Brahmsa, Največji uspeh so dosegli z Mozartovim Re-quiemom.
—	Društvo glasbenih umetnikov Slovenije je priredilo v viteški dvorani Križank v Ljubljani tretji koncert komornih vokalnih del sodobnih slovenskih skladateljev. Izvajali so dela Ferda Juvanca, Aleksandra Lajovca, Vladimirja Lovca in Rada Simonitija. Skupaj je bilo na koncertu izvajanih 19 samospevov. Kot pevci — solisti so nastopali sopranistka Ile-ana Bratuž - Kocjanova, tenorista Rudolf Franci in Mitja Gregorač, basist Jože Stabej, potem pa pianista Silva Krašovec in Marijan Lipovšek ter čelist Alojzij Mordej.
ZALOŽBA SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Buenos Aires,	Ramon Falcon 4158
VABILO
Vsem cenjenim naročnikom in prijateljem naznanjamo c e -n i k za IX. zbirko naših izdaj. Izredne finančne razmere, zvezane z naraščajočo inflacijo so nam narekovale nekaj ukrepov, ki bodo za marsikoga mogoče boleči in precejšnje breme, vendar smo prepričani, da bodo vsi po dobrohotnem preudarku in upoštevanju razlogov radi pristali na ugotovitev, da bo s l o-v en s ka knjiga ostala še vedno najcenejša v primeri s cenami knjig pri drugih narodih.
Kako se 'moramo boriti s težavami, nam more pojasnit’ okolnost, ki nas je dalelela v preteklem letniku. Sredi izdaj nas je hudo prizadela nova pogodba tiskarskih podjetij z delavskimi organizacijami. Naročnine neknadno seveda nismo mogli zvišati, pač pa smo morali knjigam cene dvigniti za iO odstotkov. Razliko pri naročnini smo mogli kriti z jubilejnimi darovi.
Letošnje cene bodo različne od lanskih. Zaenkrat samo v višini lanskih poviškov. Ne vemo, kaj bo prinesla bodočnost. Ko Vas vabimo, da nam ostanete zvesti tudi za naprej, Vam moremo samo ponoviti: odločeni smo vztrajati in zrli bomo z optimizmom na bodoče delo, ker zatrdno verujemo, da nas pri naših naporih za ohranitev dosedanje ravni kulturnega dela ne boste zapustili. Dosedanje naše delo vidno podčrtava, kolik je pomen kulturnega ustvarjanja za celotno slovenstvo — za one doma in za nas v svetu.
Nova IX. zbirka bo zajemala šest številk (tokrat v dveh zvezkih po tri številke, ker želimo, da bi se letnik izdanj po možnosti kril s koledarskim letom) literarne in kulturne revije MEDDOBJE
Pisa-telj Karel M au s er nam je rokopis tretjega dela že poslal in bodo čimpi-ej izšli
LJUDJE POD BIČEM
III. del (nad U00 strani)
Končujemo tudi leto spominov ob dvajseti obletnici zaključka komunistične revolucije, ko smo se sužnosti umaknili v svobodo sveta. Zato bodo izšle Ivana Hribovška
PESMI
Vsemu je seveda treba prišteti še številk našega glasila
GLAS
Naročnikom je vštet v naročnino, da bi pa mogli naše namene in cilje posredovati vsem Slovencem, ga pošiljamo brezplačno tudi prijateljem in znancem v veri, da nas bodo spoznali in se odločili pristopiti v vrste naših rednih naročnikov. Povsod sprejemajo list z velikim zadovoljstvom, zlasti še zato, ker prinaša gradivo, polno aktualnosti za naše narodno življenje z vseh polj in vseh strani sveta. Vendar vemo, da marsikdo še ne bo mogel takoj naročiti celotne zbirke, zato naj za Sklad Glasa žrtvuje, kolikor pač more v skladu s presojo vrednot, ki jih po njem dobiva. Za vsak, tudi najmanjši znesek bomo zelo hvaležni, saj je pogosto moralna plat podpore večjega pomena kot pa denarna.
VAŠA VERA IN ZAUPANJE NAS BOSTA REŠEVALA — NAŠE DELO PA NAJ MNOŽI \N REŠUJE VSE VREDNOTE SLOVENSVTA!
CENE:
ARGENTINA: broš. 2300 pesov; vez. 2500; JUŽNA AMERIKA: 2500 pesov; 2700 pesov.
Za ostale države se cene ne spremene in so: ITALIJA: Lit. 8500; 9500 —; FRANCIJA: 65 NE, 75 NE —; NEMČIJA: 55 DM., 60 DM. —; AVSTRIJA: 360 šil, U00 šil. —; ZDA, ANGLIJA, KANADA, AVSTRALIJA: USA dolarjev 16, 17.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Na long play plošči podaja umetne pesmi in predelavo narodnih pesmi komponista Alojzija G e r ž i n i č a
KVARTET FINK
Dobite jo pri S K A, Ramon L. Falcon 4158 in istotam v DP pisarni ter pri naših poverjenikih ter razpečevavcih slovenskih publikacij.
Cena: 700 pesov (v Argentini). 5 dolarjev po drugih državah.
(Možno je plačevanje v obrokih).
ZALOŽBA SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE
PRED IZIDOM:
MEDDOBJE štev. 1 - 3 200 stilni
SODELUJEJO: Milena Š o u k a I f Karel M a u s e r f France Papež, Alojzij G e r ž i -nič, Vinko Brumen, Ruda J u r č e c , Zorko Simčič, J. V., Marko Kremžar, Marijan Marolt, Martin Jev-nikar.
— Milanska katoliška univerza je v kulturnem središču Maria Immaculata na Passo della Men-dola dne 23. avgusta začela z mednarodnim študijskim tednom, ki je obravnaval tema: „Laiki v krščanski družbi enajstega in dvanajstega stoletja". Namen tega znanstvenega sestanka je pokazati, kako je vrnitev k evangeljskemu in apostolskemu delu, ki zaznamuje prvi stoletji našega milenija, zajela ne samo klerike, temveč tudi laike, odprte za nove terjatve religiozne obnove. Med predavatelji so bili: pravni zgodovinar prof. Luigi Prosdocimi z genovske univerze, predsednik Nemškega historičnega instituta v Rimu prof. Gert Tellenbach, prvi izvedenec za zgodovino meništva don Jean Le-clercq iz Clairavuxa, znani teolog laištva p. Yves Congar iz Stras-sbourga, raziskovavec patarenstva prof. Cinzio Violante iz Piše, zgodovinar duhovnega življenja v srednjem veku p. Meersseman iz katoliške univerze v Fribourgu. V istem institutu katoliške univerze Presvetega srca je 25. avgusta prof. Francesco Alberoni, ordinarij za sociologijo na omenjeni milanski univerzi odprl sedemintrideseti tečaj kulturne pridandana-šnjitve, ki letos obravnava „Druž-hr> Macinie".
O	TARIFA REDUCIDA
2	2 ■o	
“ £ 0	
8 S 3	CONCESION 6228
	R. P. 1. 847847
“El Vocero de la cultura eslovena” — Registra Nacional de la Propiedad Intelectual N9 847847 — Editor respon-sable: Rodolfo Jurcec — Redaccion y Administracion: Ramon Falcdn 4158. Buenos Aires, Argentina. — Tel. 69-9503 Impreso en Talleres Graficos de “Editorial Baraga S.R.L.”, Pedernera 3253, Buenos Aires