NEODVISEN DNEVNIK JUGOSLOVANSKIH DELAVCEV V AMERIKI. $;. LIST ZA SLOVENSKI NAROD. ___PENDING FOR TRANSFER FROM PES PLAINES POST OFFICE TO CHICAGO, ILLINOIS. _ _ i'_"" ^ 1 ————— ^ i ■^^■^■■■■■^'■'■■■■».»■C^ ..U""m^TTmmmmmmmmmm ' ■' ' ' [" " ' 1 ,".-TmmmmTT ....." ' ..........' \mmmmmmmmmmmmmmmmmuxm mm , n i • ' STŠV. (NO.) 43. _"" '"ft"" ..............SREDA, OCTOBEH 8th, 1919. _" __" VOLUME V. LETO. ' "" ' '' ' ' '' III I...I.. ... I ....... ......^....................... MM Ml . ,»" '' " I I... . I. .1 I ■ ■'■...........................T I ............_ "' ..................... .......... . 1...................................................... .......................................................... Published and distributed under pesnit (No. 320) authorized by the Act o|&October 6, 1917, on the file at čhl Post Office of Cleveland, O. — By the Order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. Generai Wood povepik mesta. Preki sod ra zglašen v 2 mestih id. --v- 1000 mož regularnega vojaštva | edtrte divizije, pod osebnim poveljstvom generalnega majorja I;eonarda Wood je prihitelo v Gary, ter se tako odzvalo prošnji, katero so poslali vojnemu depart- . z inentu. župan mesta Gary, Wiliarn (1<\ Hodges.' generalni pribočnik In- ' Idiana luilicije Harry B. Smith in 4 governer James P. Goodrcili. c Na general Woodovo povelje pride danes še 3000 mož regularne ^ armade, kateri so kakor poroča- ' no bili v Omaha revolti. To voja- ® štvo spada pod šesto divizijo. V ] obrambo morajo vzeti takoj India- 1 na mesto. General Wood je prišel v me-sto pred četami. Takoj po priiio-, d.i» v mesto je imel sestanek z županom Hodges, policijskim šefom i1 ■ W, A. FoFrbis, šerifom Lewis , t'acjios .i'l- k V-O'litflljjjpa. MmvU. ^jev Mr. Oscar Andersonom. r . Ob 10. uri zvečer, je izdal ge- !' neral Wood proklamacijo, s ka- J } «tero on zavlada železnemu distrik- n tu. v Indiani. Generalova proklamacija prepoveduje vsake zunanje ljudske še- F stanlce, parade in procesije, pre- b poveduje hoditi oborožen z kakor- c I gn okoli orožjem in nožnjo vojaške s' obleke vsakemu, kdor ni poklican v v obrambo mesta. n Po konferenci katero je imel governor Goodrich z generalnim r/_ pribočnikom Smith-om, šerifom t ; Barnesom. včeraj popoldne, je pro- s glasil preki sod v East Chicago in 'j v, Indiana Harbor. c Za časa proklamacSje se je na- t hajalo v dotičnem mestu 12 kom- \ panij državnih čet. s Kmalu potem ko je general j Wood prevzel poveljstvo nad me- , stom .€}ary, so pričeli stavkarji v > uniformah paradiratl po mestu. ( • Pridružilo se jim je v paradi tudi f več sto organiziranih delavcev v|j civilnih oblekah. Pomožni šerifi so ustali i para-; . diste na četrti in Broadway cesti, J ter so jim pojasnili, da nikakor lie ' • smejo demonstrirati ker povelju- j jejo mestu službojoči častniki' re- '. gularne armade. Udeleženci para- ' de so se nato mirno razšli. Vojaštvo v Gary. Vojaštvo iz Fort Slieridana je došlo s popolno opremo, kakor tu-: di 'z tremi enofuntnimi lahkimi to-! pori, iz z posebnim opremnim avtomobilom. j Nadalje so prišli tudi vojaški avtomobili naloženi z strojnimi pu- j škami. Opazilo se je tudi dosti pri-; vatnih avtomobilov z posebnimi strojnimi puškami. j Telefonske centrale so bile zelo delavne, ker so vedno prihaja- j li klici in vprašanja: "Ali gredo ti vojaki v Gary?" A Veliki shod stavkarjev. Čeravno je župan Hodges prepovedal vse javne shode in izdal odredbo kaznovati govornike je vseeno se zbralo 10.000 liro ječa množica stavklarjev kateri so odkorakali v East Side Park, kjer so imeli shod in poslušali govornike -kateri so odločno nastopili proti uradnim krogom ter zahtevali, i da izpustijo .34 stavkarjev, kateri Ko bili aretiraiti za časa sobotne " Wvolte. Med jetniki se nahaja tudi neki alderman. ■ h< Velika industr'afoa kon- „ ferenča se je začela. Washington, D. C. — Danes se d< je začela delavska konferenca, ka- v\ tero je sklical predsednik Wilson, \\ ki naj naredi mir med delom in kapitalom. Polovico činov kon- cj ference tvorijo zastopiiiki dela v- si stva in polovico kapitaHstov. Ce- j., la svetovina trgovina in delavstvo st sveta gleda s zaupanjem na to 0] konferenco in pričakuje ugodne rešitve. ;; ^ Glavni predlog bode, ki naj ure- v di vse razmere, predlog, katerega n so stavili 4 škofje člfM Catholic War Counsila, kot podlago pravic-ne ureditve razmerja mxM^lom in kapitalom, namreč delavsko so-ias1niš«tvo. Dela vsi ■ _ Yt^jtajfiSi pdtfjetja- ima pnivieo" ržVoIiti' izmed sebe zastopnika v direktorij p kompanij, ki bode kot solastnik n član direktorij a z vsemi pravica- » mi. V ei Washington, D. C., 6. oktobra.— F Kako bi povišali proizvajanje, da bi s tem znižali visoke življenske r cene in kako bi uredili gospodar- ■ ski nemir v deželi, to je namen velike konference. Delavstvo ved-me glasneje zahteva Svojih pravic, ker ne more več shajati s zaslužki. g Zato je predsednik Wilson sklical " to konferenco. Zastopano je delav-stvo in zastopan pa tudi kapital. s Tako dalje ne more iti več dolgo. Strua preveč- napeta, more počiti 60 delegatov je vseh, ki se udeležujejo posvetovanja. Oči celega sveta so obrnjene na Washington, kajti mir celega sveta zavisi od 1: ugodne rešitve. Wilson je prepri- s eanja, da je človeški razum še mo- ' čan in bister dovolj, da bode našel I .sredstva in način, kako bi se dalo £ na tem svetu v miru skupaj živeti. 1 . Mesto, da se prepiramo in boju- 1 jem med seboj, zakaj ne bi raje 1 ; sedli skupaj in se bratOvsko po- ' '! govorili. Toliko se govori o brat- * stvu sveta, zakaj to bratstvo v dejanju ne bi pokazali. In prav ima. — Z napetostjo čakamo nadaljnih poročil. Štrajk v Anglii končan. ] j London, 5. oktobra. — Veliki že- ' - lezniški štraj je končan, ki je pre- -; til Anglijo pefetaviti na rob preku- ; t .. 1 - cije. I Ministrski predsednik Lloyd i George in Bonar Law sta imela - j dolge konference s zastopniki de- - j lavstva. Vspch teh konferenc je i bila mirovne rešitve celega vprašanja. Delavstvo je sprejelo talcoj !-'delo, toda takoj se začne konfe-i- Jrenca, ki naj uredi delavske plače o in druge delavske zahteve. Do 31. oktobra veljajo dosedanje delavske plače. Vlada je pa morala zagotoviti železničarje, da noben delavec ne bode dobil manj 3-1 kot $12.30 na teden dokler ni žili, vež dražji kot 110 odstotkov kale kor pred vojno, a | S tem je bila odvrnjena naj-1- večjo kriza, kolikor jih je Anglija sr. kdaj imela, i- __•__ ^ Perzijski šah v Parizu. rr Paris, 5. oktobra. — Peirzijski le šah, kateri je bil nekaj časa v S vi-. jci, jd dospel danes v Paris. Na ko-e-1 lodvoru je bil sprejet od uradni-Ikov, zunanjega ministrstva. Štrajk pouličnih železničarjev v San Fram- cisko. 1 Oakland, Cal.,, (5. okt. — Pet j. mož, med njimi tudi policijski ka- g pitan Woods, so bili v,streljani v ji boji s štrajkarji, ko je San Fran- eiško-Oakland električiia d-užba | hotela začeti voziti. Wood dolži I. W. W. za k revolto v Omahi ri Generalni major ameriške anna-de Mr. Leopard Wood, se je izra- ° zil. da so krivi revoite v Omaha I. W. \V. in njih rudeča zastava ka- ^ 1\or tudi njih 'sovjetska organii-.a-cija. Ako posetite njih sejo enkrat si ne želite, da bi Šli še kedaj, ^ kajti takoj spoznate pri čem, da ste in kakšno taktiko zavzema ta organizac ij a. Prip ra vi jeni bi b i !i tudi takoj raztrgati in pomenim- j ti njih rudečo zastavo. To so ^sovražniki naših domqV. Kajti njib nauk uči pristaše' te organizacij samega razdiranja in lcn^o prelit'- • _ . . S „ i Jamestown, N. Y. 5. oktobra. —• Pot oseb mrj vih in 13 težko ranje- r/ nih, ko je skočil preteklo noč Buf- ^ falo-Lake Erie vlak iz tira. Nešre- j, ča se je zgodila med Dunkirk in ■ „ Fredonia. . t1 n Turški kabinet resigni-ral. Carigrad, 5. oktobra. — Besi-' gnaciija turakega kabineta z Da-[ mad Ferrid Pašo na čeiu je bila danes sprejeta in odobrena po sultanu. A g Chicaški Jugoslovani I j proti Italijanom. - Chicaški Jugoslovani so poslali , i brzojav, v. katerem odločno p rote-. stirajo proti početju D'Anuijizio. V . brzojavu prosijo Wilsona, naj kre-] pko brani še nadalje pravice Ju- ( goslovanov. Sklenilo se je, da se i, bode organiziral posebni oddelek ( . prostovoljcev izmed Ameriških e Jugoslovanov, ki bodo šli takoj v Evropo ako bi Reka morala osta- ; _ ti Italijanska. Lastnica radija umrla za rakom. Baltimore, Md. — Tu je umrla Mrs. Kithill iz Denverja za rakom. * Zanimivo je, da je bila. Mrs. Kit-f hill lastnica vsega radija v Zdru-žepih državah ki je sedaj edino zdravilo, zoper raka. d a Italijanska deklleta za t; Reko. i- Reka, 3. oktobra. — Italijanske >j vlačuge so pridno pri delu, da iz- vabljajo-Italijanske vojake iz A-:e bacijje v Reko, da tako pomiiožujejo vojsko vskoka D'Anunzio. — V posebnih motorjih so jih pri-,a peljali v Abaci j o in celi regimenti [a so se baje dali pregovoriti, da so ij pustili svoje poveljnike in odšli v ii- Reko. a- Podla politika podle države •a Italiani lažejo. Rim, 4. oktobra. — Kakor sc poroča iz "Tran-a" Dalmacije, so baje Jugoslovan^, ubili italijansko L* dekle, ker je nosila italijanski ki trak. Tudi drugače so baje Jugo-. sl6vani naredili veliko škode ita-o- ljanskim irridentom. — To poro-li- čajo v" svet radi tega da bi se oprali. t:====- ' t-" ' S-i. Nigra lin|ali. Washington D. .0. Velike množice razburjenihjmeščanov se Ti je zbrala in ustrelili zamorca, ki c je ustreljl sherifa. Pet drugih ni- gi-ov so vjeli in jih firže vjete, da jih bodo linčali. j .' se 126 čhicaških Rojakov se 2 je vrnilo iz Sibirije. San Franciko, 6. okt. 358 voja-kov je prišlo iz Vladiyostoku, kate ^ vi pravijo,|da je Illiniis njihova do J ipovina in 126 jih je & mesta Chica d< go. Bili so nezmerne viseli, ko se je ^ zasidral parnik Thomas v San 0! Francisko. C1 -» . ■ & p' Wilson morda|)zdravi v v dveh tedfnih. 1- b Hoče pisati delavski .^ odboru, pa zdravnik n pusti. d -b Washington, D. C. .d: oktobra — li Predsednikovo stanj kg je zbolj-• šalo in bil je miren <-.. ii dan. | Državni depart mei t j c prejel br- k GlaMY^^ , , "Sveti oče se zelo zanima za k zdravstveno stanje predsednilca b Wilsona. Njegova svetost mu želi d in moli' za skorajšnjo povrnitev ' Zdravja in bo hvalžen, če mu bote sproti poročali o zdravju i-menitnega bolnika. Cardinal Gasparri, papežev državni tajnik." r n Cowan Doyle govoril z mrtvim sinom. London, 6. okt—Listi prinašajo r vest, da je Cowan Doyle znani pisatelj in razlagatelj spiritizma go- f voril s svojim mrtvim sinom. Pravi namreč: r "Bil sem v temni sobi s pet mož-. mi, ženo in medijen). Moja žena g 1 zakriči.' Potem vsem slišal sinov " ; glas: "Oče!" Odgovoril sem: 'Da, moj sin?' [ Odgovoril je: 'Odpusti mi.' ' Vedel sem, kaj misli. Samo v . v eni stvari se ni sva strinjala v živ- ( l ljenju — on ni veroval v spiriti- . '' ?em. Rekel sem mu, da mu odpu- , stirn. Nato pravi: 'Zelo sem vesel'. _ _ , Njegov glas je zginil. ■ Govoril sem s" svojim sinom in čul sem njegov glas. Naj bom naj-bogolcletnejši lažnik, če ni vse to a res." K temu bi opomnili: Neka žena " ni hotela verjeti v spiritizem in večkrat se z možem prepirala 0 zavoljo tega. Ko gre mož na počitnice žena zboli in hitro umrje, Brzojavijo po moža. Ta hoče potom špiritizma najprej govoriti z njenim duhom. Res . j o prikliče in duh mu reče: "Srečna sem; pridi e za menoj," kar je pomenilo, naj 7j. se sam konča, ko pride mož domu, L. je bila žena zopet živa; napadla jo g. je le neka hitra bolezen. Videl je, . da ni govoril z njenim duhom, am-i. pak z nekim drugim duhom, kater ti remu se vsak proda, kdor se vdi jo špiritizmu. _ V Kolčak bo sodil 163 oseb zaradi carjevega zdravja. Pariz, 6. okt.—163 oseb bo prise šlo prCd solba; ker so zapleteni v so slučaju umora carja Nikolaja nje- ' Heodvisen dnevnik jugoslovanskih delavcev v Ameriki. Izhaja vsaki dan, razven nedelj in praznikov, NAROČNINA: Za celo leto...............................$3-50 Za tričtrt leta............................. 2.65 Za pol leta............................... I-7S Za trimesece ............................. 1.00 ZA STARI KRAJ: Za celo leto.............................$5.00 Za pol leta............................ 3.00 Cene oglasov na zahtevo. NASLOV: EDINOST PUBLISHING CO. 1847 W. 22nd. St.. Chicago, III. Telephone Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. October 8, 1919.— Number (Štev.) 43. — Volume V. Leto. Issued every day except Sudavs and7 Holy day s by Edinost Publishing Co., 1847 West 22nd Street, Chicago, 111. Naša načela in socif alne razmere. Nek sloveč Anglež je rekel: "Zdi se mi, da naši delavci trpe, ker je izginilo katoličanstvo. Delavstvo 'hoče svobodo in varnost, katero je imelo pred reformacijo." Kar velja za celi svet, Pomanjkanje kato-ličanstva je vzrok vseh družabnih nemirov. Delavec se hoče oprostili nenaravnega .in nekrščanskega družabnega redu. Cerkev se ne druži s socijalizinom, zoper osebno last; tega bi tudi dektvci nikoli ne zahtevali, če bi jih njihovi voditelji ne bili zapeljali. Cerkev pa prav odločno nasprotuje spbičaemu kapitalizmu. Na noben »ačin ne moremo zagovarjati sistem, po katerem so si nakupičili gore bogastva nekateri brezvestni in premeteni pustolovci, od katerih so sedaj odvisni milj oni trpinov. V svoji močiimajo časnikarstvo in tako delajo javno mnenje celo pri onih/kateri se k njim .ozirajo za škorjieo kruha. Malo pred vojsko so računali, da so štirje odstotki prebivalstva na Angleškem {posedovali devetdeset odstotkov vsega bogastva na Angleškem. V Združenih Državah posedujeta dva odstotka prebivalstva šestdeset, odstotkov vsega bogastva. Petinšestdeet odstotkov prebivalstva, h kateremu spadajo delavci kateri narede bogastvo, pet odstotkov bogastva. Ali se je čuditi, če nam cerkev kliče, da pomagamo, da r.e natrede .postave, po katerih bo osebna last, pravičneje razdeljena? Če greš skozi bogatejši del mesta New York katerikoli čas od pomladi do jeseni, boš videl okna" zastrta in vrata zasklenjena. Nikogar ni doma razven nekaj čuvajev, ki varujejo domove, kjer so bila zapravljena bogastva. Nekateri so šli po opravku, drugi pa so samo paraziti človeške družbe, ki se vozijo 7 avtomobilom in iščejo razvese-Ijevanja, šive po . .zli.-nih vilah'in hotelih, obdani s strežniki. Potem na pojdi vpmiapobij6ne ulice in videl boš revščino no. vfceh krajih. «>■■: - ,- Tii.i<:<. je «.«»-, kei"*li'»«TiN,- v,/^ i?;atrftiio " ■dad)« kamela š^ : /.jc skosij ši\ankino uho,.kakur bogatin v nebeško kraljestvo. ' Ni sicer .nemogoče ■bili dober in-■bogat, toda.bogai hoče Je razsipati, kakor se mu poljubi in si pridobiti še več bogastva in imeti popolno oblast nad moderno industrijo in trgovino. Tako bogastvo je takisto nevarno za reveže, ko gledajo kako si bogatini kopičijo zaklade, kako žive ženske samo zalo, da kupujejo obleke in se razveseljujejo. Četudi dobi delavec boljšo plačo, vendar bo vedno videl velikansko razliko med seboj in lenim bogatinom, ki sije -zbral bogastvo navadno na krivičen način. -Cerkev ni, kakor soeijali zem, da bi gojila sovraštvo in zavist, katera grozita sedaj, da bosta spremenila cel svet z revolucijo: Revolucije in nemiri so samo.prestopki gibanja., do katerih mora priti, če KC to gibanje ne bo vršilo po pravilih Kristusove cerkve. Cerkev edina se je ohranila da od njega prinaša poročilo delavcu. V današnjih časih svetovne reforme je potrebne,-jše, kakor kedaj popre j-, da svet spozna to .poročilo,-moč in jasnost. Kapital in delo je morata pripo-.. znati, če hočeta odvrniti katastrofo. Cerkev ne trdi, tudi delo ne, da so vsi delodajalci in kapitalisti sebični. Pravi, Krščanski delodajalec in Kapitalisti bise sami radi znebili sistema, o katerem vedo, da je krivičen, toda morajo i1 i najprej s časom, če ne. jih kompeticija vduši. Cerkev no. kriči s socijalisti zoper osebno last. Cerkev slrogo obsoja nauk gotove *truje, ki neti sovraštvo med ljudstvom, uči pa, da mora Človek živeti prijateljsko eden z drugim. Papež Pij X. je opominjal katoliške pisatelje, da se potegujejo za pravice revnejših slojev da se varujejo besed, katere bi nelile sovraštvo in da ne govore o pravici, kjer je Mesto samo za ljubezen do bližnjega. "Naj ne pozabijo, da hoče Kristus združiti vse ljudi z vezjo ljubezni, ki je polnost-pravice in veže vsakogar, da stafemi po pravici!" Ni nam treba razredne vojne, vse, kar rabimo, je, družabne postave po Kristusovih načelih, katere bodo skrbele za blagor vseh, ne samo nekaterih, tako misli tudi zdravo delavstvo. •*"- Popolnoma napačno je naziranjc, da je velikansko bogastvo potrebno, da bi ne bilo dobro, če l}i delavstvo lastovalo dele produkcije. Vidi se že da so nekatera podjetja prevelika, da Di bila koristna Človeški družbi. Če bi bilo več lastnikov, bi se več storilo in manj zapravilo. Tudi ni nemogoče voditi velikanska podjet ja, če bi veČina lasto-vala kapital. Sedanji sistem pa je tak, da le nekateri poberejo smetano, za druge pa ostane le nekaj vodenega. Pošteno delavstvo zahteva, da naj zginejo predpraviee, katere vodijo v zlorabo in nepravilno razdeljene dobičke skupno korist bi •morali -imeti pred očmi v vseh podjetjih. Za časa katoliških lig v srednjem veku si ni mogel nihče pridobiti brezmejnega bogastva, ker je bil delodajalec omejen, ker mu je postava določala količino blaga, katerega sme kupiti,'koliko potnih zastopnikov sme imeti, koliko delavcev itd. Namen teh postav je bil, da ni nihče mogel imeti oblasti nad delavstvom in trgovino. Vsakdo .se je lahko pošteno preživel, nihče pa si ni mogel zbrati brezmejnega bogastva po delu drugih. Nihče ni smel izvrševati dvojne vrste dela. Časi so se spremenili, vzroka pa ni, zakaj bi zopet ne uvedli podobne postave. Delavec bi dandanes raj>Se sprejel postavo, naj se delnice razdele naj kolikor mogoče veliko ljudi lastuje bogastvo, kalcor pa, da se po socialističnih naukih vniči svoboda in vsaka osebna last. Delavcu so ponujali dovolj političnih naukov tako, da bi moral biti že enkrat previden in pomisliti, predno bi se izročil tiranski socijalistični oblasti, socialistična nevarnost je v tem, ker ne marajo blagostanja za vse, ampak hočejo prvi dobiti delavca za gotovo, socialistično politično stranko, tej stranici hočejo, da se pridruži in tako dela za nje z dušo in telesom. Na ta način tudi dobe delavcev glas pri volitvi. Stvar je jasna. Katoličani moramo jasno pokazati svoje principe, katere bo delavee spoznal za prave. Ko bi pač tudi kapital razumel, da ni njegov namen samo to, da se obogati. Med onimi pa, ki gredo do skrajne meje, mora biti večen boj. Z nami se bo strinjala gotovo pretežna večina vsega delavstva in se borila zoper vjede človeške družbe. Ta boj bo brez premirja in brez popustitev. Ljudstvo se jc že navzelo napačnih idej. Tukaj Je naša najtežja naloga. Če bi bil cel svet katoliški, bi mu lahko pojasnili svoje mnenje. Kakor pa stvari stoje, je nemogoče omejiti človeške strasti in predsodke. Ni večjega dela, kakor spravljati ljudi k edinosti. Pravi vzrok draginje. Wall Street, vsi veliki listi in Washington trde da moramo zalagati Evropo. Zagovorniki te ideje so ravno oni, kateri najbolj vpijejo zoper profitarje in ščuvajo ljudi do take jeze, da ne marajo več kupovati mesa, jajc, masla in podobnih -stvari, ker so predrage. Ti elementi vedo, da čim manj bodo naši ljudje kupili, tem več bodo imeli za izvoz, toliko višje, bodo cene in tako moramo mi plačati za to, kar se izvozi in to, kar sami povžijemo. Naši magnati, na primer, prodajo v drage-kraje' blaga -m bilijon dolarjev. Evropa ne more plačati niti centa, dokler ne začne trgovine nam na škodo, dokler mi ne kupimo od Evrope več, •kakor Evropa od nas. Ravno oni ljude pa, kateri prodajaje blago v Evrope so zoper to, da bi mi kaj kupili v zameno. Oni, ki proda naše blago, je dobro plačan in naši delavci ga plačajo in zraven še zgube blago, katero so produeirali. Blago, ki gre iz dežele, ne pride v roke tarnoš-njini delavcem, ampak kapitalistom, kateri je isti, kakor ameriški -kapitalist, ker ta ima. v rokah, vrednostne listine, katere mu je dal v zameno evropski kapitalist. Ravno isti kapitalist, ki ima te za-dolžnice, bo šel z njimi na ameriški trg- in kupil zanje blago za inozemstvo. Naše ljudstvo pa je bilo dvakrat oropano za bla^o in delo. Kapitalist je napravil dovolj dobička, da je kupil velike časnike za sebe. Da bodo cene rastie na ta način, je jasno vse, kar se proda iz dežele tega ne bo tukaj in primanjkljaj se mora pokazati. Preveliko izvažanje, četudi inozemski kupec lahko plača ob gotovem času, vedno kaže primanjkljaj doma, kar dela slabe čase. Čim več se proda v inozemstvo, tem manj ostane doma. Kadar se gre za to, ali'bomo glasovali za trgovino »zunanjim svetom, ne pozabimo, da bo potem manj blaga doma. da bodo cene rast le in mi bomo plačali za to, kar se je izvozilo. Sam sebe tolče, vwvl) ttnijii. .svetih ut IvwjWJS jejo z denarjem, katerega je on dal, Kaj nam Evropa dolguje. Wall Street hoče, da podpiramo izvoz, zraven pa pove tudi, da je Amerika prodala Evropi v prvih treh letih vojne blaga za 23 bilijonov; Amerika pa je kupila blago za manj kakor 12 bilijonov. Od tedaj je naša država posodila Evropi nad 10 bilijonov dolarje^- tako, da nam Evroja z vsem skupaj dolguje nad 25 bilijonov. To predstavlja blago, za katero niso plačali in nikoli ne bodo; to škodo plačujemo mi. Mi plačujemo to, kar je naloženo Nemčiji za kazen, da mora plačati v tridesetih letih. Kakor so bili naši kapitalisti veseli, ko s^ izplačali 25 bilijonov, tako bodo nemški kapitalisti z veseljem plačali, kolikor za-more plačati nemško ljudstvo. Delay« aliiranih držav pa ne bodo imeli vsega za-sebe, kar produci-rajo, ampak morajo pomagati plačevati odškodnino za Nemce. Dan za orambo ognja. 9. oktobra bo dan obrambe ognja. Ta dan bo ' oseminštirideset let, odkar je Chicago skoro docela pogorelo po neprevidno; zato naj se ta dan vsakdo spomni, kaj ogenj lahko stori in odstrani vsako nevarnost. Koliko škode napravi ogenj, naj pokaže sledeči pregled. Deta 1918 je ogenj napravil škode v Združenih državah in Cana-di za $317,014.385. Ognjegasne oblasti.pravi j o, da bi se bilo dalo izogniti 75 odstotkom teh požarov. Nad 15,000 ljudi umre in nad 200 000 je ranjenih vsako leto vsled ogpja. Zgube in stroški za omejitev ognja znašajo v Združenih Državah letno $500,000.000. Na vsako osebo v Združenih Državah pride $2.50 odškodnine po ognju, v Evropi samo 33 centov. Vzrok je ta: V Evropi so bolj skrbni in odgovornejši za .vsako nesrečo. < Pri nas zgubimo vsako leto $2,-50(\000.000 na zaslužim vsled ognja. Lansko leto je bilo 500,000 nesreč v Združenih Državah, zavoljo katerih (klavci niso delali 4 šili nesreč z izgubo časa in dela. Bilo je 60.000 nesreč, ki so zadele ROJAKI SLOVENCI! NUJNO NUJNO Pomogajte svoji domovini. Komaj osvobojeni, komaj rojeni kakor narod, že imamo svojega Heroda, ki je nastavil svoj morilni meč na naš vrat,.• da nas zadavi predno smo v resnici rojeni. Vse naše, lepo Jadransko morje nam hoče Italijan ukrasti in nas .gospodarsko umoriti, narediti berače odvisne od Italijanske milosti. Rojaki na noge! Zopet moramo poesči sami v boj 1 Zopet moramo vsi na noge! Protestirajmo proti grdi propagandi, katero je razvik Italija po celi Ameriki, celo med vladnimi zastopniki, da bi preslepila Ameriko, da bi potrdi la narodni umor. Na noge toraj! Protestirajmo 1 Vsak rojak naj žrtvuje dva centa za rešitev svoje domovine! Istrižite ta le listek, ga podpište in ga nam takoj nemudoma pošljite. Prosimo Va"s v imenu vaše ljube domovine, v imenu svojega naroda doma^ storite to! Rojaki, Jugoslavija vas obupno prosi pomoči 1 Mi bodemo te podpise dali našemu prijatelju senatorju, da jih predloži pred senatmo zbornico. Prosimo storite to nemudoma! Odbor za zunanjo politiko. v-:: Washington, D. C. Jaz podpisani s tem kar najodločneje protestiram proti Italijanski propagandi v tej elezeli, ki hoče preslepiti in; prevarati javno mnenje glede krivice, katero skuša Italija storiti Jugoslaviji, ko ji hoče vzeti Jadransko morje, ki jc politično, narodno in zemljepisno Jugoslovensko, in Italijansko samo po krivici. Amerika še ni nikdar potrdila kake krivice in prepričan sem, da tudi sedaj ta Italijanska propaganda; nikdar .se bode vspela, da bi zaslepila naš čut pravičnosti. Jaz s tem prosim gospode .tega odbora, naj vstavijo to sramotno propagando in naj stoje trdno na stališču praičnosti. Nobeno vprašanje ni rešeno, dokler ni rešeno pravično. .Ako bi ameriški narod potrdil to krivico, katero hoče Italija storiti, bi to pomenilo toliko kakor bi potvrdil Herodovo-dejanje proti nedolžnemu novorojenemu narodu. Premoč nikdar ne bode postala pravica. To the Oommitte on Foreign Relations: Washington, D. C. I, the undersigned citizen of U. S., herewith most empatically protest against the Italian propaganda in this country in order to blackmail, and deceive public opinion regarding the injustice which Italy is trying to commit on the Jugoslavia by taking away from her the coast of the Adriatic which is politically, ethnegraphically, nationally Jugoslav, and Italian only by injustice, by persecution and by other unjust means. America never approved any injustice and I am sure the Italian propaganda will not succeed to blind our sense of justice. So I herewith ask, gentlemen of this eommitte, to stop this sliamefuld propaganda and to stand firmly 011 the ground of justice. A Question-is not settled until it is settled right. If American people would approve this injustice, which Italy is trying to commit on a newly bom nation, this would mean approval of an act of a Herod against an innocent people. Might will never become right, Name ....................................... ............... Address............. .......................................... Business.................................................... vse ljudstvo in 22,000 nesreč v industriji. Varnostni organi pravijo, da bi se bilo dalo preprečiti 75 odstotkov vseh nesreč. Pismo iz domovine. Mr. Joseph Kraner v U. S. General Hospital, Ft. Bayard, New Mexico je prejel sledče pismo od svoje sestre in svojega nečaka. Sv. Lovrenc. — Dragi brvat: — Težko Ti pišem kaj takega, ker meni se zelo slabo godi. Prosim te na kolenih, da mi pošlješ kaj obleke, čevlje .in če imaš kaj belega platna za srajce. Hvaležna Ti bom do hladnega groba. Vse je tako drago, da ni .mogoče ničesar kupiti posebno pa še meni ne, ko sem vedno doma. Spi ■ejmi nebroj pozdravov od Tvoje žalostne sestre. Sledi pismo nečaka: Ljubi stric i Prosim, *,ko Vara je mogoče-kaj poslati za naju s Francem, ker se grem učit ; doma mi pa ne morejo clati sabo j perila., ker je tu strašno drago. Zato Vas prosim za platno za srajce in žamet za obleko. Vse Vam hočem povrniti, ko pridete v Šentlovrenc po Juliko; tedaj grem z Vami. Tudi sestri Ana in Mimika sta že veliki, greste že v šolo. Za vse Vas ne upam prositi, če le nama kaj pošljete. Vam zelo hvaležen, Vas pozdravljamo vsi posebno pa udani Alfonz. Reka proti D'Anunzio. Paris 6. oktobra. — Nov Voditelj reških Italijanov je Vstal. Neki Gotthardi, predsednik demokratske stranke v Reki, ki ima v svojem programu autonomijo Reke jc prišel v Pariz, da izposlujc za mesto to, kar želi, v resnici — namreč autonomijo in neodvisnost od Italije. Ko je nastojil D'Anunzio v Reki s svojo eškapado, bi je Gotthardi in nyegov prijatelj Oscare Bat-testin aretiran. Toda posrečilo se ni ujguiti iz ječe. Ušla sta iz Reke skrivaj in zbežala v Jugoslavijo. Zbežal, je v Beograd, kjer se je prijavil Jugoslovanski vladi in povedal o celi stvari za kaj se gre.'' Jugoslovanska vlada mu jc drage-volje posodila dovolj denarja, da je mogel potovati v Pariz, kjer •sea;.,) vtem j c 9r » citko nmnji v Ostjo pri mirovni konferenci, da bi dosegel. da bi Reka postala med narodna luka z lastno autonomijo. Gotthardi pravi: "Izmed 12.000 volilccv v Reki šteje njegova stranjka 2.500 glasov. Najmanj eii tisoč jih je še, če ne še več, ki z nami misli isto, toda- so prebojeei, da bi si upali pri sedanjih raznie-rah izraziti svoje misli. Veliko trgovcev, morda večina je z nami, ker vdeo, da bode trgovina trpela, ako bi prišla Reka pod Italijo. V mestu je tudi do 5:000 socijalistov, ki so odločno proti vsaki aneksiji in nočejo biti ne pod Italijo in ne pod Jugoslavijo. Toda klic po autonomiji se sedaj ne more čuti, ker strahovlada D'Anunzijcva zatre vsak klic po svobodi. Na glavo Gotthardija je razpisal D'Anunzio nagrade $10.000. —- Politika D' Aiinuiizijeva je bila razburiti Jugoslovane da bi napadli Italijane. Na ta način, li potem Italija dobila uzrok prodreti dalje-v Jugoslavijo 111 imeti potem še več zemlje, s katero bi lahko barantala. Vendar Jugoslovanski voditejli so spoznali le prehitro namen Italije in ohranili so mirno kri, molčali na vse komedije pol norega D'Annunzija in počakali, kako sc razvijo razmere. Kaku dra je bila ta politika kaže se žt sedaj. D'Annunzio izgublja upliv celo med lastnimi pristaši in prijatelji. Vse ga zapušča. Tako kaže, da bode res vsa komedija D'Annunzijcve ostala samo komedija, kateri se bode smejal še dolgo cel svet. Wilsonovi darovi vredni milijon. Washington. — Tajnik Tumulty pripravlja odgovor na resolucijo sklenjeno v kongresu, s katero se zahteva, da Wilson poroča, koliko darov je dobil v Evropi. Pravi da darovi niso posebno veliki (?); morda v skupni vrednosti enega milijona. Pravi tudi, da je predsednik vsigdar vprašal Lan-singa in generalnega pravdnika preje za svet, predno je sprejel kak dar, če ga sme sprejeti, ali ne. Najdragocenejši dar je baje zlata mrtvaška 1^'sta, v kateri je spravljena diploijm častnega meščanstva Londonskega. 17 letna morilka pred porotniki. Chicago. — Danes se je začela obravnava proti Mar. Seithamier, 17 letnemu dekletu, ki je ustrelila odvetnika Benjamina Burra. i ■ i- „ i,. uceHr- : . . New v.-. •< ;■ Averson iz v.. mirovne konference m-, j.-Ameriko in pravi, da je ameri&Uo delegacijo postopanje D 'Anninrao silni razburilo. Takoj je zahteval pojasnila od vlade, kako vlada sprejme celo afero. Deset porok odloženih. Joliet, 5. Oktobra. — Deset oporok je bilo odloženih na poznejši čas, ki se niso mogle vršiti dane«, ker ni bilo poročnih prstanov. —-Poduradnik J. B. Sullivan je u« kradel na pošti zavitek z .10. prstani, katere je poslala v Joliet tvrd-ka iz Chicago. Razočarani pareM so morali odložiti svoje poroke, dokler ne dobe novih prstanov. Velika tiskarska stavka v New Yorku. New York. — Stavka New Yor-ških pressmanov, ki je ustavilo nad 200 največjih tiskarn, se hitro širi po mestu. Več in več tiskarn se ji pridružuje. Press-manonv»a se pridružili tudi stavci. Denar v staro domovino. V stari kraj se more potovati... Potni listi se zopet lahko dobe. Vsak teden odpotuje jo eden ali več parni-kov francoske družbe s starokrajskimi potniki. Tabo od-plujejo: 20. septembra parnik La Touraine 24. septembra parnik La Loraine ...... 4. oktobra parnik Niagara 8. oktobra parnik France 14. oktobra parnik Rochainbau 16. oktobra ^parnik La Savoie 25. oktobra parnik La Touraine 25. oktobra parnik La Loraine 4. novembra parnik France. Za vsak parnik imamo nekaj kart naprodaj. Kdor ima potni list in hoče hitro-odpotovati, naj pride na moj naslov pred odhodom parnika, s katerim hoče odpotovati. Pošiljanje denatja. -iv't-iro. eaiLseljivo in pocsru mor-em jv&dati-tl-MKue-sj' nku ri kraj, vsaka pošiljatev je zavarovana proti izgubi. Cene Denarja- 100 Kron za........................$ 2.80 2.00 Kron za .. *.....................$ 5.50 SOoKron za.........................$ 13.00 1000 Kron za.........................$ 25.00 5000 Kron za.......................$125.00 10.000 Kron za ............................$250.00 50- Lir ........................... • $ 5-9« 100 Lir............................$ 11.40 1000 Lir .........................— $110.00 5oo Lir.............................$ 55.00 Denar pošljite po Money order, po American Express Co. ali po bank draftu. Potni listi. Onim, ki sami nočejo imeti kakih sitnosti, preškrbim tudi potni list. LEO ZAKBJUSEK 70-8th Ave. NEW YORK, N.Y. Prodajam šifkarte za vse proge. Pošiljam zaboje s hrano in obleko v, vse jugoslovanske kraje.-Pošiljam denar v vse jugoslovanske kraje. 1000 kron samo'$27.50 JOHN ZVETINA 1726 So. Racine Ave. CHICAGO, ILL. POZOR! ROJAKI! -POZOR! Kadar rabite novo obuvalo se obrnite zaneslivo na mene ker imam v zalogi vsakovrstna obuvala za! moške, ženske in otroke. ' L. - Popravljam tudi stara obuvala (Shoe Repair) po ft» najnižih cenah. I Rojakom v Chicagi se toplo priporočam. . ! * i S- JOHN VROSICS 2057 W. 22nd Street - CHICAGO, I'LL. "EDINOST", OCT. 8, 1919. 'i. (Nadaljevanje s prve strani). k'e, spodnje perilo, jopice, nadalje milo, cvirn, igle, riž, sladkor, kavo, mast, mleko vkantah, itd. Ne sme se pa pošiljati nobenega svežega masa, nobene stvari, ki znana pota se pokvariti, nobenih vži-Igalic ali sploh kaj gorljivega, ao^ jbene stvari v steklenih ali porcelanastih posodah. Če pošljete mast, je morate poslati v zattinjeni: po. eodi. 11 Če ste namenjeni poslati v staro domovino, tedaj se morate ravnati po sledečih točk ali, Id so odobrene od primernih oblasti in hi So v vašo korist ter hitrejše poslovanje. Prosimo vas,, tla se teh navodil dobesedno držite, ker če hi Vfie tako, kakor predpisano, ne moremo garantirati, da pride vaše blago naprej. | Velikost zaboja je dvojna: Pršiva velikost je 36x24x24, druga velikost 36x24x12. Le naboji te velikosti se bodejo sprejemali in če teo kake druge velikosti, se absolutno odklonijo. Zaboji morajo biti okovani z železniM obroči, in debelost desk, iz lqtterih je delan zaboj ali kišta, mora bitk sedem osmink palca. Take kišle lahko sa-[n,i uaredite, kakor predpisano, ali 'pa če vas je več skupaj, pojdite v svojem mestu v tovarno; kjer vam jih naredijo, kakor tukaj napisa--no, ali pa če imate v svoji, naselbini zastopnika, se obrnite nanj. Če pa stanujete v bližini Clevelan-<3a, lahko zaboj v Clevelandu na-; roeite pri Prank Hudovernik, 3052 i K. 62nd St., Cleveland, O. kateremu dopošljete $3:50 za veliki za-i boj in $2.50 za mali zaboj. On vam preskrbi zaboj, Id se vam dopošlje pM> ekspresu, in ekspres plačate vi. : 1'omnite, da nobenih zabojev, drugače kot gori omenjeno,. se ne bo sprejemalo in. odpošiljalo. Kdor naroči zaboj v Clevelandu, mora biti. njegovo naročilo v'Clevelan-du, najkasneje do 75. oktobra. Na | poznejša naročila se ne bo oziralo, in se bo vrnilo že morda prejeti | denar. | Ko ste nakupili potrebno blago, I ga položili v zaboj, katerega nio-p-ate dobro in trdno natlačiti, za-. ; bite pokrov in naredite naslov kot | sledi: J; Zgoraj v levem kotu napišite - rsvoje ime in natančni naslov, v J. Sredini pa ime, priimek, vas, hišna številka, zadnja pošta, okraj, de- j .tc1«V- pisejwi.jilu,,. • Tu si o "'Tejle j - vzorec. " John Babnik, r - 114 Smith St. I Cherokee, Iva us. " 1 Naj prejme ANA PABNTK \ ,, VAS VELIKE LAŠČE, .št < 51 i: p. VELIKI*] LAŠČH T DOLENJSKO. — KRANJSKO JUGOSLAVIA. Predno odpošljete zaboj po eks-pre.su v New- York, morate nazna-. niti-na Frank Hudovernik, 3052 E 1| 62nd St. Cleveland, O. ki vam ne-Ipptafta odpošlje potrebni že ti-e skan naslov, kam se pošlje zaboj i. V New York. Ta naslov pribije te s Štirimi žeblji na pokrov zahoja Mai naslovom za stari. kraj. Ko ;...imate naslov za New York,pribit Z ga odpošljite. Dupli- k.at ohranite vi, triplikat pa morate poslati na sledeči naslov: Frank Hudovernik, 1052 E. 62nd St., Cleveland, O. Objednem s triplika-ii i Jo^i pošljete za vsaki funt poSi- c r »jatve po 16 eentov. Reaimo, da s .: .tehta pošiljatev z- zabojem vred r : '172 funtov, mort« poslati 172 krat po 16 eentov, to je $27.52. ; Pomnite, da ekspres do New ! Vorka morate plačati sami, zara-1, t. dUega imate cent ceneje pri fun-K tti kot pošiljak-i -zabojev v Cleve-laudu. Kdor pa slučajno pošlje za-'L boj v Cleveland, mora doposlati ) 17 centov od funta, ker sicer se ne . ?PoS<*valo, kajti k z ClevelandL :: *e lreba Plačati vožnjo do.-New iiorka. Vaš zaboj mora biti v New Yor I ku v skladišču najkasneje do J§ novembra, letos. Če pride žabo i L »e en: dan kasneje, nihče ne garantira, da gre naprej. Zatoraj je dobro, da na ekspmsni postaji poi-fevešte, Če vam garantirajo, da bo zaboj do 15. noveni bra v New Yor-fcti. Pošljite toraj od vašega doma najkasneje rfkoli 5. ali G. =novem-bi'a da ne bo zamude. Pomnite, nikar ne pošiljajte zaboja po "froh- tu" ampak po elcspresu. ki vami 'garantira, da dospe ob pravem času v New York. Za vse one Ikraje, vasi, mesta fe trge, katere imajo Italijani zasedene, se ne sprejmejo pošiljatve, toraj jih ne pošiljajte, ker bodete fiamo ob denar. i Jugoslovanska vlada je prijazno obljubila, da bo pripustila vse; blago brez colninc. v. Jugoslavijo!. da objednem plača vožnjo po j Jugoslovanskih železnicah. — Vse' j blago, bo naloženo na .parnik, last' 2 ^Irelns Bros. & Co. nod vodstvom United States Shipping Board, ki s sprejme pošiljale v pod svoje po- t kroviteljstvo 'm jo odpelje abso- i lutno varno v Trst, naslovljeno na 1 American Belief Administration, j odkoder se zaboji dopošljejo, ka- i mor so naslovljeni. Parnik in po- i šiljat ve'bodejo spremljali naši ro- 1 jaki, ameriški državljani, ki bode- < jo imeli posebno dovoljenje in var- < no spremstvo od ameriške vlade, f Vse blago je zavarovano proti iz- ( gubi, ognju, tatvini, nesreči na 1 morju. ; Rojaki, izstradana in na smrt irjiiučena- Slovenija in Jugoslavija j gledajo na vas za po*noč. S pov- ] zdigujenimi rokami v a k prosijo, usmilite se nas, pošljite nam obleke, da od mraza no poginemo v tej , zimi. Rojaki, sedy.j imate priliko, . kakor je ne. bod<;k> imeli več. — Zdramite se, začnite nemudoma s pošiljanjem, prečilu-jtc še enkrat natančno vsa določila, in če se bodete ravnali po njih, bodetfe naredili prav. Pokažimo ameriški Jugoslovani, da imamo plemenite srce, naj se jugoslovanska Amerika' odzove z najmanj 10,000 pošiljat vami, in miljone grenkih solz sirotic in re-vic bo obrišanih z žalostnih obrazov naših rojakov, ki so prestali vse gorje tekom petletne vojne. To ho najlepše božički darilo ameriških Slovencev, ki-so ga rojaki še kdaj prejeli v stari domovini, I kajti pošiljatve bodejo do Božiča doma. Slovenska Narodna Zveza i Zveza Jugoslovanskih Žen in j Deklet. Odbor za pošiljatev: Louis J. Pire, predsednik; Anton C rdi na, blagajnik; Frank Hudovernik.'tajnik, • I ' 1052 E. 62nd St. i Cleveland, O. Cleveland. O., 3. oktobra 1919. Pripomba:—-Vsi rojaki, ki so se do sedaj priglasili pri nas, naj se • strogo ravnajo po tem navodilu in > naj pošljejo svoje zaboje, kakor ;Jsporoča odbor iz Clevelanda. Iz vseh krajev Zjed. držav prihajajo naročila za pošiljatve. P/ Vfieh krajev Z jedi njenih držav prihajajo pisma in prošnje na^ntfd^NZ glede poštrjg^iita^ ga in živeža v staro domovino, znamenje, da se narod za. to stvar bolj zanima kot za dl'Uge stvari. Že zadnjič smo označili prijave "iz raznih krajev, a včeraj so se zopet priglasili iz Loraina. Ohio, Barber-ton, Ohio, Chicago, 111. Steelton, Pa.'AVahoc, Hont. James City, Pa. Nove prošnje in pisma z vprašanji prihajajo vsak dan. Kot se kaže, bodo Slovenci v Ameriki kot Jugoslovani sploh porabili to priliko ter se odzvali sijajno narodnemu klieu na pomoč, kot še nikdar prej. Naznanjamo, da je prostora dovolj za 20,000 zabojev, če pride tako daleč, ali pa tudi več, ker če en parnik ne bo zadostoval, dobimo drugega. Vprašanje je le, koliko ste vi pripravljeni pomagati svojcem v domovini, ki vas milo prosijo za pomoč. Povedali smo že, da so ne splača pošiljati denar v staro domovino,' ker denar imajo, toda nimajo pa potrebnih stvari za vsakdanje življenje, nimajo obleke, in ka;j to pomeni'sedaj, ko . se bliža kruta zima, si lahko sa-mi raztolmačite. ■ V sredo je bilo poslano novo naročilo za zaboje v tovarno, in sicer so naročili rojaki iz Newbur-. ga 32 zabojev, kar pa seveda ni ' vse, ker.se oglašajo vsako uro novi. Rud. Perdan poroča, da je ; sprejel že nad 150 naročil za za-' boje. V AnžlovarjSvi in Štamp- - felnovi trgorini so ljudje nepresta-1 no oglašajo, in iz Collinwooda se ' naznanja, da bo število naročenih zabojev tam kmalu prišlo do 100. - V splošnem se opazuje, da raf-. no oni naročajo najbolj zalioje, ld j so pri pr\d ppšil;jatvi dvdinili had . uspehom, in posebffo oni, ki so pri - prvi;pd'šiljatvi poslušali one, ki so - jim odgovarjali. Sedaj so sprevi-3 deli, da je resnica, in ker imajo -jdobro srce, ne bodejo zamudili te j. jprilike. -.( 'Kot smo že omenili, se mi ne - bodeino več polotili enake prire-hJditve, in je to zadnja prilika od nI naše strani poslati blago v staro - domovino. Kdor ve koliko je dela s tem, stroškov in potov, ta bo pač ri rad Vrjel, da nihče'rad ne'prevza-i- me tolikšne odgovornosti. Zato pa •i je potreba sedaj, da greste vsi na e delo, da naročite vsi, ki le morete zaboje ter tako priredite svojim nesrečnim, premrzlim in gladnim lejlv stari domovini najlepši Božič, o' kar ho ga še kdaj imeli. Ali ste o jčitali pisma iz stare domovine, ka je lko so jokali od veselja, ko so pre ;t jeli vaše prve darove. Praznik j< » I bil nrotdašen novsod. kamor sn do ipele kište, in kaj šele sedaj, ko le bliža kruta zima, obleke pa ni, jeril-a ni, čevljev ni za naše ljudi! vdo se bo obotavljal, kdo bo zapi-•al klic svoje vesti in srca, da ne )i posegel po tej priliki sedaj in žrtvoval sto dolarjev, ko ve, da s em ohrani marsikaterega svojih Iragih pri življenju, ko je prepričan, da njegovi otroci, bratje, sestre. stariši nimajo dovolj oblek-e, la bi pokrili nagoto. Vsa pošiljatev je absolutno varna, lahko se . pripeti tualitam mal zadržek, nezgoda, toda garantirano je, pod protekeijo ameriške vlade, da se bo vsak -zaboj dostavil osebi, na r katero je naslovljen. V splošnem se ravnajte po pravilih, kakor smo jih objavili v zadnji številki. Kaj smete poSiljati: Napolnjeni zaboji se bodejo sprejemali od pondeljka,'27 okto- ' bra pa vštevši do sobote 1. novembra. Torej je dana prilil^j cel teden. Ves ta teden bodeij o delavci in delavke pomagali rojakom tehtati zaboje, pisati naslove in ukreniti vse drugo, kar je potrebno. Zaboji se bodo sprejemali na dveh prostorih: Na 6104 St. Clair ave. v ozadju Sakserjevega urada, kjer je primeren in velik prostor, in v prostorih bivše Schwalbove gostilne, 6131 St. Claia* ave. Kamor bo kdo hotel pripeljati, mu je na prosto dano; Postrežen.bo povsod dobro. Rojaki v Collimvoodu in Newburg'u dobijo posebna določila. Nesme se poslati nobenih steklenih ali porcelanastih stvari, nobene hrane, ki se lahko pokvavi, no-1 bonih užigalic in stvari, ki se vnamejo. Pošiljatve bodejo pregledano od uradnikov iil če se najde kaj enakega, se pošiljatev zavrne. Pošljite pred vsem obleko, vrhnjo in spodnjo, blago za obleke, perilo, čevlje, sladkor, (moke ne svetujemo), riž, milo, sukanec (cvirn), i-gle, iatd. To so najbolj potrebni predmeti. Kje in kdaj se bodejo sprejemale bokse: •Zaboji imajo sledečo mero; Veliki 36x24x24, manjši 36x24x12. Noben zaboj, ki ima kako drugo obsežnost se ne bo sprejel. Kdor ga hoče narediti, ga lahko, toda mora biti natančno t emere, iste debelosti, okovan z železom ter preskrbljen z nepremočljivim papirjem. sicer se ne bo vzel. Naj-j/a je; svn-darnirT.včii t-'-/..-,' ->.-je na uradnih prostorih. Pomnite, da čas, da naročite zaboj je samo do 30. oktobra. Čas mora. biti omejen, da se naredijo zaboji in da pride vsa stvar hitreje naprej, ker sicer znamo čakati do drugega leta, predno se« blago odpelje. Mi pa hočemo pošiljatev dostaviti vsaj za novo leto, če ne za božič domov, ob času, ko bo sila in potreba največja. Pomnite, da je to zadnji pošiljatev, katero priredimo. Sedaj i-mate priliko. Natančna določila dobite od časa do časa v vsaki številki lista, ali pa'lahko pridete po informacije k nam. Kraljev bratranec v Reki; Paris. 6. oktobra. — Nadvojvoda Aosta je prišel v Reko in je j1 imel daljše pogovore z D 'Annunzi-: n jem. Skušal ga je pregovoriti ba- v je, naj miruje s svojim del ova- e njeni da s tem celi stvari več Sko- r dnje, kakor koristi. D 'Annunzio ^ ga baje ni hotel poslušati. j Kajzerja fotografirala izza kupa sena. Dva nizozemska fotografa stal se skrila za kup sena in fotografi- j rala kajzerja. Skrila sta svoje apa- « rate na vozu za seno in se peljala motili Wilsonove nodobe. Milke iz Jupstafii Pismo iz Belgrada. (Od našega bel grajskega poročevalca,): Belgrad, 19. avg. 1919. Prva seja nov« vlade. Nova vlada je im>la 18. t. m. pop. prvo ministrsko sejo. Dosledna svojemu demokratičnemu programu je sklenila, cln bo izdajala redne komunikeje, v katerih bo objektivno poročala - o vseh važnejših dogodkih in vprašanjih, ki se bodo razpravljala v ministrskih-sejah. Tudi o svoji prvi seji je izdala komunike, ki-se glasi: 18. t. m. je bila prva seja hove kraljeve vlade. Najprej so poročali ministri, ki so prevzeli nove resoje, nato pa se je razpravljalo o važnih vprašanjih zunanje politike. Da se omogoči hitrejše poslovanje, so se konstituirali naslednji odseki ministrskega sveta: - Za notranjo' in zunanjo politiko, za agrarno reformo, za gospodai'sko-tinanene zadeve in Vojni odsek. Izvrži se de-mobilizacija vojakov od 35—37 leta. Za invalide, ki prispejo v Belgrad se ustanovi poseben dom, kjer bodo dobili hrano in prenočišče. Odpravi se kompetenea vojaških sodišč nad civil umi osebami. Za ureditev valute so bo v najkrajšem času sklicala posebnia enlce-ta vlada pa bo odredila rigorozne ukrepe, da se prepreči nadaljni u-voz tujih kron. V Macedoniji se Čimpreje razširi srbska ustava ; še-rijatska sodišča ostanejo, dokler se ne uredijo civilna sodišča v celem kraljestvu. Za TVizren je sestavi jena posebna komisija, ki bo na licu iriesta proučila tamkajšnje razmere in potem predložila primerite predloge za ureditev istih. Razpravljalo se je ttfdi o civilni u-pravi v Prekmurju. Program vlade. Današnja "Samouprava" priob-čuje glavne točke programa nove vlade, ki -so: 1. Likvidacija, mednarodnega položaja. 2. Organizacija produktivnih sil. '3. Organizaei-| j a prometa. 4. Pobiranje inrlu-IstrijsBir piOTuRTov. o" TJemobili" Izaeija armade.-6. Vprašanje invalidov in prostovoljcev. 7. Vpraša-šanje' hivšlMov' in pf'ostovljcev.o nje. vojne odškodiiine, valutno vprašanje emisijska banka. 8. Davek na vojne dobičke, 9. Agrar-: na reforma, 10. Delivsko zavarovanje hi uzakonitev? osemumega delavnika. J f' ■, i/S. ■ Priprave na parlamentarni boj. i I ;'t '. i Vse'stranke sc nervozno pripravljajo na parlamentarno kampanjo, ki se prične koncem tega tedna. "Samouprava" priobčuje na uvodnem mestu debelo tiskan poziv radikalnega kluba na vse poslance klubove člane, naj se z gotovostjo udeležijo prve seje narodnega predstavništva. Podobne pozive so raiipošlali -sVojim- članom tudi ostali klubi. Med posameznimi strankami, ki niso zastopane v vladi, se nadaljujejo pogajanja za enoten opozicijonalen nastop oziroma blok. Parlamentarni boj se začne v petek, ko bo vlada razvila pred zbornico svoj, delovni program. Za strankarske interese. Opozicijonalne stranke se trudijo na vse mogoče načine, najti sistem opozicije, ki bi oviral uspešno delo nove vlade. V ta namen trosijo v svet razne tendencijozne vesti, ki izvirajo ^tozadevnih pogajanj med radikalei hi Jugoslovanskim klubom. Dr. Korošec odpotuje iz Belgrada. Iz kroga Jugoslovanskega kluba se čuje, da bo dr. Korošec žc v bližnjih dneh odpotoval za delj časa'iz Belgrada. Potoval bo preko Grške na Krf. .Naše prekmurje. Prekmurski parlament. Prekmurje je bilo doslej razde ljeno v dve veliki župniji: Soboti s 60.000 in Lendava s 40.000 pre b'ivalci. Odslej tvori Prekmurje ' politično enoto s sedežem civilne ga komisar jata v Soboti, katere .mu sta podrejena komisarja Radgoni in Lendavi. Osnoval se j sosvet, takozvani Prekmurski pai - lament, lci ima nalogo sodelovati z civilnim komisarjem. V ta sosvc a pošlje vsaka župnija po dva do ti ,- ugledne može in poleg tega po ( nega duhovnika. Delovati začne pondeljek. Njegova naloga je, določiti za vsako občino gereuta, da se organizirajo šole, zlasti pa, da določi, kdo od dosedanjih uradnikov ostane na svojem, mestu in kdo se opusti. Ustanovilo se je 17 orožniških postaj z glavnim povelj ništvom v Soboti. Poštnih u-radov je 29. Glede prometa se je stavil predlog, da se takoj zveže Sobota z Radgono potoni poljske železnice, ki naj sledi glavni cesti. Sodišča so v Soboti, Belatincih in Lendavi. Največje težkoče povzroča vprašanje, valute. Med ljudstvom kroži pet različnih denarnih vrednost : denar, ki ga je izdal Bela Kun, falzifikati, navadni modri madžarski bankovci, takozvani sivi papir ter-'v poslednjem času tudi precej našega ( !) neži-gosanega denarja. Uradniki so še pred- tremi dnevi dobili svoje plače v Kunovem denarju. Kmetje tega denarja doslej niso hoteli sprejemati. Ta. denarna zmešnjava o-vira ves promet in vpliva tudi na cene. Tako/je n, pr. pri zasedbi Prekmurja stalo navadno kosilo 40 do 50 kron, kilogram mesa pa 28 do 32 kron. Valuta se je sedaj žc toliko ustalila, da stane sedaj kosilo 10 do 12 meso pa 14 kron. Nujno potrebna je gospodarska organizacija. Civilni komisar dr. Lajnšič je svoje informacije zaključil s prošnjo, naj bi slovenski časopisi v kar največjem, številu prihajali v Prekmurje, ker jih prebivalstvo željno pričakuje. Denarno vprašanje. Našo vlado opozarjamo; da čimprej feŠi denarno vprašanje, ker so sicer Prekmurei gospodarsko silno prizadeti. V Prekmur ju imajo nežigosan avstro-ogrski denar, poleg tega pa tudi mnogo boljše-viških bankovcev raznih izdaj: Ker je vsled tega vsak večji promet, oviran oziroma celo nemogoč, je brezpogojno potrebno, da se ta zadeva takoj uredi! ' DNEVNE VESTI. Poročil se ,,jc g. pisatelj Vladi-niir Levstik z gdč. Josipi no Diiler-jevo. Mlademu paru iskreno če,sti- tawK». -- - . -----ijšiCi—Si---—'.'- Velika prijateljica našega naroda. V Zagrčb je dospela ugledna L Amerikanka, velifta prijateljica Jugoslovanov dr. Rosalie Morton. = Poznana je zlasti Srbom, ker je bi- L la leta 1914. v Srbiji kot zdravili- J ca. Za svoje neumorno delovanje | je bila celo odlikovana z redom sv. j Savo in dobila dovoljenje, da sme J nositi častniško uniformo. V krut- N kem odpotuje v Belgrad, da etab- [<■ lira tam. veliko bolnišnico društev 1 za bolnišnico in vzgojo otrok. Na- < ši džavi jo stavila na razpolago « . 120 mest za brezpločno šolanje na- S še deee v Ameriki. Obiskala je ba- S na. podbana in šefa zdravilstva. ■ M Vojaki ubili detektiva. Na progi j Osijek — Vinkovci so neznani vp- 1 jaki ubili detektiva,'ki, je hotel iz- < slediti zlikovce, ki -so-na- tej progi j kradli. Enega izmed tatov so žeji aretirali 16. t. m. v Bosanskem j ^ Brpdu. • H Pisemski promet z Rusijo zopet < odprt. Pisma se lahko pošiljajo v < vse ruske pokrajine, ki niso zase- < dene od boljševikov. Priporočena < pisma še ne gredo. < Ustreljen tihotapec. Pri Mariji p •Snežni blizu Gmureka so 13. 1:, m. ; orožniki ustrelili Jakoba Kram- ; bei*gerja, ker se zaloten pri tiho-j; tapljanju žmhe čez mejo na ponoven poziv ni ustavil. Vintgar. Raztrosila se je govorica, da Vintgar letos ni pristo--pen; zaradi tega so došla -razna vprašanja na Tourist' Office v Ljubljani. Poročamo, da je Viut-3 gar izletnikom vseskozi dostopen, j : ---- NAJNOVEJŠE VESTI. Oklic hrvatskih Prekcnlrcev. Zagreni. — Današnji listi priob-J Čujejo oklic hrvatskih Prekmur-: cev, ki povdarjajo, da je jugoslovanska armada osvobodila na svo-(- je msedanjem pohodu samo slo-a venski del Prekmur ja, docirn je o-!- stalo v madžarskem suženjstvu še e; nad 5(1.000 'Hrvatov. Oklic i'oti ju->-' goslovansko armado, da naj ižpol-' ni svoje delo in osvobodi tudi ta v del jugoslovanskega naroda, V e zvezi s tem oklicem priobčuje e- "Narodna politika" daljši uvod-s nik o Prkemurju, v katerem do-jt? kazuje narodne iu gospodarske ri pravice Jugoslavije na vso sever-e- no obal Mure do Velike Kaniže. v Ako pride ta teritorij pod Jugo- slavijo, dobimo sicer res oltrog 10.000 madžarskih prebivalcev, rešimo pa nad 50.000 Jugoslovanov, ki bi sicer ostali pod. madžarsko oblastjo. List- poživlja zato vlado, naj nemudoma odredi ' okupacijo vsega tega ozemlja. Mirovne kon- . fereuce se ni treba bati; ona nam je dala mandat, da zasedemo Prekmurje. Kaj pa znači pojem Prekmurje o tem smo najbolj kom-petentni odločati mi sami. Ne bo šlo! Zagreb. — Kakor znano, so svo-jecasno poročali časopisi, da je poslanec dr. Rihard Kraus iz Osjeka odložil Svoj mandat, ker je bil s svojim bratom zapleten v umazano afero vtihotapljenja večjih množin živil na Dunaj pod krinko ubožne akcije za jugoslovansko di-jaštvo: — Današnji "Hrvat" pa poroča, da se je dr. Kraus premislil in odšel v Belgrad, kjer se namerava udeleževati sej narodnega predstavništva. Ni še 'znano, kakšno stališče zavzame napram njemu Demokratski klub, katerega Član je bil do sedaj. Čuden "ali—ali." Ženeva. — "Secolo" poroča, da se je angleški minister Balfour izjavi Inapram nekemu balkanskemu politiku sledeče: Ali soglašate s-tem, da sklenete1 z Avstrijo in Madžarsko gospodarsko unijo, ali pa se bo'z našo pomočjo rekonstruirala v tej ali oni obliki donavska monarhija. Jeseniški tatovi ujeti v pasti. Jesenice, Gorenjsko. — Na Jesenicah je cvetela trgovina z žeblji. žico i. dr. Prej so ljudje to robo "pobirali" na fronti, potem ob demarkacijsld črti in zadnje čase v — tovarni na Jesenicah. Delavci in celo tovarniški mojstri so 1 se bavili s tem dobička o osni m tihotapstvom P.red par dnevi je za-Čel žeblje in žico-od delavcev ku-■ povat tudi neki tujec. Dogovorit ; se je. da pride danes zjutraj po blago. In res. Pripeljal se je k dogovorjeni gostilni «"tovornim, avtomobilom, kjer so ga prodajalci že čakali, in razvila se je živahna ktipčja, nazadnje je vse pokupil in dobro plačal, nazadaje je še plačal delavsem dober zajuterk ter odšel. Ko se je vsedel na avtomobil; da bi se z nakup!jenira blagom odpeljal, je usti-elil s samokresom v zrak. Hišo, kjer so se gostili veseli prodajalci, so naenkrat obkolili orožniki ter tako ujeli tič-ke in kupnino. Gibanje "Proč od Rima". Praga, — "Čech" javlja, da je v Brixenu izstopilo iz katoliško cerkve 600 čeških delavcev, v Kla-dnu 500 in v Plžnu pa 3000 delav-' cev. '"v Rusi Zahtevajo Jasnosti. Omsk, 1. oktobra. — Ruska vlada zahteva od zaveznikov, da se jasno izrazijo glede boljševikov. Ljudstvo baje izgublja zaupanje v zaveznike in: njih: pomoč- Nered kšc ,;] se ne sme nikdar prezreti, kajti ta-ka zanemarjenost lariko konfa. slučajno z dolgotrajnimi boleznimi in sitnostjo, ki se zelo težko zdrave. Vsled tega ne odlašajte. Bodite si- furni, da jih popravit« talcca v ta4 afcku nereda. , Vzemite Several Kidney and !iw Remedy (Severovo Zdravilo sa obisti in jetra) za zdravljenje takih bolezni kot vnetje ledic ali mehurja., nastajanje vode ali goste urine, trpljenje pri urinaoiji ali v slučaju kislega želodca, oteklih nog in boteim v križu, ki izhajajo ;.iz-bolnih^aSi«. *fa«|jrodaj, v vseh lekarnah, Genii 7Sc in Zc davka, ali $1.26 in Sc da-to. ■ Čedno popravim stare čevlje FRANK J ELI NE K, TRGOVINA Z MODNIMI ČEVLJI. 1755 West 21 st Street Chicago, 111. blizu Wood Street-a. PREBMM TONIKA. ; Vaši prebavni organi večkrat potrebu-; jejo, zdravila katero uspešno deluje in pospešuje prebavo, in vam tako zago-- tovi popolno zdravje, vrne tek, odpravi ■ zaprtost iu odstrani vsako nerednost. SEVEROlf mumw BALZAM : '(Severn's Balsam of life) je tako zdra-! vilo. kar vemo iz lastne izkušnje, da je ; bilo najboljše zdravilo v slučaju zapr-; tošti, slabe prebave, dispepsije, bolečin-; na jetrih in splošnih nerednosti. Vzame ' naj se po vsaki jedi. Cene 85c in 4 c • davka v vseh lekarnah. > W. F. Severa Go., Gedar Rapids, Iowa. SeveroVo zdravilno rnilo za kožo. (S e v e ra's Medicated'. Skin Soap.) je »'ino in antiseptično milo za toaleto, kopel}, izmi- ' vanje las in 'britje. Ez-vrstno za otro«ko kopeli. Cena 25c: niž davka. Severovo mazilo za kožne bolezni- (Severa's Slrin Ointment.) je dobro mazilo za srbečico ; in -faSiSte,' ' naduho, podkožne cer-vc, trtni strup, ture, itd vse to se odpravi s tem mazilom. Cena 50c in 2 centa davka. Severove tablete zoper glavobol in nevralsijo. Severa's Tablets for "Headache and Neuralgia.) se priporočajo za polajšavo glavobola. Učinkujejo hitro in po-voljno. Cona 25c iu ic davka. Severov regilator ■ (Severa's regulator) se > priporoča kot splošna J tonika za polajškvo in > ozdravljenje bolezni in l nerednosti pri ženskah. > Cena $1.25 in Sc davka.- > Severovo zdravilo > zoper protin '> (Severa's Rheumatic j> Remedy.) j e dobro l zdravilo proti protinu, ( \ trdim skleport, boleči- b nam v hrbtu in pro- | tinovem trganju. Pos-kusite je sami. Cena % $1.25 in Sc davka. I Severovo zdravilo za I obisti in jetra » (Severa's Kidney and & Liver Remedy) se na- g vadno priporoča za S vnjetje ledic in mrene, f nerednosti na mehur- f ju, zoper kisline v že- 1 lodcu in boiečine v f hrbtu. -Cene: 75e in X" $i.JS z 3 in 5c davka. DOBRI i LINIMENT. i Navadite se, da se zavarujete proti ties- « reci z dobrim, preizkušenim, popolnoma j uspešnim linimentom, kakršnega- varnimi | ponudimo v poznani doma pripravljeni J zmesi, katero oglašujemo pod imenom. J SEVEROVO mrnm i OLJE, i (Severa's Gothard Oil). To je močno zunanje mazilo "za polajŠavo vseh bole«; čin, kjer se pokaže, da liniment sploh; more pomagati. Poskusite to' zdravilo; kot pomoč zoper revmatične bolfezrii;; kakor ltimbego, protin, škrlatiča, tegari--je, bolečine v hrbtu, otekline, premikanje sklepov ali mišic in enakih bolečin. Cene: 30c in 60 centov z 2 ali 3'c. davka, v vseh lekarnah. • W. F. Severa: Co., Cedar Rapids, Iowa. >'4 v' "EDINOST", OCT. 8, 1919. ^^ ^ ^^ ^^ J^liJf J* ZGODOVINSKI ROMAN V ŠTIRIH DELIH e Spisal: H. SiENKIEWICH Poslovenil: PODRAVSKI < (Dalje.) "In mislite si, da so to storili Križarji? Pri nas so pripovedali o razbojnikih, ki so prevarilf Križarje, izročivŠi jim drugo deklico. Govorili so tudi o pismu, ki ga je bil Jurand poslal... " "O tem ni odločila človeška, marveč hožja sodba. Pripovedujejo, da je bil ta Rotgier velik vitez, ki je zmagoval največje junake, sedaj pa je padel pod mladeničevo roko." "Ej, to vam je mladenič," reče kneginja s smehom, "kateremu ne snie kdor si bodi stopiti na pot. Zgodila se nam je velika krivica, to je resnica, in vi imate pravyco'maseevati se, vendar pa od teh štirih Ee.trije na žive več, in oni starec, ki je še ostal, je, kakoi> sem slišala, tudi komaj še ušel smrti." "Pa Danuška? In Jurand?" odvrne Matija. "Kje sta ona? Samo Bog ve, ali se ni pripetilo kaj hudega Zbišku, ki je "odšel v t Marburg?" " Vem ; vendar Križarji niso taki, kakoršne si vi mislite. V Jtfar-Imrgu, na strani velikega mojstra in njegovega brata Urha, ki je kaj vitežki človek, se ni moglo pripetiti vašemu sinoveu nič slabega, zlasti a ko je ime), kakor si mislim, pismo od kneza Januša. K večjemu, če ni pozval ondi kakega viteza na dvoboj ter podlegel v boju, kajti v Marburgu je vedno mnogo najslavnjših vitezov od vseh strani sveta." Ej, tega se baš ne bojim," reče stari vitez. "Samo ako ga niso vrgli v ječo ali izdajski ubili, kajti ako je imel kak kos železa v svoji roki, pa se ne bojim zanj. Samo jeden se je že boril, ki je bil močnejši ter ga je na bojnem turnirju zmagal, in to je bil mazoveški knez Henrik, oni, Ivi je bil tukaj škof ter se je zaljubil v prekrasno Eingalo. Toda takrat je bil Zbišek še pravcat deček. "Vrhu tega pa bi on pozval na dvoboj samo jednega, onega, kateremu sem to tudi jaz že davno obljubil, ki pa je tukaj." Po teh besedah pokaže z očmi Ljehtensteina, ki se je razovarjal z vojvodo plockim. Kneginja se je zamračila ter rekla s strogim, odurnim glasom, s kakoršnim je vsikdar govorila, kadar se je je polaščevala jeza: "Ali ste mu obljubili kaj ali ne, toda to si zapomnite, da je on pri nas gost; kdor pa hoče biti naš gost, ta se mora ravnati po naših običajih." " Vem, milost 1 jiva gospa," odvrne Matija. "Že sem si -bil zategnil pas ter šel proti njemu, pa sem se premagal pri misli, da jo on morda tu kot. poslanec." "Saj je tudi. On je med svojci jako Ugleden človek, in celo sam veliki mojster rad posluša njegov svet ter mu ničesar ne odbije. Morda je bila božja volja taka, da ni bil v Marburgu tačas, ko je vaš sinovec dospel tjekaj. O njem marveč, pripovedujejo, da je jako okruten in osvetljiv, dasi je plemenitega rodu. Ali vas pozna?" ' 'Kako naj bi me poznal, ker me še ni dostikrat videl ? Na tin j ski cesti sva oba nosila čelade, in pozneje sem radi Zbiška samo enkrat, bil pri njem, toda na večer, ko je bilo že temno. Jaz sem se od tega Časa zelo spremenil in brada mi je močno osivela. Videl sem tudi sedaj, da me je pogledal, toda očividno samo radi tega, ker še, milostlji-va. gospa, predolgo razgovarjam z vami. Potem je obrnil povsem mirno svoje oči drUgam. Zbiška bi gotovo poznal, toda na-me je pozabil in o moji obljubi morda niti ni slišal, ker mora misliti na druge še važnejše obljube.'' "Kako, še važnejše?" "Saj^so mu obljubiš li še Žaviš iz Garbova, Povala iz Tačeva, Mar tin iz Vrotimovie, Pasek Zlodej in Lis iz Targoviške.. Vsakteri izmed njih bi premagal po deset takih, kaj še le, ako jih je toliko! Bilo bi bolje zanj, ako bi ne bil rojen, nego da ima tak meč nad svojo glavo. Toda jaz svoje obljube nočem niti omeniti, marveč hočem gledati, da se spoprijateljim ž njim." "Čemu to?" Matijčeva glava postane takoj zvi^a, slična glavi starega lisjaka, t "l)a mi da pismo, s čegar pomočjo bi mogel varno potovati po križarski deželi, in V slučaju potrebe priskočiti Zbišku na pomoč." "Ali se pa to strinja z vitežko častjo?" vpraša s smehom kneginja. "Strinja se," odvrne Matija z odločnim, glasom. "Ako bi ga na primer napadel v bitki od zadej, predno bi zaklical, da naj se obrne, tedaj bi si res nakopal sramoto, toda da v mirnem času preksim z razumom svojega sovražnika, tega se nobeden vitez ne sme sramovati," "Torej vaju jaz seznanim," odvrne kneginja. Pomignila je Lichtesteinu in mu predstavila Matijca, ker je.bila prepričana, da še mu ne zgodi nič hudega, ako ga Lichtenstein tudi spozna. Toda Lichtenstein ga ni spoznal, ker. ga je videl na tinskji cesti v čeladi, potem pa se,je samo enkrat še razgovarjal ž njim, in sicer zvečer, ko je prišel Matija k njemu,s prošnjo, naj prizanese Zbišku. Vendar pa se mu je dovolj ponosno poklonil in še le tedaj, ko je zagledal dva lepo oblečena pažeta, se mu je lice nekoliko zjasnilo, kajti domislil si je, da kdorsibodi ne more imeti takih strežajev. Vse-v kakor pa ni prenehal odurno se muzati, kar je delal vselej, kadar je imel opraviti s človekom, ki ni bil večji od njega. Kneginja, kazaje na Matijca, mu reče: "Ta vitez gre v Marburg, in jaz ga priporočam milosti velikega mojstra; ker pa je poizvedel o ugledu, kateri imate v svojem redu, bi kaj rad dobil pismo od vas." Po teh besedah je odšla k škofu, Lichtenstein pa upre svoje hladne, jeklene oči v Matijca ter ga vpraša: "Kaj vas je napotilo k temu, da nameravate obiskati našo skromno in pobožno prestolnico?" "Moj napoti jej. je jako pobožen in pošten," odvrne Matija, dvig-nivši oči. "Ako bi temu ne bilo tako, ne bi se potegnila za-me mi-lostljiva gospa kneginja. Vendar razun pobožne obljube, ki me vede tjekaj, želim, spoznati "vašega velikega mojstra, ki vzdržuje mir na < zemlji in je, najbolj sloveč vitez na svetu." "Kogar vaša milostljiva kneginja priporoča, ta se ne bo'-pritoževal o našem gostoljubu. Toda velikega mojstra boste ondi težko videli, ker je odšel v Gdansko že pred jednim mesecem, in od tod bi imel iti dalje v Kraljevee in še dalje na mejo, kajti dasi ljubi mir, mora vendar braniti križarsko lijst pred izdajskim Vitoldom." Po teh besedah se Matija kar zgane, a to tako očitno, da Lichtenstein, ki je bil posebno bistroviden, to zapazi ter mu de: "Sedaj vidim, da ste zares želeli spoznati velikega mojstra in izvršiti svoje obljube." "Sem, sem!" odvrne urno Matija. "Torej je vojna z Vitoldom za Žmudslco že gotova?" "Sam jo je pričel, ker je pomagal vstalem, ne mene se za svojo prisego." . - Nastalo je za trenutek molčanje. "Hal Bog daj srečo križarskemu redu, kakor zasluži!" reče končno Matija. "Ako le ne bom mogel videti velikega mojstra, pa vsaj izvršim svoje obljube." Toda navzlic tem besedam sam ni vedel, kaj ima sedaj počeli, in v veliki zadregi je vprašal samega sebe: "A kje hočem sedaj iskati Zbiška in kje ga najti?" Lahko mu je bilo presoditi, da nikakor ne kaže iskati Zbiška v Marburgu, ako je veliki mojster zapustil to mesto in odšel na vojno. V vsakem slučaju je bilo treba poizvedeti o njem kaj bolj natančnega. Stari Matija je bil jako .vznemirjen. Ker na ie bil človek, ki n* premišljuje dolgo, zato brzo sklene, da noče zapravljati zlatega časa, marveč da takoj drugi dan odrine dalje. Od Lichtensteina je lahko dobil pismo na priporočilo gospe kneginje, v katero je stavil komtur neomejeno zaupanje. Ko je torej imel v žepu priporočilno pismo na brodniškega starosto in na velikega sodnika v Marburgu, je podaril Liehtensteinu velik, srebrni vrč, prekrasno izdelan, v Vratislavi, tak, kakoršnega so si vitezi postavili po noči k svoji postelji, da so se v slučaju, ako niso mogli spati, okrepčavali nekoliko z vinom. Tej darežljivosti se je Čeh nekoliko začudil, ker je vedel, da stari vitez ni imel navade, obsipati koga z darovi; zlasti je bil skop še proti Nemcem, ali Matija mu reče: "Storil sem to radi tega, ker sem mu bil obljubil dvoboj ter se moram ž njim boriti. Vsekakor pa mi je jako težavno, pograbiti za vrat človeka, ki mi je skazal uslugo. Sli nikakor nismo navajeni na-1 padati svoje dobrotnike." : "Toda prekrasnega vrča je vendarle škoda!" omeni Čeh. Matija pa reče "na to: "Ne boj se, jaz ne storim ničesar, kar nisem poprej dobro premislil. Ako mi usmiljeni Jezus dovoli, da premagam Nemca, pa dobim' ta vrč zopet nazaj, in vrhu tega še dokaj drugih dragocenih režij." j Na to se jamejo ona oba in ž njima tudi Jagjenka posvetovati,' kaj jim je storiti. Matijcu pride v glavo, da bi Jagjenko in Set,je- ; hovno pustil v Plocku pod varstvom kneginje Aleksandre, to pa radij opatove oporoke, ki je bila spravljena pri škofu. Toda deklica se je temu uprla na vso moč. Resnica, da bi se brez n ju dalo urneje potovati, ker bi jim za prenočevanje ne bilo treba iskati posebnih sob, in tudi bi res ne bilo treba-1 olik o gledati na pristojnost in na razne druge nevarščine. Toda radi tega vendar niso odšli iz Zgorelic, da bi imeli sedaj sedeti v Plocku. Oporoka je pri škofu ter ne more propasti; kar pa se nju tiče, bi bilo bolje, ako le morata nekje ostati pod varstvom kneginje Ane D an u te, a ne kmeginje Aleksandre, ker so bili na Danutinem dvoru manj naklonjeni Križarjem ter so Zbiška imeli res radi. Matija je seveda rekel, da ženske nimajo mnogo pameti in da deklica ne more v ničemur odločevati, ker še nima izkušenosti, vsekakor pa je kmalu odstopil od svojega namena, ko ga je Jagjenka odpeljala na stran ter mu reltla s solznimi očmi: "Vedite! Bog vidi v moje srce ter ve, da ga vsako jutro in vsako jutro in vsaki večer prosim za Danuškino in Zbiškovo srečo! Bog, ki je v nebesih, ve to najbolje. Toda kakor Glavač tako tudi vi pravite, da je ona že poginila in da ne pride živa iz križarskih rok.; Ako je temu tako, potem jaz..." Tu je nekoliko omahovala, zadrževane solze so jej strkljale po licu, in še le čez nekaj časa je skončala tiho: "Potem hočem jaz biti blizu Bbiška." Matijca so ganile njene solze in te besede, vendar pa jej je dejal: '' Ako ona pogine, te Zbišek od same žalosti niti ne pogleda.'' j "Saj nočem, da bi me gledal: marveč hočem samo biti blizu njega." "Dobro ti je znano, da si tudi jas želim to, česar si sama želiš, toda on bi te utegnil v svoji največji žalosti celo razžaliti. "Naj me pa razžali," odvrne ona s tužnim nasmehom. "Toda on tega ne stori, ker ne bo vedel, kdo sem jaz ... " "On te spozna." "Ne spozna me. Saj me še vi niste spoznali. Recite mu, da sem Janko, in ta mi je zelo podobenrPa si bo mislil, da je Janko odrastel in nič več." . j Na to-jej omeni stari vitez še nekaj o zbočenih kolenih, na kar mu ona takoj in brez jeze odvrne, da'se to večkrat pripeti tudi mladeničem, kervsakteri ne izraste raven kakor sveča^sicer pa da je Janku zelo podobna. "Seveda lase imam dolge," je rekla Jagjenka, "toda Jankotu sq, po poslednjem striženju tudi že zrastli in nosi jih v mrežici precej dolge, kakor tudi drugi vitezi." ' Radi teh vzrokov zavrže Matija svoj prvotni,namen, in jameta se pomenkovati o potovanju. Določili so, da odrmejo naslednje jutro. Matija se je odločil, da odrine v. križarske pokrajine, v Brodni-co, ter ondi temeljito poizve vse. Aako bi bil veliki mojster navzlic Lichtensteinovi trditvi še v Marburgu, je bil namenjen oditi v Mar- < burg; če bi bil veliki mojster res odšel, pa se je odločil ob križarski « meji dospeti v Spihov, povprašuje potoma po mladem poljskem vitezu < in po njegovem sprepistvu. Stari vitez je pričakoval, da lože poizve < kaj o Zbišku v Spihovu in njegovi okolici, nego na dvoru kneza Ja- J nuša varšavskega ali kje drugje. < Drugega dne so odšli dalje. Sedaj je nastopila že popolna po- < in] a d; vode bližnjih rek so se razvodenele do te mere, da so dospeli < šele desetega dne po odhodu iz Plocka na mejo ter prišli v Brodnico. \ Mesto je bilo čedno in snažno, toda takoj pri vhodu vanj si opazil, J da tu vladajo surovi Nemci. Zunaj mesta, v smeri proti Gorčenici, j so stale vislice (ostanki teh vislic so se "ohranili do iSfca 1811. Opomba j pisateljeva), na katerih je viselo več trupel, a med njimi celo jedno ; žensko. ' ' • V stražnem stolpu in na'stolpu je plapolala, zastava z rdečo roko ! na belem polju. Komtur j a naši popotniki niso dobili v mestu, ker je ! bil odšel z oddelkom mestne posadke in z vsiin plemstvom iz okolice ; v Marburg. To je povedal Matije« stari Križar, ki je bil svoje dni v ; Brodnici komtur, pozneje pa se je slep na obe očesi nekako navezal na ' to mesto ter tu preživljal poslednje dneve svojega življenja. Ko mu je ondotni duhovnik prečital Lichtensteinovo pismo, je sprejel, Matijca zelo gostoljubno, in ker je prebival sredi poljskih prebivalcev, je izvrstno govoril poljski jezik, da se je Matija jako lahko razgovarjal ž njim. Povedal je tudi svojemu gostu, da je bil pred šestimi tedni pobavljen v Marburg na bojno posvetovanje, torej je tudi vedel, kaj se je vse zgodilo v križarski prestolnici. | Ko ga je Matija vprašal, če morda ve kaj o mladem poljskem vitezu, je dejal, da se ne spominja njegovega imena, pač pa da je cul o nekem mladem vitezu, ki je vzbujal začudenje, ker je bil že navzlic svoji mladosti opasan in ker se je srečno boril na turnirju, ki ga je bil priredil veliki mojster, kakor je bilo navadno, za tuje goste pred odhodom na vojno. I Na to se je še spomnil, da se je bil ta vitez prikupil ter tako bil sprejet v varstvo brata velikega mojstra, Ulrika von Juningen, in da mu je ta dal priporočilna pisma, s katerimi je potem mladenič odšel v vshodne pokrajine. Matija je bil teh novic jako' vesel ter ni niti trohice dvomil o tem, da bi oni mladi vitez ne bil Zbišek. Vsled tega sedaj ni imel posebnega vzroka, hiteti v Marburg, kajti dasi so tam ostali še veliki sodnik in drugi križarski dostojniki in vitezi, ki bi mu sicer mogli dati temeljitejša poročila, vendar pa bi mu ne mogli povedati, kje je sedaj Zbišek. Sicer pa je Matija vedel sani najbolje, kje ga utegne najti, ker ni bilo težavno priti clo misli, da kolobari okolo Switnega, ali ako tam ni našel Danuše, da jo išče po gradovih' ostalih komturjev na vsliodu. Da ne zpravijo časa, so odrinili tudi oni po križarski pokrajini na vshod proti Sčitnu. Potovali so dovolj hitro, ker so goste vasi in mesta bila združena s cestami, katere so. Križarji, in še bolj trgovci, vzdrževali v dobrem stanju, ali vsaj ne slabšem od poljskih, ki so bile narejene pod gospodai-skim varstvom in močno roko kralja Kazimira.' Vrhu tega je nastalo jako lepo vreme. Noči so bile zvezdnate in dnevi jasni; o poludne je pihal suh in topel veter, ki je napolnoval s svežostjo in zdravjem človeške prsi. Setev je že zelenela na polju,1 livade so se pokrile s prekrasnimi cvetkami, a od smrekovih gozdov . se je jela širiti prijetna vonjava. Na vsem potovanju do Lidzbarke ter naprej k Dzialdovu in k Nedzbovu niso zagledali naši popotniki ( oblačka na nebu. Sele v Nedzboru je prihrul vihar z nalivom in gro-' mom, k; se je čul to pomlad prvič, kar pa je trajalo prav kratko, kajti že naslednji dan je bilo zopet jasno. Napočilo je zopet jasno, rožnato, j zlato in-tako svetlo jutro, da kamorkoli se je ozrlo oko, pvsod se je. vse lesketalo nalik biserjem in dragemu kamenju, in vsa krajina je bila videti, kakor bi se smejala in se rado val a svojega bujnega življenja. Ob takem krasnem vremenu so se napotili iz Nedzbora proti j Sčitnu. Mazoveška meja ni bila več daleč, in lahka jim je bilo kreniti of 05{ ttpoi 'ijuo^s ipni 0} ■bCi^k pioi[ a? ndtq tuaAid \ -UAoqidg poad vse dobro premislil, se je odločil, da dospe rajše poprej do onega strašnega križarskega gnezda, s katerim je bilo tako ozko zvezana Zbi- SlrnHm nenrla " ... . Najel si je kmeta za kažipota ter si je dal pokazati pot k Sčitnu, dasi mu ta kažipot ni bil neobhodno potreben, kajti od Nedzbora v Sčitno je držala ravna pot, na kateri so bile naznačene nemške milje z belimi kamni. Sprevodnik je šel nekoliko korakov naprej, za njim je jezdil na konju Matija z Jagjenko, a precej daleč za njima je jezdil Čeh s Setjehovno. Potem so jim sledili vozovi, obkoljeni od oboroženih hlapcev, Bilo je prekrasno jutro. Rudasta barva se še ni zgubila na vzhodni strani neba, dasi je solnce že jasno sijalo, spreminjajte kapljice rose na drevju in grmičju v ogenj. "Ali se ne bojiš iti v Sčitno?" vpraša Matija. "Ne bojim se," odvrne Jagjenka. "Bog čuje nad menoj, ker sem sirota." i " Toda ondi nimajo nikake vere. Najhubši pes je bil res oni Dan-veld, katerega je ugonobil Jurand ob enem z Gotfriedom. Tako mi je povedal Čeh. Drugi za Danveldom je bil Rotgier, a ta je podlegel pod Zbiškovo sekiro je bil Rotgier, pa tudita starec je okrutnež ter udan . zlodju. Ljudje ne vedo nič gotovega, jaz pa si mislim, ako je Danuška poginila, da je poginila pod njegovo roko. Pripovedujejo, da je dole-j tela neka nezgoda, toda kneginja v Plocku mi je rekla, da se je že izli-zal. Ž ni j m bomo imeli v Sčitnem opravek. Dobro, da imano pisma od i Lichtensteina, kajti njega se ti pasji bratje bolj boje nego samega ve-i likego bojstra. Pravijo, da je silno močan in. pri tem jako osvetljiv. 1 Niti najmanjše krivice ne odpusti nikomur. Brez njegovega pisma ne bi šel-tako. mirmo v Sčino." "Kako je ime staremu?" "Siegfried de Love." "Bog daj, da se pobotamo ž njim." "Bog daj!" Matija se nasmeje ter reče čež nekaj časa: "Kneginja v- Plocku mi je rekla: "Vi se pritožujete kakor jagn-jeta nad volkovi, a vendar od teh volkov že trije več ne žive, kajti ne-. dolžni ovni so jih zadavili. In tako je tudi v resnici." "A Danuška in njen oče?" "Tudi jaz sem rekel to kneginji. Toda v duhu se vendare radu-| jem, da se pokaže, kako nevarmo je, alio se nam, dela krivica. Saj tudi I mi vemo, kako je treba pograbiti sekiro in kako mahniti ž njo. Kakor Čeh, tako si tudi jaz mislim, da Danuška in Jurand ne živita več, toda zanesljivega ne v e nihče nič. Zlasti še pomilujem Juranda, ki je , prebil v življenju radi tega deklet a dovolj ttige, in ako je umrl, umrl je gotovo okrutne smrti." "Kadarkoli pomislim najn, se spomnim tudi očeta, ki tudi ne živi več," odvrne Jagjenka ter dvigne svoje solzne oči kvišku. N Matija pokima z glavo ter reče: "On je gotovo že med izvoljenimi božjimi v večni svetlobi, kajti v i vsem našem kraljestvu ni bilo boljšega človeka od njega." MOj, ni ga bilo ne!" vzdihne Jagjenka. Daljši razgovor jima pretrga kmet-lcažipot, ki nakrat ustavi , konja, na to se obrne, urno prijezdi k Matijcu in zakliče s čudnim, j prestrašenim glasom: t "Za Boga! Poglejte, gospod vitez, kdo se nam bliža sem z onega griča?" "Tamlcajle! Nemara je kak orjak ali kaj?" 1 Matjia in Jagjenka, vstavita konja ter gledata tjekaj proti griču, ' kamor jimia je kazal sprevodnik. Ondi res zagledata na griču človeško I bitje, ki je navadnega človeka daleč'nadkriljevalo. "Prav ima. To je res velik človek," zamomlja Matija. Potem nagrabanči čelo, pljune na stran in zakolne. "Čemju kolnete?" vpraša Jagjenka. ^ "Ker sem se spomnil, kako sva baš nekega takega jutra, kakor ^ je danes, zagledala z Zbiškom na jotu iz Tinjea v Krakov prav takega 1 orjaka. Takrat, sva si mislila, da je 1o Valkir. Pa pokazalo se je, da je ( bil to gospod iz Tačeva. in. res se ni izcimilo nič dobrega." -j ~ (Dalje prihodnjič.) . • " : ' : : ■ 7 ' ~~ POSESTVO NAPRODAJ! Proda se na 22nd Place med Robey in Hoyne Aves. , ■' \ • ■ - , 'i ■ ...» _ poceni — iz opeke zidana hiša, tri nadstropna, s 6timi oddelki za najemnike. Najemnina nese mesečno $56.00. Cena $5600.00. EMIL A "BASENER 2116 West 22nd Street, I Chicago, 111. NAPRODAJ več dobrih poslopij ali jih pa jmh menjam. Ako imate staro hišo ali farmo in hočete imeti kaj boljšega, tedaj se oglasite pri meni, Jaz jo bom, ali kupil, ali prodal, ali zamenjal. W. DZ! E DZIC Posestva, posojila in zavarovalnina. Lo51 W. 22nd. St., Chicago, Ml. Telefon: Canal 2138 Posojilo na zadolžnice. E M I U A. BA6ENER JAVNI NOTAR. Moj posel je: Prodajanje po^c«-tev, posojila in zavarovalnina. 2116 W. 22nd St., Chicago, 111. POZOR! ROJAKI! POZOR! Krfdar rabite novo obleko ali zimsko -suknjo, obrnite se zanesljivo na mene kei; imam večletno , skušnjo v svoji stroki. Popravljam, čistim in 'barvam tudi žen-ske obleke. Razprodajam tudi možko obleko, srajce, ovratnic^ in" : vse, kar spada k moški opravi. ; Vsako delo je zajamčeno, za obi-S len obisk se priporoča občinstvu. | John Fabian 1932 W. 22nd St., I Chicago, 111. I OOOOOOOOOOOOOOOOOOO^SOOOO l Kupujte Vojne Hranilne Znamke! AVE MARIA Katoliški list za Slovence v Ameriki. Izhaja vsako drugo soboto. Izdajajo ga oo. frančiškani. Zatoraj se prav toplo priporočamo rojakom, da se naročajo na list, brez katerega bi ne • smela biti nobena katoliška hiša in družina v Ameriki. Cena listu za 1 leto $2.00 za pol leta $1.00, za četrt leta $0.50. Naroča se pri; yZVE MARIA PubLCo. 1852 WEST 22nd PL. CHICAGO, ILL