vsak d»n rasen sobot, nadalj in prasnikov. j^ued daily except Saturdays, Sundays and Holidays. year xxxl PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniškl prostorit SS67 South 1 «warfst« Ave. Office of Publication: «667 South Uwndale Ave. Telephone. Rockwell 4V04 Cena lista je (6.00 jwmh u. im», «i ta« AA «T Cminm «T Maro* S. lit». CHICAGO ILU, ČETRTEK, 30. NOVEMBRA (NOV. 30), 193» Subscription K>.00 Yearly &TKV.—Nl'MBKK 233 napadel Finsko! ooseveltov apel ignorirati 1 * * * * Acceptance for mailing st special rate of poatafo pro v tded^ for Reaction HOS, Act of Oct. a. 1917, authorised on June 14, lOiS, Domače Napetost med Finsko in Rusijo se povečala,, ko je sovjetska vlada preklicala nenapadalni RpnpZ nnnni,JJ pakt in obtožila Finsko novih provokacij.\DeiieS napOVettOt Finske vojaške avtoritete zanikale obdolži- L-^U tvc, da so finske čete prekoračile mejo in inJOSOObOditeV Leske vadirale rusko ozemlje _ . - . . Trajno zasuznjenje milijonov ljudi nemogoče HELSINGFORS, FINSKA, 30. ^f,^Vojna ae je začela!*' je mnanil danes zjutraj predstav-pk finskega zunanjega urada, , je prišla vest, da so ruske če-prekoračile findko mejo. Iato-so sovjetski letalci začeli plati bombe na Terioki, finsko mlo v bližini meje. Sovjetske btc so invadirale Finsko na Ka-riijskem istmu med Finskim za-Ivobi in jezerom Ladogo severno 4 Leningrada. WASHINGTON, D. C.. 29. nov. -Vlada Združenih držav je da-drugič obvestila vlado So-rjeUke unije, da je pripravljena asredovati med Sovjetsko unijo Finsko z namenom, da ae spor pravna mirno. Prvič je pred-sednik Roosevelt pred enim meni apeliral direktno na Kali-i in Molotova, naj bodo ao-rjrti pravični napram finski re-liki. MOSKVA, 29. nov.—Sovjetska Kahija je danes naznanila, da je trgala diplomatlčne stike e laško in je prisiljena "storiti kkoj&nje korake v interesu svoje varnosti." Predsednik vlade k lunanji komisar Molotov je v radiu apeliral na rdečo armado »omarico, naj boeta priprav -jeni na takojšnjo akcijo, Stalin jtpa izjavil, da sta—Anglija ln francija odgovorni sa vojno, ker Si našuntall Fince proti eovje- desetina prebivalstva male finske republike je pod orožjem. Moskva, 29. nov.—Srapneli so eskplodirali in krogle ao frčale čez finako-rusko mejo sinoči po naznanilu, ki je bilo oddano po London, 29. ------------- -----------8NWin Prikovati je, d. radiopostaji v Moskvi. Trije novi CjL^u^ke ^ublik?T kivedeU tudi i¥0* «voljenki v incidenti so se nrinatili ob «0 I ^ j*dn°t°- <*«♦-*»1 incidenti so se pripetili ob 600 milj dolgi meji med Finsko io luaijo, toda žrtev ni btto. ~ ¡Naznanilo o incidentih je bilo objavljeno kmalu potem, ko je ruski premier in zunanji komisar Molotov izročil noto finskemu poslaniku v Moskvi, da je so- * *-» lic« v ra&Kuvui u * iv|iui vci ji.i i urna unc «u. o. mnmi vjetska vlada preklicala nenapa- "Morda se motim, toda »di ae mi, pojde ameriško letalo Clipper v slnlvvn t\aiva^Vw\ a IT « tui l/A 1/of ama I J _ A.^.___ i_- ___J^l..^ i.l. M I t 1___I______ n^^i »^.^l..!.^ ---* dalno pogodbo s Finsko, katero sta sklenili 1. 1932. Istočasno je Rdeča zvezda, glasilo ruske armade, zapretila, "da bo Rusija odločno odgovorila na finske pro-vokacije. Oni, ki so jih povzročili, bodo uničeni." Besedilo note, katero je Molo-ov izročil finskemu poslaniku, , e objavila uradna Časopisna a- Helsingfors, Finska, 29. nov. ruskih mestih. -Finska se je uprla močnemu pritisku sovjetske Rusije, ki je sinoči preklicala pred sedmimi kti sklenjeni nenapadalni pakt, točim je zunanji urad izjavil, da i situacija silno kritična. "Z odpovedjo nenapadalnega pakta se napetost povečala," je dejal predstavnik zunanjega urada. Ruske čete lahko invadirajo finsko ozemlje. V prihodnjih par wh lx) padla odločitev." Finska vlada je sinoči sesta vil« odgovor na rusko noto in zanikala obdolži t ve, da so finske &te prekoračile mejo in invadi-nle sovjetsko ozemlje. Vojaške •vtoritete so Istočasno zanikale nuko trditev, da so bile finske čete, ki so okušale udreti na ru- 0 ozemlje, pognane nazaj in 1 w Kusi ujeli tri finske vo- Eke. Komunike finske vlade glede n»«kega preklica nenapadalnega lakta se «-lasi: "Finska vlada je razpravljala ruski noti in o evojem stali-Odgovor na noto bo dala jutri." , ' .. v Opazovalci pravijo, da je Ru-«Jf zavzela slično stališče prot rin*ki. kot ga je Nemčija prot p"'» Ma 13 novembra, ko je fin-»k* t« « jfHcija naznanila, da ne «prejeti ruskih zehtev, če J*» >i»držati avojo neodvienost ur prsd preklicem nenapa-J*,rM ga pakta je predatavnik nde Isjavil: "Mi veroo, J» sm<» v* pravem. O tem ni no-dvoma. Ruske demon s-^'je in pretnje nas ne bodo ^^raSils." K'nska ima armado 400.000 ki uključuje reaarviste in **»l*rrm čete. ki je priprevlje-* na obrM*» detele. Več ko okt.—Nacijskoj ni omajalo ve- Vest ia A^rona Akron, 0.—Dne novembra I se je tu poročila j Juli ia Bolha a Andr. J. Vadaegni. Cehom ia |Clevelanda. Nevesta je hči znanega Martina Bolbe, trikratne-I hh delegata na konvencijah SNPJ, bolničarka v Ufkajšnji meat-m bolnišnici in članica SNPJ. I Skoda, ker se bo adaj preselila Iv Cleveland. Obik»aerčel Se dva "oheetl* v Penni Bentleyville, Pa.—Na letošnji zahvalni prasnik sta bili v tej naaelbini dve svatbi. Prvi par je bil Robert Skrbfty in Helene Malič, drugi pa John GraČanin in Ema Iaepeki. Oba šenina ata konflikt med p™ hm avtno unijo wr«w<> DRUŽBO KONČAN ■■ j škoslovaška spet postala avobod-na in neodvisna država. "Nihče | ¡ne more držati osem milijonov ljudi v trajni sužnosti in moj narod bo obračunat z zatiralci, I | ko pride Čas za to," je rekel Be-neš v razgovoru z reporterji. Zračna pošta aa stari kraj Chicago.—Poštna uprava poroča, da sadnji polet ameriškega poStnega letala v Evropo pred božičnimi praaniki bo is New Yorka dne 20. deoa|nbra. Takrat da ta vojna ne bo dolgo trajala/' Beneš je omenil deklaracijo premierja Chamberlaina, v kateri je pojasnil vojne cilje Velike Britanije in Francije. •'Češkoslovaška bo z veseljem prispevala svoj delež k ustanovitvi nove Evrope z omejitvijo narodne suverenitete, če bo Lisafeono na Portugalsko, od tam pa bo ameriika pošta pre-nešena z drugimi letali ali vlaki v Jugoslavijo, Italijo in drugam. ADF pojasnila spor tvijo narodne suverenitete, ce do i » • ta potrebna," je nadaljeval. "Pri- Z LtWlSOVO WUPO nraviipim ie soreieti vse omeji-1 Poročilo o pogajanjih z voditelji CIO Washington, D. C- — — gentura Tass. Ta vsebuje odgo- pravljena je sprejeti vse omeji vor na izjavo finske vlade, da tve—politične in ekonomske— ,e pripravljena potegniti svoje L^j pogojem, da bodo veljale za < Sete od meje pod pogojem, če bo VM narode enako. V CeŠkoslo-udi Rusija odpoklicala svoje. vaftkj ne bo nobene opocicije prošnja proti finski republiki v ti poravnavi teh vprašanj na ^ ^^ -r-zim^^ sovjetskem tisku se nadaljuje, svobodni in demokratični podlar Na delavakl vojni fronti so __ Pravda, glasilo komunistične gi- Ko bo moja dežela poatala pojavile neprlčakotane aktlvno-stranke je prinesla karton, ki Uvobodna, mora dobiti vae pogoje sU, ko je Ameriška delavca fe-kaie^linstoga steklega psa, ko »iivUenjeinrsavoj. Industrij-|deracii§ objaeila_h|foAurg, v ka- skulazasaditi "ofe zobe v nr.kiN^ in r^uu?] ^, iK,i"KnjUje PT ^ n uit tank Masne (temonstracije ru- povezane med seboj. Celo Hitler diteljI Kongresa Industrijskih skih'delavcev, kmetov in voja- Jih mora držati kot ekonomsko organizacij. Brošura uključuje Napad na nemško letalsko bazo , i', ' ■ — ANGLIJA boj 12 maščevalnih namenov Cez 50,000 delavcev m vrne na delo NAZNANILO O Da SEGI SPORAZUMA DetroH, Mlch., 29 nov —Konflikt med avtno unijo CIO in Chrys!er Motor Corp., ki je trajal 53 dni In zaradi katerega js moralo počivati 56.000 delavcev je bil sinoči poravnan. Pogoji s|>orasuma bodo predloženi danes članom unije v odobritev ln pričakuje se, da se bodo jutri vsi vrnili na delo. Poravnava je končala naj daljši in morda najdražji a zgodovini avtne industrija. Delavci so izgubili zaradi stavke, ki je bila uradno okllcana šele zadnjo soboto, okrog $27,000,-000 na mesdah. Tovarne kor-poracije so bile zaprte sedem tednov. Ce bl obratovale, bi llerlin. 29. nov.—»Povoljstvo olmrožene sile je sinoči naznanilo, da je nemška podmornica toriHMiirala in potopila anglešku križarko v bližini otoka Shet-landa. Poveljnik podmornice ju bil stotnik Guenther Prien, ki je pred nekaj tedni potopil tu di angleško bojno ladjo Royal Oak v Scapa Flowu, angleški pomorski basi. Cez 800 članov posadke te bojne ladje je takrat izgubilo šlvljenje. Naznanilo o potopu angleške križarke je sledilo poročilu, da so Nemci potopili oborošun parnik Rawalpindi v blišini Islandije 28. novembra. Uradni krogi se ponašajo, da bo Anglija poražena v zraku in na morju in jim ne bo treba riskirati napada na francosko trdnjavsko | Črto, ki bi zahteval veliko število žrtev. Dalje ae bahajo, da nemška bojna mornarica ne kontrolira samo Severnega mor ves severni del ... . ^ .Ja, temveč tudi producirale okrog 165,000 avto- At|MntjkM. Brltake bojne ladje mobilov, katerih vrednost »«Ui zajete v pristaniščih In si ne znašala $107,250,000. | U|J§jo |m ^^ morje |„ Najdaljša prejšnja stavka vi avtni Industriji je bila ona v to-] varnah General Motora Corp | 1. 10.S7, kl je trajala 44 dni. ta stavka je bila apremljana s ne-| miri, dočim js bila proti Chry-alerjevl korporaciji mirna. Do malih prask je prišlo le zadnji teden med stavkarji in grupo) stavkokazov. Naznanilo o dosegi sporazuma.. je bilo objavljeno sinoči. To Je potop«* podmornica vsebovala skupna Izjava, katero ni Wk» N^nj«». ni pred nemškimi podmornicami in minami. London. 20. nov.—Mornarični minister je zanikal trditev, da je nemška podmornica potopila angleško križarko, prisnal pa je potop tovornega parnika Uskmoutha. Tri člane posadke tega parnika pogrešajo, ostal pu so se rešili. Ali je parnik ali mina, kov se vršijo v Moskvi in drugih enoto." Blokada vznemirila nevtralne države Italijanska vlada protestira KasajoČ na zemijevid ozemlja, katerega je Hitler dobil z monar kovskim dogovorom, je Beneš o-1 črtal nove meje svoje dežele. O-ne, ki je postavila monakovaka konferenca, morajo biti izbrise-ne. Sudetski kraji se morajo ločiti od Nemčije. "Sudetskim Nemcem se niso godile krivice," je rekel Beneš. "Nobena narodnostna manjšins pravic in Amsterdam, Holandska, 2». nov. — Uradni krogi so naznanili, da bodo holandaki parniki izjavo Wllllama Greena, pred sednika ADF, v kateri skuša zvaliti vso krivdo ta razkol v vrstah organiziranega delavstva na Le\Misovo grupo. "Tukaj je rekord," pravi Green v svoji izjavi. "Mi želi-mo, da ga vsi organizirani delavci In delavke študirajo in na-pravijo avoje zaključke. Dalje želimo, da ameriško ljudstvo naprti krivdo za razkol onim, ki so ga povzročili. Popolnoma smo uverjeni, da dejstva kažejo, ni imela tako velikih _ z nobeno se nI tako pravično po- . - stopalo kot se je s to. Posledica da Je Ameriška delavska fede- tega je zasužnjen je 8,000,000 racija storila vse, kar Je bilo v ninil ^ rnorlli kTiub^aznanilu I Cehov, da je dobilo "svobodo" njeni mitfl, da prepreči razkol, da t»^ Anglija ^ Francija 3,000.000 »udetskih Nemcev." ™ poostrili blokado. Parniki bodo --sile, da ga poravna. pluli v grupah po nevarnem|f- f ^ I Brošura med drugim vsebuje so podali k. t. Keller, pnnised nik avtne korporaclls; Philip M u na v. podpndsfilnlgCTO, iu James F. Dewey, član apravne-ga odbora federalnega delavska-ga departmenta, kl je posegel v konflikt med unijo ln korpora-cljo. "Predstavniki korporacljs ln avtns unije so se sinoči spors letalski minister je uaioanll, da so angleški letalci napadli tiftmllrTrlrtalskn bazo» pri tkm kumu. Val so as po napadu arečno vrnili v avoja oporišča. Parls, 29. nov.—-Tu jioročajo, du so francoske čete odbile nemške naskoke na svoje pozicija vzhodno od reke Mosele, na ozemlju v bližini Luksemburge. pluli v grupah po nevarnem - -,t . • Brošura med drugim vsebuje Severnem morju. Holandska jelltallianSkO tTffOVIM izročilo članov eksekutivnega izgubila že sedem parnikov od , 9 ™ J «idbora ADF, ki so bila predlo- mm» ............. izbruha vojne med Anglijo in Francijo. Holandska je tudi naznanila, da bo podvzela potrebne korake v interesu obrambe svojih pravic kot nevtralna država. Aena dologetom na konvencijah v zadnjih štirih letah, uključlvši zumeli in sklenili dogovor, kl bo r>ruyai VtfNi M ^„„i, da so Fran-predložen članom unije v odo-L^j dva nemška parnl- brltev," je rečeno v izjavi. "U- k|4 jn ju odvedli v svoja prlata-nlja bo danes odpoklicala vh* ni4i|l Francosi so od Izbruha pikete. korporacija pa se Je ob- vojnB ,stopili deset nemških vezala, da ns bo obnovita obra- ^mornls, pravi porodilo mor-U, dokler ns bodo člani narlčnega ministrstva, ki Je bi« odobrili dogovora. Pogoji socm^ Hj||oi| objavljeno, razuma IkhIo jutri objavljani, k Dasi |)ogojl s|K»razuma še ni-, f so znani, je bilo naznanjeno, i s \Analnn DOgnalO določajo zvišanje plače tri iti štiri cente na uro. To pomeni, n •• ■ 9 O da se bodo dohodki delevcev| Hnlltbo V t)01t\0r zvišali pet milijonov dolarjev na leto. Unija Je umaknila zahtevo glede zaprte delavnice.] dobila pa Je drugo koncesije. Chamberlain in kralj nastopila pred . parlamentom RUSKI POSLANIK PRI HALIFAXU l4Mtdon. 29. nov.—Predsednik vlade Neville Chamberlain Je v prvem vojnam zasedanju parlamenta Isjavil. "da Velika Britanija ni šla v vojno proti Nemčiji is maščevalnih namenov in ji tudi ne bo vsilila maščevalno-ga miru." Premier je govoril v parlamentu potem, ko je kralj Jurij otvorll zasedanje s govorom, v katerem je naglašal, "da angleška bojna mornarica drži |H>morake poti odprte In to kljub izgubi velikega števila parnikov." Kralj Je opozoril parlament, da bo moral dovoliti dodatne vsote za financiranja vojne. Chamberlain) je odgovoril na vprašanje Clementa R. AttleeT' Ja. voditelja laborltov v parlamentu, k I Je zahteval bolj jaano tolmačenje vojnih in mirovnih ciljev angleške vlade. "Nihče izmed nas ne ve, kako dolgo bo ta vojna trajala, v katero amer bo krenila, kdaj bo končana in kdo bo stal s nami ali proti nam," Je dejal Chamberlain. "V teh okolnoatih je nemogoče (»jasnilo glede pogojev, na katerih podlagi mora biti zgrajen nov svet" Attlee je dejal, da mora biU imperializem odpravljan. "Premier pravi, da Ima vsaka drža-va pravico isbirsnja, kakšno vlado hoče," Je rekel Attlee. "AH to pravilo velja samo sa K v ropu? Ali se bo apliciralo tudi na Indijo In druge del? brit-akega imperija T Chamberlain Je dalje rekel, da angliško-francoska blokada proti nemškemu Izvozu stopi v veljavo v isindeljek, saeno pa Je omenil proteste nevtralnih držav proti blokadi. Prisnal Je, da ImmIo te prizadete, toda Anglija pričakuje, da bodo nsvtral-ne države prispevala svoj delež žrtev v kampanji, katere cilj Je postavitev trajnega miru in odprava vzrokov, ki izslvajo konflikte. Uradno Je bilo nasnanjeno, da Je bil Ivan Majski, ruski poslanik v Moskvi, povabljen na razgovor t angleškim zunanjim ministrom Hallfaaom, Slednji hoče, da |*w»lanlk pojasni rusko politiko proti Finski., . Cikaikim revelem dve resoluciji, nanašajoči se na 9fro(Jan/e Drnvie za rumuniko potrebo delavske enotnosti, ki ** urozje za rumunasu ^ mm u„nJ Chicago. 29. nov.- olje in pšenico Vodja hancoeke llerlin. 20. nov,—Voelkischer I (eobac h t ur, Hitlerjev Ust, je ob*. javil članek, kl opisuje dogodke komunistične stranke obsojen ženeva, 29. nov.-Grči j i preti BuksrešU. Ku«un»£ 29 tfk|jučena ekonpmska kriza zaradi -Finančni krogi l»'«^™ "j sta bili sprejeti na zadnji kon-1 Chicago. 29. nov,—Ako ne bur ^ ,lbruhMožu. venci j i ADF Rooseveluiv apel državna zbornicadovolla^lat-L v«liko Britanijo dvorezna po- na konvencijo in Greenov od- OS vsote za pobijanje »ieck«, I» ,Kjko v pogajanjih s Poljsko, na konvencijo ^ ¿jUllAkih revežev, k so rraBi|j0 jn Nemčijo. V zvesi s resna ekonomska kriza zaradil—r inancm arogi pur«i«»jw, odvisni od |sali»ore, moralo sira- |M>|i(ljMllj| omenja telagra- angleško-francoske odločitve, da Italija konkurirala z Nemčijo v objavll bro*Ure v tem času e ^ Tm|(„ l>rilv| skupna dekla. k| J(h jlfm,njala lord Ha- bo zaseženo vse nemško izvoz- zalaganju Rumunlje z orožjem znM*una, ker Je mano, da Je ^^ atlrlh mestnih odbornl-»unanjl minister, blairo na pernikih nevtrai- in lojnimi ladjami v zameno za Roosevelt pričel prlUskrtl na Tw ^ podpUall Paul H1 ....... blago na pemiain ne v j ~ ^ , _ ------ - n«. K r| H iHekersoii, no blago na perniain nevirai- in nujnimi -•«j-»» -------. ' /• nlh držav. Polovica grškega rumunsko olje in pšenico. Poro- obM uljora> nili pobiHata. obegnil 6 oktobra In doslej ga avtoritete fke niso naiile. «- -------------------------- , i tianila na površje revizij* n*f> j /„wijevatie države drži- danele v avojl »'««P*"^ d■ P°" Italija. Anglija in Francije pwd- trm|n m ,n rtfvidlrgt, ^ v pristaniščih le pet Udnov. idejs silno nevarne." prevl IU- janja med Rumunljo irJ« grujn pep ^ ^ M w|j ^^ % .yrho pre- lijanski IUt. "Možnost je, da „Me. odloča m porav-1 Iskave. da U egetgv» konflikt države. I govlne z Rumunljo. P<>Um p gsjsnja s Nemcijetf zanašali, da jim I« Anglija n m4 Ca»«to H.W P*r mm, Chir*c o *»4 Ctem »7.M par rmt. («to» «wtihi IM* par r*r Omm J«)*"* PP tosaracm.-Solu-ptel toto to wwitoft «lante» M m »»tote. So*u*'-l lluraraa «Mm («fttea. po-««rt*, dr.—. (*»•»I tO.) M rr*ate i^Htotolto lr P alatoM to te prllUn poitplM. T . A4*«ru«>tiy Mi« «MI urwut IfMIltoto «T IMMUl' Mtto« «r.4 «nMtUito4 artlrU. will r«* to rrtjnto. Ottor «••«Mrlpfe, »u*h m iImIm, pter», «t«-, will to ratornatf to iMtor .H.ly «to» Maa*p»ni-4 to a.lf-a44ra.ato 0tmm**4 # Sarinemu kmeertu Chicago. — Kdor bi rekel, da ja sloveuska nanelbina v Ohica-gu dremava in zaspana na. našem glasbenem l>i bil v veliki zmoti ter «klal m takim Vitanjem nam vsem hudo krivico. Saj. smo ti^ko vijeti našo pesem, da Nmo «i v tem mesec« privoščili U: tri koncerte. Nak, zaspani pa že njsmo, niti ne dre-mavi v tem oziru. Ali v tej svoji hvalevredni vnemi bi morali biti pa vseeno malo previdnejši ter gledati na to, du bi razvrstili tiste tri pevske prireditve vsaj na tri nedelje. To bi se bilo menda tudi lahko zgodilo, ker I-ma mesec novem bur v tem Gospodovem letu celo štiri nedeljske praznike. In ker nismo morebiti imeli tega dejstva pred o-¿mi, sta padla koncerta socialističnega pevskega zbora Save ln jut pevskega društva Slovana na zadnja nedeljo v dveh različnih in dokaj oddaljenih dvoranah. Pevski zbor Sava je podaj svoj koncert v dvorani Slovenske narodne podporne jednote, Slovan pa v Hrvaški dvorani na južni strani tega mesta. Jaz sem se udeležil Savinega čeprav sem imel tudi vstopnico za Slovano-vo pevsko prireditev. Ko se nam je Savin predsednik Frank Udovič v kratkih besedah zahvalil za obisk ter obenem tudi povedal, da ime zbor 22 pevk ln 16 pevcev, so začele te pevske moči pod spretnim ln skrbnim vodstvom svojega učitelja Jakoba Muhe izvajati koncertov vzpored, pri katerem je v vseh zborovih izvajanjih, kjer je bilo potrebno spremljevanje na klavir, prav dobro izvršila svojo nalogo učiteljeva žena Mary. V "Našem praporu" se je videlo» da se pevskim močem še niso razgrela grla. Savani so sicer ubranu zapeli to i>esem, ali o-gnja še ni bilo nič v njihriem i>c-tju. Zajčeva "Slava delavstvu" jim je šla prav lepo iz grl, ali Še vedno ne s tistim ognjem, ki ga zahteva ta skladba. Srca pevcev in pevk so bila s pesmijo, toda grip so bila Še vse premalo razgreta. Savin ženski zbor nam je nato zapel Fosterjevo "Beautiful Dreamer" in |>a Frimlovo "Allah's Holiday" prav dobro, čeprav še malce plaho in negotovo. Ženski zbor ima domala 22 samih mladih grl, s katerimi se da ustvariti čudo. Plutova Jožefina je zaigrala "Kvartet" iz Verdijeve opefe "Rigoletto" tako fino in spretno pa čustveno, da je bilo to njeno izvajanje zares prav umetniško, da, naravnost virtuo/.no. Tudi iz akordijona se dui<> izvabiti krasni akordi, če je inštrument v pravih rokah. In to pot je bil v pravih. Njena sestrica Angelina je potem ob njenem spremi jt vanju zapela našo narodno "Jaz pa vrtec bom kopala", potem Frimlovo "Oiannina Mia" ln nato zopet našo narodno "Sem i»e oženil". Njeno petje je šlo ljudem tako močno k srcu« du so jo ponovno zahtevali na oder. Jaz se samo bojim zn njen glasek, če ga bodo naša društva preveč izrabljala. ItotoM » «¿In»ju M prliwrr (Nov»«, tor *$, »Mtf. pote» vato«« tam» m Mate«« po~t>l, to te • t— «tet«»«» poUkte m-ruin Im. IWvIU i« pr.votoa«*, to M »Mi »tel M «atorL Diesov odsek in demokracija Znani teksaški kongresnik Martin Dies, ki vodi kongreano preiskavo neameriških aktivnosti, je zadnje dni privihral v Chicago nekaj preiskavat in ob tej priliki je tudi govoril članom Chicago Keal KaLate Boarda, katerim je svečano povedal, da glavno vprašanje v Ameriki danes je —- Krist ali Marks! Ali bo vladal Krist ali bo Marks! Z drugimi besedami je Dies |>ovedal, da je v Združenih državah v glavnem boj med Krl-stovo vero in marksizmom, ki ga on istoveti s Stalinovim komunizmom, on pa je poklican, da pomaga Kristovi armadi pomesti z marksizmom. Ker pa ima Dies silno široke in globoke oči, vidi "antikristični marksizem" v vseh delavskih unijah, vseh liberalnih krogih in krožkih, vseh novodealskih kotih, celo v Beli hiši pri Rooseveltu ga vidi! Dies se je skratka razgalil kot južnjaiki fundamentalistični fanatik, ki je zajel svojo izobrazbo in "demokracijo" iz biblije. Kongresnik Voorhis iz Cajifornije, član Die-Hovega odseka, se je pred nekaj dnevi udeležil znanega demokratičnega radijskega programa Tovln Meeting of the Air v New Yorku in pri tej priliki je bil vprašan iz občinstva: v čem Diesov odsek služi ameriški demokraciji? Voorhis je odovoril: "Kadar Diesov odsek poskuša zaslediti protiustavne čine oseb in organizacij, ki so tukaj aktivne v interesu tujih režimov, tedaj služi ameriški demokraciji; kadar pa Diesov odaek nadleguje ameriške državljane glede njihovega verovanja in izražanja njihovih verovanj, kar jim je v ustavi zajamčeno, tedaj prav nič ne koristi ameriški demokraciji, temveč ji škoduje." S to Voorhisovo izjavo se strinjamo. Ce bi namesto Martina Diesa vodil Voorhis preiskavo neameriških aktivnosti, bi bilo veliko bolje, tako pa preiskava naredi več kvara kot koristi. Dies je s svojimi bigotskimi predsodki neprestano v protislovju z dejstvi v ameriškem eko-nomakem, političnem, socialnem in kulturnem življenju — krono vsem svojim kozlom je pa dal, ko je Ameriko razpodelil med Krista in Marksa, med dva ukstremna simbolu, ki nimata dejanski nič opraviti z delovanjem in verovanjem tisočerih in tisočerih Američanov. Ce Dies misli, da so vsi oni, ki ne vidijo v Kristu (to je v krščanskih dogmah, ki jih pripisujejo Kristu kot ustanovitelju krščanstva) nobenega ideala, že zaradi tega marksisti in da marksisti niso nič drugega kot Stalinovi komunisti, tedaj bi ga morali poslati v "kindergarten" namesto v kongres. To je domagoštvo kardinalne vrste, ampak v Diesovo olajšavo ja treba pribiti, da on ni sam, ki tako misli, niti ni prvi prišel s tem na dan. V Ameriki je cela vrsta raznih demagogov, največ takozvanih "fathrov", ki že dvajset let |ioskušajo stlačiti vse svobodomislece, socialiste in boljševike pod en klobuk, kakor da so vsi otroci enega očeta in da vsi nosijo uekakšen "izvirni greh" prav po receptu svojega idiotskega dogmatizma. Vse to je daleč od resnice. Da Dies deli prebivalce Združenih držav na dva tabora, tabor Krista in tabor Marksa, je njegova demokratična pravica — katero pa smatra le za svoj privilegij, ker drugim to pravico zanika! — • toda, če bi hotel to delitev izvesti v praksi, hI naletel na največjo revolucijo. V Ameriki Je na tisoče in Uaoče ateistov vseh slojev, tudi kapitalisti so med njimi, ki ne verujejo v Krista niti v Markna. Kam l"> Dies djal te ljudi? V Ameriki je MA^ znanstvenikov ateistov, ki verujejo le v eksperimentalno in izkustveno znanost — in po demokratičnem principu imajo vso pravico to verjeti — hkrati pa odklanjajo marksizem, torej ksm Jih bo Dies vtaknil? Ameriško kapitalistično gospodarstvo ne pozna Krista ne Marksa v svoji praksi, torej kam spada? Po Diesu mora biti to gospodarstvo neameriško! In ksj bo Dies storil z ameriško zgodovino? Ali bo slavne svoliodomislece, kot so bili Mark Twain, Ingeritoll. Paine in oče ameriške demokracije Thoma* Jefferson, avtor Deklaracije neodvisnosti in Hill of Rights, itorinil med marksiste ? Lahko je klepetati tja v en dan, toda resno gledanje dejstvom v oči Je nekaj drug^a. C« ima Die* dokaze, da so ameriški komunacijl saboterji, ki poskušajo ovirati izvna ameriških letal in streliva v Anglijo in Francijo, naj jih spravi pred sodišče; U» bo popobmmu pra-. vrhova!« povelj« ft Im general Heyden«. pn\rl|slk reter v ae araftad* njegovo mater ter Marijo ŽivČe-1/^1 • vo. Zdravniki «o ugotovili teiko1 UlaSOVI IZ zastrupitev. Kakor ao pripovedo- gočimi Haznimi, celo .s smrtjo na vislicah. Večji tatvini rude so prišli na sled tudi letos. Glavnega tatu ao pnijeli in zaprli. Pri zasliševanju je oWjubil, da bo pokazal svqjo igalnioo, če ga popeljejo na lice »mesta. V spremstvu rudniškega upravnika inž. Riccija, poročnika orožnikov in štirih organov javne varnosti, ki so bili dobro oboroženi, so se podali na i*>t čez Tičnico k Gladkim skalam, veličem, kate- IV skrivališču je lastnik razkazo-Bsedaj pa ije I val svoje naprave za žganje ru-| de, ki so bile zelo enostavne, kil dr. Nevestič je izjavil I ** k,{ub l«mu H ^^^^^■da se na I "*pehe, kar je po trd >4 tudi anž.| političen v Beogradu beograjskim sodiščem je ^dni telo zanimiva razpra-itflibi bivšega poslanca JKZ ' Vorkapič* proti beograjske-1 ^narju dr. Ivanu Nevesti-(H>a sta se sprla v neki ka-itj debati. Med prepirom Nevestič Vorkapiču • Nimate pravice ker ste v Parizu razprave, Opisal je nato in- Ricci, Gospodje si seveda niso predmet tožbe. Fri ^ k naPravam J™** Za beguncem je u svojega posjancm Up biJa ^^ Vfta policija in oroi-ic mu je odgovoril z zelo ni&tvo Zaged,i M mejo im izrazom. Nato se je dr. da ^ akuSa, pobegniti preko. To-ic še bolj razburil ter I da trud je zaman> izginil je Inil: "Vi a te bili agent. V iB naAega okraja in l njim tudi niu ste letali za nekim Pave- vgaka ^ M ^talo družbo.- Tat-sedaj pa hočete braniti |vina je pitala nepojasnjena kljub aretacijam, ki so bile nato jvojem zagovoru je dalje I izvršene. Idr. Nevestič poliUčnp bio- \m odredbe Rjo bivšega poslanca dr. Vor- ^^ . . ki je pričel svojo politič- J & B^^ca.-.Pred dobrim te-ro 1.1931. Takrat je od- dm>m *> » raznašali Prago kot stipendlst. V ^ pozive-etake za zbira-je napisal brošuro "Zedi- « «*>lovh vseh kfov!": revolucionarna omladina," °*ine 80 df n.e zhr™1 mate.r al Kk.tprpiphil posebnim pokrajinskim odborom. V istem času je bila potom občin izdana odredba, s katero se lijo katere je bil pozneje se ¡¡direktor "Gospodarske slo-dr. Rudolf Bičanič aretiran, jo je poskušal spraviti preko t" p a i« obvezujejo vsi hišni posestniki, Pariz kjer * -orajo najkasneje do 30. nov. Idr. vorkapič v rar z, Kjer ^ davkov opfl v zvezo s pokojnim Sve- » ^ ^ ki irjem Prib.čevičem. Iz Pan- J^po^dujejo. Načrti bodo mo-odfel preko Carigrada, kjer r. .. '' na llOHebnem t takrat mudil voditelj raa-jMtvttjuščih Vanča Mihaj-v Sofijo, kjer pa je zahteva-igoslovensko poslanstvo nje-izročitev našim oblastem. rali biti izdelani na posebnem »apirju, ki ga bo prodajala država po 3 lire. .Pretekli teden *o bfli nabiti po vseh občinah, vaseh in nase- .. - Ijih letaki za zbiranje koruze, tem jeb. namreč zaradi po ^ ^^ ^ VHak »je brošure "Zedmjena revo- kmei oWrta.1 ^ domačo porabo nama omladina" obsojen na sle(j€Že ko4ičine koruze: 1.5 q na ječe. Leta 1936. za Časa dr. yaako ^^ l q na 1 prašiča in idinovičevega režima je bil lq na 10 kokoSi |etno> Vso preden, po mnenju obtožen- L,,^ koruzo bodom morali po-r. Nevestiča zato, ker je prej ijedelci oddati v državne zaloge no oklevetal svojega dobrot- proti primerni odkupnini. ».Svetozarja Pribičeviča. Ko vrnil dr. Vorkapič v Jugo- I**ed goriikega nodišča ijo. «e je predstavljal kot le- Gorica, oktobra im—«9-let in dopisnik francoskih le- na Marija tfislej roj. Primožič *kih listov. Vtemsvojstvu in njena hčerka Veronika iz «topi! v stik z dr. Mačkom in Vrhpolja sta bili kaznovani na mi voditelji opozicije. Na 3000 «lir denarne kazni, plačilo strani pa se je tudi vedno »odnijskih in carinskih stroškov, približeval JRZ in njenemu ker so jima finančmi stražniki tnemu šefu dr. Milanu Sto- našli pod podom v seniku 100 «viču, o katerem je pesnil gramov saharina. Mož Henrik ¡junaške pesmi ter jih širil Misky je bil lir Liki in Baniji I denarne kazni je dobil 20-letni fllllM U , . Ernest furl»n iz RUiemberka, n> obtožencu dr. Nevestiču so kuhal žganje.-780 lir slišane še številne priče, K kaini j« dobil Bemani Ker-aj.m. dr. Nikola j ki je ^ iz Doberdoba zaradi žga-« med drug,m, da je bil dr njekuh€< «P>< odpuščen kot dopianik francoskega levičarskega Z gobami ae ne zastrupili ^r je preje sporočil vsebi- Senožeče, oktobra 1989. — S •fe dr. Mačkove izjave dr. težkimi krči ao pripeljali v trža-Stojadinoviču, kakor pa ško bolnišnico tri osebe in sicer ¡^J'. kjer so bili zaradi tega 116-letnega Leopolda Grižona in ¿•ni, da je agent režima, ^ključnem govoru dr. Vor H* ki je ik hI robno pobijal na obtoženega dr, Nevestiča, obsodilo dr. Nevestiča "jn" n« tri mesece zapora in ^nih stroškov, z uteme-(la ^ mu dokaa resnice P^il. Dočim se je tožiUlj ^orkaplč zadovoljil z obsodil ¡»»javil obsojeni dr. Neve-Priziv. ^rimorja ^ VRSTI IZ IORUE oktobra 1989.—Kjer je '«m ko tatovi. Tako je bilo "toji «vet in žhrl čk>vdi. ^.ie. da Idrija in njen »usta mogla biti izjeme pravila. Tatvine v rudniku rT «o»iko kakor rudnik f ^ iM>rr> ki so jo skrivaj . ' ne tatvine ao zabeležene *ežji ao bili časi tem ^ * bilo. Tatov« vali, so iatega dne nabrali nekaj gob, ki so jih priredili za kosilo. Ker pa n|so gob dovolj poznali, so tako zavžili tudi strupene gobe. Zdravniki so jim takoj is-praJi želodco, kl^ub temu pa je njiho\x> stanje zelo nevartio. Avtomobilska nesreča Postojna. — Pred kratkim se je pri na^ pri izlila velika nesre« ča. Iz Trnja proti Sv. Petru j^ vozil vojake vojaški kamijon. Pq neprevidnosti vozača s« je avto na strmiip, ko sp mu moč, je uspelo jx) hudem naporu požar loka-lizirati, da se ni razširil tudi na gospodarsko poslopje. Skoda znaša 12,000 lir ter je v teh težkih časih in tik pred zimo še ob-čutnejša, ker ni krita z. zavaroj. valnino. Oblastem je uspelo par dni po zločinu krivca prijeti. II. Bistrica.—Prošli teden je bil prodan na sodni dražbi dobro znani bivši hotel "Ilirija", danes hotel "Monte Nevoso", last podjetnica Ivnna Novaka. Hotel je kupil podjetnik Kumar, vele trgovec z vinom iz Gorice. Ponudena cena ni bila tolika, da bi bili kriti vsi interesi upnikov, i Živinski sejem v Trnovem prepovedan Trnovo.—Ker sta se v Zagorju pojavili nevarni živinski bolezni slinavka in parkljevka, so oblasti prepovedale mesečni živinski sejem v Trnovem, ki se je vršil \pakega v mesecu.—S tem so zelo prizadeti okoliški kmetje, ki «e pečajo predvsem z živinorejo, pa tudi izguba trnovških in bistriških trgovcev bo občutna. Stroga kontrola nad trgovci Trst.—Kako strogo «e izvaja kontrola nad cenami proizvodov, ki jih je določila država, dokazuje precejšnje število zaprtih trgovskih lokalov, ki jih sreču-eš po vseh ulicah Trsta. Zgodil se je na pr. slučaj, da je oblast začasno odvzela obrtno dovoljenje nekemu trgovcu v Via Maz-zini, ker je ugotovila, da je prodal neko bla omarico, kar ¿«j j te. Zapisal j^, da je jpoja ta*4—kot na mqqge dru up količkaj vrednostn{ predmete. Ni potreba tjpga, je jponavljal, ali jaz sém s pojasnilom hotel tako imeti. V apodnjenvprt-dalii, omaric« sem našel več knjig is razne zgodovine. K» je pisatelj Louis Adamič Iftpe predaval v St Paulu, mi je oi kar j eve ustanove Cleveland, O.—V soboto «večer, 9. decembra, se bo vršil družaben In zabaven večer za naročnike Cankarjevega Glasnika in njih prijatelje. Prireditev se bo vršila v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Vatopnina na to prireditev bo proeta. Odbor Cankarjeve ustanove želi, da na ta družaben večer pridejo vsi naročniki Cankarjevega Glasnika, njih znanki in prljate-ji, kakor tudi vil prijatelji Cankarjeve ustanove, iiveči v Clevelandu in v okoliških naselbi naj». Za telesna okrepila in družabno razvedrHo bo poskrbel od-t>or Cankarjeve ustanove. Pri dite! Odbor. O obisku v New Jersey Ju Scranion, Pa.—NaJ^ o našem obisku v New Jerseyju in proslavi 35-letnice SNPJ, ki s« je vršila 11, nov. v Cdlki dvorani v Newarku, N. J. N* to proslavo smo bili povabljeni tudi If Pennsylvania, Iz Luzerna in Scrantona. Tako amp ne nekateri udeležili te priredi*, ker so se tudi oni udeležili naše proslave v Luzernu 28. okt. Vogrinovi in jsz smo ae domenili, da gremo v soboto popoldne. Vogrln je imel svoj "ševi" nabiksan o pravem času in tank napolnjen z gaeolinom. Vozilo, katerega je šofiral br. Vogrih, zasedemo ob 3:80 in ob 7:30 smo že bili pri CešlU dvorani v "Newarku. MislHi srto, da amo prišli prehitro, Uxia takoj pride iz dvorane Uo Mizjak in več Primorani ao bili odpreti še veliko aobo poleg dvorane, da je občinstvo lahko sedelo in ae zabavalo. Bila je miza pri miel ob straneh dvorane, okrog njih je sedelo občinstvo, natakarji in natakarice pa so nam pridivo Are-gle, da ne ni bilo treba dren jat i okrog bare. Zabavali smo se res kakor v starem kraju in ae je nam prav dopadk). Imeli ao tudi "first člana" orkester ln ae je vsakdo lahko naplesal, kdor je hotel. Tako smo se zabavali do treh zj-utraj/ Moram omeniti, da so imeli tudi izvrstne klobsse. Kdor Jih je naredil, je pravi mojster. Bile so boljše kakor pa v Pennaylva-niji. ftkoda, ker ni bil navzoč tu di Anton Zidanšek iz fiharona, da bi vedel, da znajo delati fine klobase tudi v New Jersey ju. V tako veseli družbi Je čaa hij.ru tekel, posebno še, ker radJ prepevajo, Ljudje so začeli odhajati, a naša družba se je držala do treh zjutraj, vsi veselih obra zov. Br. Cvetkovich iz %ookly-na Je rekel: "Zapojmo Ae tisto: ^PreJ pa ne gremo dam'." No, to bi že bila resnica, če bi bil julij. Članstvo |ira v i iti in tam "lahko nocM. Tudi za nas Iz fterantona In Luzerna Je prihajal čas, da se odpravimo proti domu, ker smo oddaljeni nad 100 milj. Zadrža nas Je br. Bratanich, ki Je rekel, da mi ne bomo šli v Pennsylva nljo, marveč v Elizabeth na nje gov dom, kjer se bomo naspali drugi dan ae bomo pa lahko vr nili. Mislil sem si: dobro, potem bom šel dopoldne pa še obiakat svojegs prijatelja KanglarJa živi nekje v bližini. Vprašal sem Pasarlcha. če bi šel on * nami ker ve, kje moj prijatelj živi . Pravi, da Je oddaljen okrog lft drugih, ki nas odvedejo notri. m„i jn naj ^ gjutraJ pri njem kjer smo ae takoj okrepčali s j pivom in klobasami, kar se nam je prav dobro prileglo. 1 Z*puatlli smo dvorano in ae 1 Članstvo ja pričelo prihajati ob 9:30 sta bili obe dvorani, Pogoji za svobodno življenje Težko Je, Če ljudje zaradi avo-e nevednosti nimajo za dogodke nobenega pravega merila, ne svobodoljubnega, ne človečan-skega, ne narodnega, ne socialnega, kaj šele moralnega. Premnogo ljudi se je sprijaznilo z mislijo, da Je prepričanje manj vredno, kakor stara srajca, in hlastajo za novimi senzacijami, vohajo, kdo bo "mož bodoč 110 str, komu naj se jutri zapišejo. Tisti, ki Je bil Ae včeraj za g Milana, bi danes rad bil za "ba tjuško". Na vse mislijo, vse mogoče načrte snujejo in premlsvajo, samo tega se ne vprašajo, v čem je vrednost človeškega življenja. Volka ubožujeju, pa na svoj ovčji rod iKizabljujo. Slovenci so žal taki ljudje, da vse radi slišijo, da vse radi sprejemajo, samo z mislijo, d# se Je treba za vsaku dobro stvar boriti, v boju dolgo vztrajati in ob neuapehu ohraniti mirno ravnotežje, se ne morejo sprijazniti. Kjer ni vere vaae, tam lahko vsakdo kroji "usodo" ljudem, ki si kvečjemu privoščijo zabavljanje in tarnanje potem, ko Je že prepozno. Srečuješ na videz resne ljudi, ki ti pa v pogovoru kmalu razodenejo, da nimajo nobene razsodnosti, da ae love za neverjetnimi "novicami", ka kor tiste klepetava ženske, ki Jim nobena atvar ni dovolj ne-umna. In ljudje, ki postanejo žrtve lova za senzacijami, izgu be izpred oči resnično zvezo med dogodki, pravila, po katerih se - oamanskim sultanom, pa ae za danes ustavimo na enem nazornem primeru malega, toda zdravega. krepkega ljudstva, ki si j4 /.nalo skozi dolga atoletja /gradi tj svojo trdno, demokratično republiko, za katero ga lahko zavida marsikak mogočnejši sosed. To je mala Švica, ki brani že od štirinajstega stoletja dalje svojo neodvisnost, ki ai jo je priborila v boju proti habsburškim grofom in ki »i jo je za času evropske tridesetletna voj- , np utrdila in za vao bodočnost zagotovila. Tudi danea zna Švi-ca l oltoroAruo roko varovati svojo neodvisnost. Vsak Švicar, pa naj si bo po narodnosti Nemec, Francoi ali IuOjjan, ve. kaj zanj pomuui njegova svobodna ljudovlada. Zato pa Švica lahko brez skrbi zaupa svojim državljanom orožje in gp jim ne izroča v roke šele takrat, ko so po mobilizaciji postavljeni pod vojaško disciplino. Zato lahko določa švicarska ustav*: "Vsak Švicar mora vršiti vojno službo. Orožje ostane v rokah brambovcev po določilih zvezne zakonodaje." In kadar ga v času nevarnosti republika pokliče pod orožje, sname Švicar a klina kara-blnko. Mi oprta vojaški telečnjuk m oilitle na borllče, branit svojo svobodno zemljo. In |K>tem as spet vraču s puško na rami v s v») j svobodni «lom. Ampak treba ai je zapomniti, da si Švicarji niso priborili svoje ljudske drŽave in svoje svo-bode ne s tarnanjem, ne s pričakovanjem "odrašenika" izza hribov, temveč s svojim lastnim stoletnim delom in bojem In 1 zaupanjem v svojo lastno silo In \ rednost. Švica je prepričevalen vzgled, kako si zagotovi Številčno majhen narod svoj trden in neodvisen položaj, ako zna tako urediti svojo državo, da je vsakemu državljanu prav tako mila in draga, kakor njegova lastna skromna hišica. o teh krepostih in vrlinah, na katerih sloni zadovoljno vsa-Jemno življenje Švicarjev, ne glede na njih narodnost ali vero, j# vredno, da se posebej pogovorimo prihodnjič.—Del. HM. Izgon Židov ' ti, '.-« iz Rumunije Nova vlada objavila progrant IJi/kareAta, Uumunlja. 20, nov, —Oegrge Ta t a rese u, predsednik nove rumunske vlade, je sinoči objsvil program, ki med drugim določa izgon 200,000 židov in ftu-rnunlje, Istočasno j» naznanil, da ho£e Uumunlja ostati nevtralna v sedanji vojni. Izgnani bodo žldje, ki niso bili rojeni v Rum unij i. Kam bodo poslani, premier nI povedal. TI AJ-dje so že izgubili državljanske pravice v smislu odredb, katere Je uveljavil Oetavlan Ooga, ki je bil predsednik rumunske vlade preteklo leto. rmvlj* iluvrtkl rad. AngMki dohtnunt d„: Zli " W«ni hnjiimci im i InWfß1 ni nichu. m ' h| Dr. Ha Ših ««' kaznovali a veemi mo- ško-kitajakega dnrftva. (leve), kila jaki pu-lanik v Waabi-Mi W. M. tl*l»-H,rae. v Elizabeth k br. Hrata-kjer smo se podali k |*>-čitku. Ob osmih zjutraj smo bi-i li že pokonci. Z Vogrinom se na-pucava in že ao nas poklicnll k zajtrku. Vaega je bilo dovolj na mizi, tudi železne vode nI manjkalo. Potem 1 >a naa je Mtfce Bra-I taniAh odpeljal k prijatelju l/ouiau Kanglarju, kakor amo ae dogovorili prejšnji večer. Dobili smo Jih doma in bilo Je pravo veaelje, ker ae nismo videli že več let. Cas je hitro tekel in tre-ba ae Je bik» zopet poslovit, ker smo BraUnirbevi mami obljubili, de se vrnemo h kosilu. Po di-ntrlu emu se ponioviii od 4obt i h j prijateljev, katerih nr bom nikdar pozabil. Za sedemo zopet naš "Aevi" in ob «večer smo bili zo|tet doma brez vsake nezgod«». Zahvalimo ae aobrafmi in ženskam, ki ao nam tako poat regle. Ob priliki naa obiščite In vam bomo povrnili, Moram reči, da ae je tamkajšnje flanatvo zanimajo In ljudem poatreglo, Upam. da so bili Vsi zadovoljni. Želim, da bi se še večkrat akupaj zabavali. Kalpk Končnik. ftIS. Saj se hitreje ali počaaneje menjajo osebe, padajo stare In nastajajo nove meje, toda eno pravilo velja skozi vse vekej vsak človek, vsaka družbena skupina, vsako ljudstvo mora samostojno oblikovati svoje življenje In živi tako življenje, kakršnega Je vredno. Danes, ko veliki narodi poži WashingU>n, D, C„ «9. nov,— Angleška vlada je včeraj Izročila Ameriki svoj najvalnejšl dokument. Ta je Magna Carta, podlaga angleške svobode. Dokument je podpisaJ kralj John 1. 121 A. Shranjen bo v kongresni knjižnici, dokler bo trajala vojna. Kralj John je pritisnil svoj pačat na dva najet kopij teg* do- rajo male, Je premnoge prevze- kumeiita, toda ohranjene so aa-la neka panike in ti ao mt.enja, mo štiri kopije. Kna Je zdaj v da ao mali narodi izgubljeni, j kongresni zbornici, oatale pa v ln vendar poanamo boje m*d Angliji. Kopijo Je v zvezi a ce-malimi in velikimi, med močnej-1 remonijami Izročil Arcbibaidu širni in alabejšlmi že od pamtl- ¡ MacUishu, upravitelju knjižni-veka. Na avetu ao bili že večji !ee, lord Lothian, angleški poala-imperiji, kakor Je danes največ- nik v Waahingtonu. Ji im|»erlj, bili ao večji zavoje-, ' " vsici. Vodja komunistična Htar^ršklzg(si^arMer^ ^ w/ (Utiim, ki Je živel WMI let pred • , Krialimi, je že zapiaal: PT9Ú Hudintl "Bogovi ne trpe ničeaar, kar New Kaven. Conn., 29. nov — je preveliko. Bogovi sovražijo £«rl Browder, tajnik ameriške požr*šnost, ljubijo zmernost, komunlstičn« stranke, Ja včeraj red, skladrMHit. Zato vae drugo govoril p red grupo dijakov na za drugim podirajo i*gnmn* univerzi Yale. Predmet jt bil vzburiš cesarstva — Babilon, "Amerika ln sedanja vojna" Egipt, AslriJa, Medija, Perzija." Študentom Je povedal, "da miru Pa preskočimo atoletja In ti- j tie lio, dokler ne bodo ljudstva I« • , ,,/pad ogromnega, to-1 iztrgala nutf fz rok kapiUf sebi nag nI tega rn je rh Imperija, usodo ohole Avstro krog Hrowderjevega avtomobila Ogrske, Izid boja malih Južnih I |n ga dvignila, potem pa spet •krvanskih narodov s velikim spustila na tla. . _ LJUBEZEN v NA PRVI POGLED m I nI ■ I I I ■ I ..iH Spisal FRANK KROLL Tisti večer, ko se je John Dorn odpeljal s svojim avtom izpred Obrienove hišice, stA Mimi in mati ie dolgo kramljali. Materi se je fant dopadel, je pošten in prepričevalen. "Stokrat, tisočkrat več je vreden kot njen prejšnji fant, ki se ga je včasih tako natreskal, da ni mogel stati na nogah", jo je zagotovila mati. Mimi ni marala ničesar slišati o tistem pijanem fantu, saj je bila gotova, da je ne bo nikdar več nadlegoval. Mimi je epoitovala svojo mater in mati je apoitovala svojo hčer. Vedeli sta, da si želita le dobro in ta želja ju je združila v vseh dejanjih. Mimi je rada poslušala materine nasvete, ker je vedela, da je izkušena in da ji želi le dobro. Mati je namreč verjela v pravilo, da roka roko umije in da lepa beseda lepo mesto najde. V tem pravcu je vzgajala Ovoja otroka. Se dolgo v noč sta se pogovarjali, ko je mali Tony že par ur noči trdno prespal. Mati ji je dala marsikakšen nasvet in hčerka ji je bila hvaležna Obe sta se počutili srečni. Tudi Tony je rekel, da ima Johna rad, "kakor svojega očeta", sta obe končno ugotovili. John je prišel kot nalašč na pozorišče v pravem času in k pravim ljudem, o tem nI bilo pri Obrienovih nobenega dvoma. Vse se bo dobro končalo. Začetek je sijajen, nadaljevanje sreče se mora stopnjevati, ker tako kažejo vsi znaki: fant je zaljubljen, dekle tudi, mati zadovoljna, mali deček pa se veseli novega znanca v hiši. Mater In hčer pa tarejo skrbi, da se morda vse te lepe nade, ki so se tako hitro naselile v njihovo sredo, ne razblinijo v nič, ako se vmes pojavi kakšna nevidna zapreka . . . Tudi Mimi je tisto noč prespala zavita v prelepe sanje. Prebudila se je zgodaj, roke djala pod glavo, zrla skozi okno in mislila. Na ustnih se je pojavil prijeten nasmeh zadovoljstva. Kot bi trenil je bila pokonci. V kuhinji je mati že pripravila zajtrk In poklicala sinčka; on mora v šolo in Mimi na delo. Mimi je bila kmalu gotova. Stala je pred zrcalom in se ogledovala. Prepričana je bila, da je John ne bo zapustil, da je govoril resnico in da ^ bo vse tako zgodilo kot sta se dogovorila. Naravnala si je klobuček in veselih korakov šla k materi, se poslovila in v trenutku je že bilh na cesti, namenjena na delo v trgovino k debelušnemu Grku. Tony se je odpravil v šolo in mati Obrlenova je sama ostala doma. Dela je imela obilo; bila je pridna gospodinja, vedno skrbela za vsako stvar, da je šlo njeno skromno gospodinjstvo noprej. Tisto jutro, ki ga je pomladna zarja umi-la, da je bilo še lepše-kot navadno, je mati z veliko večjim veseljem poepr*vljala po hiši. Sukala se je kot bi bila celih dvajset let majša. Zadovoljna je bila dogodkov prejšnjega dne in vsakdo, kl bi jo videl, bi namah spoznal, da se je pri Obrienovih nekaj isrednega zgodilo. Rada je imela svoja dva otroka in zanju je živela, zanju bi storila vse, da bi bila srečna. Sedaj se njeni hčerki nudi lepa prilika, da si ustvari boljšo bodočnost. John se je vsem trem zelo dopadel. Obrienovi so živeli življenje skromne delavske družine, ki jim je kruta usoda zgodaj vzela skrbnika in zaščitnika. Težko je bilo prva leta, čim pa je Mimo dorasla, ao si polagoma življenje uravnali in živeli v zadovoljstvu. Z malim so bili zadovoljni, saj jim drugega ni kazalo. Razkošja niso poznali. Mati je dobro vedela, kako živijo drugi ljudje; kako žive premožni in zapravljajo, ter kako žive mnoge delavske družine, ki morajo skrbeti za vsak cent, da se prebijejo skor1 življenje. Tako so se prebijali tudi Obrienovi. 4 _ Naglo so potekale ure. Mimi je z veseljem stregla odjemalcem in na njenem obrazu je bilo opaziti lahno spremembo, spremembo radosti In zadovoljstva. Nenavadno mnogo odjemalcev je prihajalo v trgovino in ona je ljubko in spretno postregla vsakemu in vsem. Medtem pa je mislila na svojega postavnega fanta, ki je prejšnje jutro prišel v trgovino in ji šepetal lepe besede, jo peljal domov in se ji ves odkril in o-na njemu. Spretno oko Grka je opazilo, da se je na njegovi točajki pripetila neka sprememba, a ni mogel uganiti. Videl je, kako točno, marljivo opravlja svoje delo, kako ji gre vse jAdrno izpod rok. Zadovoljno si je mel roke: kaj bi brez nje, nikakor je ne smem zgubiti. Morda bi bilo dobro, da ji poviša plačo. Ampak v tem oziru ja bil silno pozabljiv, konservativen, kakor pač večina trgovcev, ki svojim delavcem plačajo rajši manj kot dovolj. Vendar je Grka »ekaj dregnilo, sedel je za mizo in napisal na kos papirja, da od sedaj naprej bo Mimi-prejemala tri dolarje in pol na teden več plače. Ko ji je dal tisti kos papirja, ni Mimi vedela, kaj naj to pomeni, a se je hitro zavedla in kazala zadovoljnost ter hvaležnoet. Grk je bil prebrisan. Računal je, da bo s tem gotovo obdržal Mimi v službi, kajti brez nje mu bi šlo težko. Bal se je, da mu je nekega dne kdo ne ukrade, da se kdo vanjo ne zaljubi. Spoznal je, da ji veliko premalo plačuje za njeno vestno delo, da je bil preskop in je ravnal neprevidno. Mimi je v dobrih* štiri in dvajsetih urah doživela kar dvoje večjih presenečenj, prvo večje, mnogo večje, kot drugo. A oboje ji je pri-jalo, oboje jo je postavilo na višje, vidno in častno mesto. V njeni duši se je porbdila samozavest, neka sprostitev, osamosvojitev. Počutila se je svobodnejšo, postala je oseba, ki nekaj šteje. Nadvse pa jo je dvignila na površje spoznanja ljubezen lepega fanta, ki se ji je na prvi pogled tako dopadel. / Ure so šle naglo naprej, poldnevu je sledilo popoldne In bližal se je trenutek, ko mlada to-čajka odloži delo. 5 John Dorn je tistega dne opravljal svoje delo z nenavadnim veseljem. Bil je še vljudnejši in marsikatera gospodinja, kateri je ponudil svoje blago, si ni mogla pomagati, da ne bi sklenila kupčije. Vsako je zlahka prepričal, kako potreben je v vsaki hiši pralni stroj. Ženska potem ni več sužnja mučnega pranja, bostane svobodnejša, sproščena. Lepo je znal John govoriti, prepričevalno, ne vsiljivo. Sleherni mlad mož je rad ustregel svoji ženi z nakupom pralnega stroja. Dorn je bil pri vsaki kupčiji zadovoljnejši. Mislil je na Mimi, ki ji je obljubil, da jo osreči, saj sta si izpovedala globoko ljubezen ter se medsebojno pogodila glede bodočnosti. Kratko razmerje z Mimi je Johna povsem spremenilo. Njegov obraz je bil jasnejši, odločnejši, uljudnejši in milejši. Izžareval je veselje in srečo. Delal je vea dan z obilim uspehom, pred četrto uro popoldne pa se je odpravil domov. (Dalje prihodnjič) VRHNJA PLAST "Morda je mlad medvedek," trta, razočarana, ker ju je lepa je modroval Jože. žival tako prevarala in odgnala "Ne, medved ni lisast. Gotovo s svojim neznonsim smradom, je kuna belica," je ugotovil sta urno bežala vsak svojo France. smer, pozneje pa se spet sešla in "Zdi se mi, da tudi kuna ni, se malo oddahnila, kajti ta ne- saj sem jo enkrat videl v starem ljuba dogodivščina ju je docela kraju, a je bila drugačna," do- izmučila telesno in duševno, stavi Jože. "Lepega vraga sva lovila!" je Tista je morda bila zlatica, gopihajoče potožil France. "Ni- ki si jo videl v starem kraju, kdar nisem mislil, da bi bil di- Menda veš, da so kune belice in hur tako velik in da bi naju ta- zlatice, ki pa so morda v Ame- ko nagoljufal. Joj, kako smrdiš 1 riki drugačne Gotovo je kuna Gotovo te je dihur precej po- poeebno zato, ker je tamle pri škropil?" tisti globini dokaj vode. Dajva ^Meni M pa zdi> da ti boij živo ujet, čeltudi Jo tortva do ve- gmrdiôr (ga je bri zavrnil Jože. L Je *k,JUČiI praVVeš, čudno se mi tudi zdi, ker ve I je tvoj dom v starem kraju bli- Morda bi nama uspelo, je 2U gozda pofeg vinograda, pa ta- Varljiva žival Joseph I rman (Akron, O.) (Nadaljevanj« la keees.) Naša junak«, France In Jože. sta se končno podala na lov v goad. Sporazumela sta ae, da bo sa začetek Jože nadomeatoval lovski posel, ki gm navadno o-pravlja pes s tem, da bo priganjal divjačino in France jo bo po-ciljal. Ravnala sta se namreč po nasvetu boardarjevem, ki se je na lov baje dobro rasumel. Po daljšem času opletanja po gozdu se jima ni posrečilo, da bi it kakega grma ali štore «plašila kakega preplašenega aajca, še manj pa ustrelila. Pa je France stopil k Joftetu in mu očital, da ne zne nadomestovati lovskega psa. Jože se je čutil užaljenega. "Pojdi pa ti na moje mesto, če znaš bolje priganjati In pla-šitl sajee, puško pa daj meni!" je zahteval Jože. "Orajt. pa naj bo." se je oho-tavljaje udal France. Spet ata se razšla. France plašit divjačino. Jo«e pa na prežo dljet. Naslednje minute ao bile dokaj napete Čakala ata trenutka. ko ae pojavi zajček, ds se pred njima gvrne. Tok!" je zadonelo po goadu. Jote je poclljal in brž sprožil, zajček pa je Jadrno odnesel avo-i«»t*. Kmalu ne je drugi pn-katai vos preplašen od prejšnje- ga strela. Drugi fpok" se je razlegal po gozdu in zajček je ostal mrtev na tleh. Jote ga je i velikanskim ponosom pobral. Cim ga je dvignil, je videl, da je bila uboga živalic* dokaj razmesarjena od strela. Brž je pristopil France, da vidi njun prvi uspeh, Bil je zadovoljen, z nasmehom pa je pripomnil, da je kunec preveč razmeaarjen, vsekakor je Jože streljal' preblizu. Zajčka sta pustila na tleh in se odpravila dalje. de sta lovila France In Jože In končno dobila par zajčkov in eno divjo kokoš. Bila sta zadovoljna svoje sreče na svojem prvem lovu; nič zato, če sta pri tem porabila mnogo več čaaa kot drugi lovci. Doma sta se s svojim prvim plenom ponoeno postavila, češ, sta že vešča lovca, saj nI še nihče izmed ostalih doeedaj domov prinesel divje kokoši! "Poglejmo, če morda niso zajčki razbiti," je dejal eden od fantov. Pregledovali so plen na vae «treni, končno pa priznali, da ne morejo dosti kritizirati, onadva pa sta o tistem razmesarjenem zajčku, kl je odšel v večnost kot žrtev njunega prvega eksperimenta s puško, previdno molčala. France in Jote sta se teden posneje spet odločila, da greeta na lov. Seveda to pot te bolj z nekakim ponosom kot izkušen« \• »r i; r s "čudno, izgubil sem ae v svoji sobi!' j— ko malo poznaš dihurja, kadar ga vidiš!" "Kaj vraga misliš, da dihurji <žive ob gozdu?" se je razjezil France. 'Ti se bi moral sam sebi Čuditi, ker je tvoj dom v starem kraju tik ob gozdu pri vodi, pa ne poznaš dihurja!" To neljubo situacijo, ta ne- podvomil Jože. "Joj, kako bo moja Polonca vesela, pa tudi fantje, ko bova citirala lepo žival domovi S tem bova dokazala, da znava žival živo uloviti, ne da bi streljala," se je še bolj navdušil France. Jože je bi! dokaj neveren Tomaž, je rad podvomil, predno je HH trdno verjel. Ni maral, da se bi U8l*h' razočaranje—tn pa smrad prenaglila in svoj dvom je tud»J nadebudna lovca tolmačila na enak način m ee zba-dala, si očitala in krivdo zvra-čala drug na drugega. Ko sta si povedala vsak svoje mnenje drug o drugem glede dihurja, sta se nekoliko umirila, saj sta oba čutila, da sta ga pošteno polomila. Končno je France predlaga nekak izhod iz neljube situacije 'Kaj naj sedaj napraviva»— da odatraniva smrad z noju? To lovca. Držala sta se prvotnega načrta: eden je ciljal, drugi pa plašil. Naenkrat ae je zaslišal strel iz puške iz Jožetove bližine. Toda sedaj je France pričel klicati in Jože je naglih nog odšel v smeri proti Francetu, da vidi kaj neki se je pripetilo, morda je ustrelil kakšno večjo ti val ali celo zverino. Cim je pri šal blizu Franceta, je vprašal, kaj neki je. "Pridi bliže, boš nekaj videl! je odgovoril France. "Kakšen vrag pa je sedaj ?" je zvedsvo dejal Jože. "Poglej dobro, tamle gori, pri tistih zloženih drvih—vidiš tisto čudno žival—ali jo vidiš, kako poženi pleza?" Jote je napenjal svoje oči in kmalu uzrl neko žival. "Pojdiva hitro tja in jo ustreliva!" 1 Sla sta oprezno, počasi, da je ne bi prepodila. Obenem pa je France vprašal, kje ims Jote aajca ali kokoš, karkoli je že u-stoelil. "Zajec ml je ušel," je odvrnil Jote -ps le naj gre k vragu, saj ee jth ne manjka." "Domov gotovo ne prideva praznih rok." je pripomnil Fran- Med pogovorom ste ae previdno. polagoma bližala živali. Bila je črne barve, a dolgim, košatim repom, od glave do repa po hrbtu pa se je videla široka bela li-sa ali proga. izrazil. "Kaj pa—*če bi bil d-d-dihur ali pa jazbec," je pripomnil. "Beži, beži, saj menda veš, da ao dihurji skoro dvakrat manjšd od te živali. In če bi bil dihur, ki tudi tu okrog že smrdelo. O kakem dihurju niti misliti ni, jazbec pa tudi ni, ker ni črn," je ugotavljal France. "Kako pa bova žival privezala okrog vrata ali ji zvezala noge, ker nimava vrvi?" je hotel vedeti neverni Tomaž Jože. "O, saj je tu okrog dovolj sra-botja, ki v sili prav pride in nadomesti vrv, ali pa a hlačnim pasom. Eden bo nabral srabotja, drugi pa bo pazil na žival." Naredila sta tako, nabrala srabotja In ao oborožila vsak z eno rogovilasto vejo za shičaj, da bi žival hotela skočiti nanju, ali pa jo z vejama prlmeta, čim bosta blizu nje. Tako bosta oba lovca pripravljena za naskok. Žival ju fr-menda kmalu opazila In tekla v svojo smer. «"Ce bolj ne more teči, jo bova gotovo kmalu ujela," je ugotovil France "Morda pa je že ob-streljena — Ko sta bila že prav bHzu nje, je France odložil puško In jo prislonil k bližnjemu drevesu. Nato sta nadaljevala obleganje, oborožena s arabotjem in rogovila-stima vejanHa, medtem ko je žival krenila proti vodi v bližnji globini. Ker *ta mislila, da je ku. na. ata jo brt obkrožila, da bi jo odvrnila In jo prlsIHla k skladen ici drv in razmetanega drač-ja. Pri velikem, na tleh ležečem deblu sta obetala in skušala naj* ti izhod, d« strateško naskočita. Videla «ta baš v tem trenutku najboljšo priliko, da izvedeta svoj nečrt. kajti ujeti sU jo hotela. ne da bi jo preveč ranila ali pa da bi jo celo ubila. Ko sta se tako metals v boju | s živaljo, da jo lepo primeta In od vedete domov, je France naenkrat »vpil: "Sto hudičev! Beži, Jote. bet^-dihur je. dihur!" France bi kmalu vznak pedel od silnega smradu, ki je bušknil vanj.— Brez nadaljnjih beeed, oba po- dre vesti puško. Vrnila sta se po-njo in se oprezno ozirala, če morda ni dihur kje v bližini, kajti dodatne količine dihurjevega parfuma pač nista marala, tega sta imela oba dovolj . . . Cim sta našla puško, sta se počasi vračala proti domu. «Nista se več brigala za zajce. Njuna lovska zabava je bila popolnoma pokvarjena. Glavno vprašanje je bilo, kako se otresti ne-znoenega smradu, ki se ju je tako krepko držal. Prišedši blizu svojega stanovanja, sta obstala. France je klical svojo Polončko, toda bolj na-lahko, boječ se, da bi ga slišal kdo izmed fantov. To bi bila v zadregi. Slučajno je prišel iz hiše eden izmed boardarjev in slišal je klic. Ozrl se je v smer prihajajočega klica in videl, da tam zadaj za hišo stojita France in Jože. Nato se je vrnil v hišo na* znanit ostalim, kaj je videl Vsi fantje s Polonco vred so pridrveli ven in gledali, France in Jože sta mahala in klicala, naj pride kdo k njima, ostali pa so tudi mahali, naj onadva prideta bliže. Naposled se je Polonca odločila, da gre pogledat, kaj je. Za njo so šli ostali fantje. Pozneje so pripovedovali, da ao sprva mi-«lili, da sta France in Jože ustrelila kakšnega jelena ali celo volka ali medveda, pa nista mogla dSlje vleči ali nesti ubite zveri-rte. Eden pa je celo rekel, da je Že mislil, da sta znorela. Kmalu so se znašli v posredni bližini obeh *toječ|ih lovcev. Nenadmo se je fant prijel za nos in se namah ustavil. 'Tristo vragov! Kaj nosita dihurja s seboj?" je zavpil. V tistem momentu so bili že vsi ostali deležni neprijetnega ozračja, ki ga je okužil smrad. Hitro so odstopili nazaj. iLe Polonca je vztrajala, da je izvedela, kaj hočeta. Dala sta ji potrebna navodila. Na široko se je Polonca zasmejala in odšla proti domu. Kmalu se je vrnila in prinesla praznično obleko žrtvama dihurjevega blagoslova. Fantje so se vrnili in zbijali šale, medtem pa sta se France in Jože ico hitro preoblek la, kajtM dokaj mrzlo. Smrdi jv„ sta pustila tam in od* noet v rudarsko umivalnl dobra sta se umilaH misleč seveda, da J ga smradu. Ko ata prij šo, so vsi bordarji « p vred ugotovili, da še smrdita, zato bo moral F^ namesto pri svoji ženi — | kaj časa spati z Jožetom J Se večkrat ata šla naša ca pozneje na lov na zajce' pak od tistega čaaa ata"di* dobro poznala in se ga sk previdno ogibala. Bordarj so še dolgo potem iz njiju n brili, češ, kakšne smrdljive ce da znata onadva loviti ] Listen Io and Adoertue PALANOECH'S YUGUSLAV Folk Songé and Afi Tamburitza Orehe* Btfttiuii WWAK, fejv&kf m a CSark 9L, Chi»«« - ¿r PRATIKE za 1» smo zopet »prejeli. Jako zanimH Naročite takoj. _ VELIKA BLASNIKOVA.ri DRUŽINSKA...........■ Tudi »mo zopet dobili direkt Ljubljane pristen slavni 'Bahovec Planini zdravilni ¿»j. Najbolje sredstvo zoper želodca, jeter, Žolča, črevesja hurja. . Urejuje, utrjuje in ¿isti kri ter telesu nove moči in energijo, zaprtje in slabo prebavo ni t Slovi tudi kot sploino zdravilo u ske, še posebno v prestopnih Cena 1 ftkatlja $1.00, 3 ik. $2.90 MARIA CELJSKE ŽELODČNE LJICE: Cena male stekl. SO« Uke $1.26. ŠVEDSKE KAPLJICE u ¿reva in vročico: Cena male 60c, velike $1.26. Poštnina imenovanega blaga je p Z vsakim naročilom za $1.25 al polijemo zraven zastonj nsi lep stenski koledar. Steve Mohorko Co 704 So. 2nd Street . Mikauke«. TISKARNA S.N.P.. je glavno! Ce prideva domkov taka, bodo vsi bežali iz hiše in bi vse stanovanje napolnila s smradom. Zunaj pa je premrzlo. Ce greva v rudarsko umivalnico, bo tudi nerodno. Tudi tam bi vse oemradila, morda bi celo še delo izgubila. Umivanje ne bi doet ali nič pomagalo, dokler ae smrac drži obleke." "Veš kaj?" je prepričevalno dejal Jože, "pojdiva domov in ti boš poklical svojo ženo, naj nama prinese najini praznični obleki, da se zunaj preobleče-va . . ." "Res bo menda najbolje tako," je odvrnil France. Napotila sta se počasnih korakov proti domu, a sta se spomnila, da sta pozabila pri nekem T 4 < ' /SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča delti Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knj koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slova&kem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI lil Vis pojsanils daje vodstvo tiakarne.—Cene smerne, unijako delo prve Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE JiVENUE TeL Rseksell 4904 CHICAGO, ILLINOIS ^ «i L .. Ufr J fflHi * H k \m v y Maery Maverick. i «pen v San Anteni«. Tez. fci «i j« nakopal jeae mag na tov. ker je «k «ta I po- NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO PS sklepe 1L redne kesveselje se lahk* «sreči ss Hst prišteje eden. dva, tri. štiri ali pet ttaaev is eae drsils. k ***** al*, list Preaveta stave ss vse eaake. ss člsae ali aeilas» I4IJ * ese letne aarečalae. Ker ps flsal le plačale pri saeesiests 11* -tsdalk, ss Jla te prišteje k nsrečslnl. Tere| eedaj si meke. rj«. •• Je Ust predrsg ss člase SNPJ. Ust Presveta Je vaše Issts»»" getove je v vaaU trsfiai nekdo. Id W rad titsl Ust vsak 4aa. Usta Presvets Je: Zs Zdrsi, trša ve la Kaaae». 90.00 Zs Cleere Is Chleafe )• V» I* M* l* in L* 1 tednik is.....7T;......4JO 1 tedalk Is........... 2 tednika la............S JO S tednika Is.......... S tednike Is............S.40 S tedslke Is.......... 4 tednike la............ I JO 4 tedslke Is.......... I tednikov la......................nič I tedalkev Is......... Ce Bvrope Je............HJ* izpolnite spodnji kupon, prileti U potrebno vsete denarjs sH Order v piani. In si sarečlte Presvete. Hrt. ki )e vaša '•"■"V ^ Pojasnilo;—Vselsj kakor hitro kateri tek članov preneka » ^ SNPJ, ali če se proeell proč od drs»**e te be tednik, bode moral tisti član la dotlčns dnrtlne, ki je u» ^ naročena na dnevnik Prosveto. te takoj nssnsnlti »prs™ |tjd in obenem doplačaU dotično vsote listo Prosveta Ako tel» tedaj mera upravaiitvo snišati datum as U vsoto ssroenis PROST BT A. SNPJ. MOT Se. Uwsdale Ave. Ckkaie. PrileSeso peMljam naročnino ss Ust Presvete veste I..... 1) Ime....................................CL drsitva «••• -kj - ■ « • » ' i "eslev ••••** Ustavite tednik la gs pripišite k servisi od ■»oje drsUset 9) ...O- trs*»» 9) ■/••..I.....,,,,,,,......... 4) ..ČL dmštvs t)...............••••••.••••«••••••••••••••^ Nee naročjih