KMETSKI LIST Štev. 14. Ljubljana, 3. aprila 1940 Leto XXII Položai uiitelia na kmetih Slovenska vas pozna dva činitelja, ki sta po svojem položaju in izobrazbi poklicana oblikovati njeno kulturno rast in podobo. To sta duhovnik kot dušni pastir in učitelj kot pionir prosvete. Oba imata važne naloge in oba naš kmet tudi temu primerno spoštuje in ceni. Kot laiki se ne bomo spuščali v razmotriva-nja o poklicu in položaju duhovnika, ampak želimo posvetiti le nekaj pozornosti dejanju in nehanju učitelja na vasi. (Proč na ledini Med vsemi šolanci, ki so po poklicu vezani na življenje na kmetih, je učitelj brez dvoma najpomembnejši. Njemu je zaupana mladina, narodova bodočnost. On ni samo tisti, ki uči mladi svet pisanja, čitanja in računanja, ampak polaga v mlada srca sploh prve kali resnične notranje kulture. Učitelj vzgaja in odpira mlada srca ter jih pripravlja za sprejem vseh onih vrednot, ki človeka oplemenitijo in ga dvignejo do resničnega človečanstva. Učitelj daje svojim varovancem prve pojme o lepoti, o dobroti, o veličastvu in veličini prirode, o junaštvu in požrtvovalnosti, skratka o vsem, kar človeka ublažuje in ga usposablja za koristno življenje v človeški družbi. Učitelj uči mladino spoznavati dom in domovino, on ji odgrinja prve razglede v svet. Učitelj ji odpira pot do zakladov in svetinj narodove kulture. Ob njegovem vodstvu mladi človek začne pojmovati vrednost in pomen materinskega jezika, domačih šeg in navad, ob njegovem vodstvu zasluti svetinje in svetost narodove tradicije. Koliko imamo krasnih primerov iz naše kulturne zgodovine, ko so se možje, katerih imena ostanejo nesmrtna v naši kulturni zgodovini, še na večer življenja s hvaležnostjo spominjali svojih prvih učiteljev! Učiteljevo delo pa ni omejeno samo na šolo. Saj vemo, da je življenje na kmetih veliko bolj povezano in strnjeno kakor v mestu. Medtem ko je v mestu vse razčlenjeno, spe-calizirano in često prav ostro ločeno, vlada na kmetih še danes velika medsebojna povezanost. Zato se ljudje v vsem obračajo na učitelja. Pevsko društvo — kdo naj ga vodi, če ne učitelj! Tudi cerkveno petje je dostikrat poverjeno njemu. Delo na gospodarskem polju vodi učitelj. Pri zadrugah, pri drugih gospodarskih organizacijah, pri kulturnih društvih, pri telesnovzgojnih, humanitarnih in socialnih društvih, povsod je učitelj prvi orač na ledini. V marsikaterem pogledu je zato vas vprav zrcalo svojega učitelja. Na tUiM Ako pogledamo sedaj, kaj prejema ta vrli orač za svoj trud in požrtvovalnost, se nam pokaže kaj čudna slika. Že njegovi prejemki za poklicno šolsko delo so jako nizki in skromni, tako da mora biti dober računa r, ako hoče vsaj približno plavati skozi življenje. Za vse ostalo njegovo delo pa je največkrat plačilo »božji Ion«. Še več! Neredko mora, ako hoče res doseči uspehe, prispevati tudi gmotno iz svojih skromnih sredstev. Na koncu pa je pogosto nagrada za njegov trud nerazumevanje, smešenje in celo preganjanje. Kolikokrat se mu primeri, da mu lete pri najidealnejšem delu in najplemenitejšem prizadevanju polena najrazličnejših ovir na pot. Kljub vsemu učtelj vztraja na tej trdi tlaki, ker se zaveda svojega poslanstva in čuti, da delo za narod ni parada ali hlastanje za osebnim ugodjem, temveč ena sama velika nepretrgana odpoved osebnim koristim. Narodova dolžnost Kdor sprejema, se mora zavedati, da je dolžan tudi dajati! Znidaršičevi panji, učiteljevo delo; Zirovnikove pesmi, učiteljevo delo; razmah Sokola pod Engelbertom Ganglom, učiteljevo delo — da naštejemo le mimogrede nekaj najbolj vidnih in splošno znanih primerov! Koliko pa je tihega učiteljevega dela, ki se nemara ne razve niti čez meje domačega okraja ali domače občine, a ni za to prav nič manj pomembno! Ali res učitelj za to zasluži preganjanje, zapostavljanje in prezir? Ali je res vsa naša kultura tako lažnjiva, da nimamo za požrtvovalnega in nesebičnega delavca nobenega priznanja, če ga že gmotno nočemo ali ne moremo nagraditi? Prepričani smo, da se slovenski kmet dobro zaveda svoje dolžnosti. Saj je slovenska gostoljubnost prislovično znana. Beračev, klatežev in ciganov ne odganjamo praznh rok od naših domov, učitelj pa naj bi nam bil manj kot so nam ti? Tega slovenski kmet ne bo storil, v kolikor pa se taki primeri dogajajo, se dogajajo proti volji slovenskega kmeta. Kmet nikogar ne peha v prerani grob, nikogar ne tira v obup, nikogar ne preganja iz kraja v kraj, najmanj pa svojega učitelja! Učitelj je kmetu že po načinu življenja najbližji. Oba imata družine in s tem toliko skupnih težav in skrbi, da se medsebojno lahko docela razumevata. Samo človek, ki je z lastnim srcem okusil vso sladkost ljubezni do potomstva in vso težo odgovornosti, ki jo nalaga skrb za novo pokolenje, lahko razume človeka s podobno nalogo. Zato tudi vemo, da kmet že zaradi te skupnosti lahko razume učitelja, ta pa zopet kmeta. In prav zaradi tega ne zadene kmeta krivda za krivice, ki jih mora učitelj pretrpevati. Nasprotno! Kmetski človek vsako nepravdo obsoja in želi, da bodi tudi učitelj deležen pravice in priznanja za svoje blagodejno delovanje. Kmet se svojih dolžno- sti'do učitelja zaveda, naloga odgovornih pa je omogočiti kmetu, da to svojo zavest tudi vidno in z dejanjem potrdi. Učitelju stalnost Pogoj za uspeh na kmetiji je stalnost vodstva. Ko sin prevzame od očeta grunt, se zaveda, da ga bo vodil vse dotlej, dokler ga zopet ne izroči svojemu sinu. Ko župnik prevzame faro, ve, da bo odslej tu stalno torišče njegovega delovanja. Kakor hitro spozna razmere v prevzeti župniji, si lahko napravi delovni načrt in okvir za dolgo dobo, morda celo za vse življenje. Zagotovljena mu je stalnost. Ko pa učitelj prevzame upraviteljstvo te ali one šole, ob začetku šolskega leta ne more nikoli reči, kje in v kakšnih okolnostih bo uča-kal konec šolskega leta. Izpostavljen je samovolji neštetih činiteljev, ki ga lahko sredi najlepšega dela kakor ničvredno koprivo iztrgajo iz njegovega delovnega okolja in vržejo kamorkoli To je v učiteljevem poklicu rak rana, ki ne boli nič manj, ako ne še bolj ko njegov šibki gmotni položaj. Na upraviteljska mesta je treba postavljati samo dobre, zaslužne moči, tem pa je treba zagotoviti resnično stalnost, da se jim omogoči toliko bolj uspešno in plodonosno delo. Zavest stalnosti bo učitelju vsaj majhno priznanje za njegov trud, hkratu pa najlepše bodrilo za njegovo nadaljnje delovanje. Tak učitelj bo šele z narodom lahko popolnoma zrastel, ga bo lahko v najvišji meri razumel in mu posvetil do skrajnosti vse svoje moči. Mlademu učiteljstvu in učiteljskemu naraščaju pa bo prav želja po dosegi stalnosti pomembna vzmet in vzpodbuda za čim bolj požrtvovalno delo. Kdor torej hoče narodu dobro, se bo zavzemal povsod in dosledno za to, da pride učitelj do svojih pravic in priznanja. V tem prizadevanju bo našel slovenske kmete vedno kot zveste zaveznike in soborce. DIREKCIJA ZA ZUNANJO TRGOVINO Na podlagi uredbe min. za trgovino in industrijo je bila ustanovljena »Direkcija za zunanjo trgovino«. Novo ustanovljena Direkcija prevzame vse posle, nanašajoče se na ureditev trgovinsko političnih stikov z inozemstvom in na izvajanje sklenjenih trgovinskih pogodb. Glede devizne politike bo direkcija v najožjem stiku z Narodno banko, da bo zagotovljena popolna skladnost trgovinsko političnih in devizno političnih ukrepov. Za generalnega ravnatelja direkcije je imenovan dosedanji ravnatelj Zavoda za proučevanje kmečkega in narodnega gospodarstva pri Gospodarski Slogi dr. Rudolf Bičanič. Pogled ta kulise svetovne politike Pred časom je nemški tisk prepričeval Rusijo, naj napade Indijo. Zatrjeval je, da bi bil ta udarec lahko usoden za Veliko Britanijo. Nemci so opozarjali Ruse na to, da so vojni in politični pogoji za napad zelo ugodni. Z ozirom na indijske politične razmere je nemški tisk opozarjal Ruse na to, da je Gandijeva stranka zelo nezadovoljna, ker je vlada Velike Britanije izjavila, da bo zakon o ustvaritvi indijskega dominiona uveljavlj en šele po vojni. Z vojnih ozirov tega zrelišča je nemški tisk opozarjal na to, da Velika Britanija razpolaga v Indiji z jako majhno vojsko, ki nikakor ne bi mogla ustaviti ruskega prodiranja s severa. Podobni članki, ki so oči-vidno bili navdahnjeni iz tujih krogov, so se pojavili tudi v italijanskih listih Lavoro Fascista in Messagero, ki sta bila vedno naklonjena nacionalnim socialistom. Ko so namenili Sovjetski Rusiji vlogo zahrbtnega napadalca na Veliko Britanijo, so nacionalni socialisti izdali enega izmed tajnih Hitlerjevih načrtov, kakršne je imel ob sklepu rusko-nemškega pakta 25. avgusta 1939. leta. Kako se je mogla zgoditi tolikšna sprememba? Prišepetavanje nemškega tiska Rusiji se je nanašalo bolj na nemške vojne cilje. Nemčija računa, da bo ruski napad na Indijo prisilil Veliko Britanijo, najvažnejšega nemškega sovražnika, da se bori na dveh frontah in se vojskuje s Sov-jeti, čemur se je doslej spretno izmikala. Na ta neprestana prišepetavanja je Rusija odgovorila s pozornejšo politiko v Evropi. Stalinu se nikakor ni zdelo praktično, da bi bil sprejel te predloge. Ruska zunanja politika, pa naj bo dobra ali slaba, izhaja iz dveh neločljivih osnov: iz zemljepisnega položaja Rusije in iz njene socialne zgradnje. Sovjetska Rusija zavzema šestino vsega sveta in se razprostira po Evropi in Aziji, zato mora voditi svojo zunanjo politiko tako, da lahko brani Moskvo in Vladivostok. Ta povezanost stavlja Rusiji nalogo, da brani svojo politično usodo na dveh celinah. Prebivalstvo Sovjetske Rusije šteje 11 odst. vsega človeštva. Spričo takih pogojev je zelo zanimivo opazovati nihanje ruske zunanje politike med Azijo in Evropo in gledati, kako Rusi danes izvajajo svoje načrte v Aziji, a se jutri spet obrnejo v Evropo. Zadnji čas je bila sovjetska politika v Aziji neodločna. Po drugi strani je bila njena politika v Evropi močno odolčna, čeprav se je Rusija vzdržala vsakega sodelovanja v angleško-fran-coski vojni proti Nemčiji. Vojna v zapadni Evropi je še vedno v znaku poskusov in pogreškov, ker je izbruhnila prenenadoma. Dejstvo je namreč, da je sedanja vojna v Evropi — v nasprotju z zadnjo svetovno vojno — izbruhnila brez jasno določenih vojnih in političnih ciljev. Mnogo pred izbruhom prejšnje vojne je diplomatsko delovanje ustvarilo razne zveze. Nemčija, Av-stro-ogrska, Bolgarija in Turčija so tvorile zvezo Centralnih sil. Velika Britanija, Francija in Rusija so sklenile zvezo med seboj, najsi so tudi nekateri nemški krogi zatrjevali, da se ne bosta Velika Britanija in Francija nikdar skupaj borili. Nekatere države so pozneje stopile v vojno. Odnos Italije, Rumunije in Zedinjenih držav je postal bolj jasen šele med vojno. Kljub temu so v glavnih črtah obstojale trdne zveze.. Te so se obdržale tekom vse vojne. Temu nasproti danes takih zvez ni in lahko rečemo, da jih niti ne more biti. Res je, da tudi v sedanji vojni mednarodne razmere igrajo veliko vlogo. Velika Britanija in Francija hočeta ohraniti vsaka svoj imperij, Nemčija si ga želi ustvariti. Poleg boja za imperialistično nad-oblast pa se zapadni velesili borita tudi proti političnemu sistemu v Nemčiji. Saj je sedanja vojna izbruhnila v dobi gospodarskih in socialnih revolucij in evolucij (razvojev). Medtem ko je prejšnja vojna rodila spremembo teritorial- ne posesti, utegne sedanja vojna povzročiti spremembo socialne bodočnosti za vso Evropo. Zaradi tega se današnje zveze v vojni lahko spremene. Zgodovina pozna primere, ko so vojni zavezniki postali sovražniki, kakor se je to zgodilo nedavno za balkanskih vojn. Prav lahko je mogoče, da sedanji vojni zavezniki v vojni postanejo sovražniki. Velika Britanija in Francija sta zaveznici v boju proti Nemčiji. Rusija je vezana z nenapadalnim paktom z Nemčijo. Italija se di-ži strogo nevtralno. Z gotovostjo pa je mogoče reči, da se bo današnja razdelitev sil spremenila v sedanji vojni, ki ji že danes pravijo »nepričakovana«. Prvo je vprašanje glede Sovjetske Zveze. Ali bo ostala ob strani v evropskem spopadu, oziroma bolj natančno povedano: doklej bo ostala nevtralna? Lahko rečemo, da niti Rusija sama dane s ne more odgovoriti na ta vprašanje. Za sedaj je v njenem interesu, da ne posega v spopad, ki v njem sodulujejo države z močno razvitim gospodarskim in industrijskim sistemom. Verjetno je, da bo po končani vojni na Finskem (— ta se je medtem že končala! Op. uredništva —) nastopilo novo razdobje ruske nevtralnosti Stalinova diktatura se v marsičem razlikuje od Hitlerjeve diktature, a največjo razliko med obema je opažati v zunanji politiki. Pod Stalinovi mvodstvom je ruska zunanja politika ostala celo desetletje mirna (statična). Za notranji razvoj Rusije ni bilo treba zunanje razgibanosti (dinamike). Stalin je zelo lahko prekinil svoje vojne podvige v inozemstvu. Ako ohrani nevtralnost, utegne njegov režim od tega imeti samo koristi. Razlike obstoje tudi na gospodarskem polju. Nemčija je žrtvovala velikanske napore za dosego umetne avtarkije (t. j. kritje vseh gospodarskih potreb iz lastnih domačih sredstev). Rusija je med tem zgradila gospodarsko avtarkijo, ne da bi se zatekala k umetnim sredstvom. Njena industrija oskrbuje domača tržišča in ji ni treba po svetu iskati odjemalcev za svoje izdelke. Njena nova zunanja politika ni plod gospodarskega pritiska ali morda gospodarskega imperializma. Stalinova ekspanzija je omejena samo po prednostih, ki jih lahko da. Dolga vojna, ki je vedno polna presenečenj, pa utegne za Stalinov režim biti zelo nevarna. Nemčija živi v čisto drugačnem položaju. Ona bije boj proti Veliki Britaniji in Franciji. Vedno ji je treba vojnih uspehov v tujini, da se ogne notranjim težkočam. Zaradi tega mora te uspehe iskati na zapadu, na vzhodu ali na kateri koli drugi strani. Takoj po končani vojni na Poljskem, ki je bila omogočena z rusko-nemškim paktom, je Nemčija oživila stari bav-bav proti boljševizmu, najsi je tudi sama največ pripomogla pri okrepitvi Sovjetov. Lani v oktobru je znani publicist Vladimir d' Ormeson napisal v Figaru (znan francoski dnevnik), kako Nemčija skuša izvesti svoj novi manever: »Novi politični manever Nemčije je v tem, da se oživi boljševiški bavbav. Nemci nam govore: »Ali ne vidite, da je boljševizem prodrl v srce Evrope? Ali ne vidite, da nas bo vse preplavil? Ali ne vidite, da je nastopil čas, ko moramo v skupno obrambo proti boljševizmu? Ali ni nujno potreben mir za dosego tega cilja? Dolga vojna nam neizbežno prinese svetovno revolucijo.« Današnji položaj v svefu Sklep miru med Zvezo socalističnih sovjetskih republik — Rusijo — in Finsko je povsem spremenil politični položaj cele Evrope, svoje vplive pa nedvomno kaže tudi v Aziji in Ameriki. Pričakovalo se je, da se bo težišče evropske vojne preneslo na sever Evrope. Zma ga Rusije in kapitulacija Finske sta to pričakovanje potisnili daleč v ozadje. Zato pa je stopilo v ospredje ozemlje, ki je med rusko-finsko vojno nekako počivalo v prepričanju, da bo boj na severu dolgotrajen, kar bi jugu zajam-čilo mirno življenje. Tega miru je danes konec, nastopajo časi skrbi, kakor so nastopili svojčas v Baltiku in Skandinaviji. Troje skupin je, ki danes določajo tek svetovnim dogodkom. ANGLIJA — FRANCIJA — NEMČSlJA Armade teh treh držav si stoje že od septembra 1939 nasproti, ne da bi se ganile. Mnogi si razlagajo to tako, kakor da nobena izmed njih ne zaupa dovolj v svojo silo, drugi, da nobena noče prva žrtvovati svojih ljudi in bogastev, ali končno da vse čakajo na neke dogodke, ki šele bodo odločili ali naj vstopijo v krvavo borbo ali ne. Edino te tri države so si izrazito sovražne. Ima pa Nemčija prijateljstvo z Italijo, iz katerega so nastale vse povojne spremembe, nastopivše v korist Nemčije. Zaradi tega so prenehale Avstrija, Češkoslovaška in Poljska. Tudi Italija ni ostala brez deleža, saj vlada danes v Abesiniji in Albaniji. Iz rusko-nemškega sporazuma so nastale koristi za Rusijo: zasedba delov Poljske in Finske je bila edino tako omogočena brez večjih žrtev za Sovjete. Toda ob vsem tem se i Rusija i Italija držita ob strani in se do danes nista dokončno odtrgali od dosedanjih zaveznikov, niti se nista priključili njihovim nasprotnikom. Ali se v tem skrivajo le načrti postopnega udejstvo-vanja na strani zaveznikov ali postopnega oddaljevanja od njih, bo pokazala šele bodoč- nost. Eno je jasno: Italija bo šla z onim, ki ji bo uspešno lahko zajamčil zahteve na Balkanu in v Afriki, Rusija pa z onim, ki je ne bo oviral v izhodih na morje. Tu bo kot predhodna zahteva imela pomembno vlogo Besarabija. Čeprav obstoji svrha vse vojne v tem, da ena država vse druge čim bolj izkoristi, je vendar za vse istočasno ta svrha nedosegljiva. Čas je začasno govoril v korist Nemčije, Italije in Rusije. Usoda Francije in Anglije je ostala začasno nespremenjena, toda tako vedno ne more ostati. AMERIKA Lahko je bilo opaziti, s kom je Amerika duhovno in gospodarsko. Predsednik Roosevelt ima glede ureditve Evrope in sveta sploh enake nazore kakor Francoska in Angleška. Zeli prostost malih narodov na zunaj in znotraj, dalje svobodo trgovine in izključuje, da bi smela surova sila jemati vse to komurkoli, pa naj bo še tako skromen po številu in pomenu. Tudi zunanja politika katoliške cerkve ima v tem trenutku enake nazore, to iz razloga, ker je prišla ob vpliv v Nemčiji in vseh pokrajinah, ki so padle pod njeno oblast. V Nemčiji in Rusiji označujejo to enotnost kot zvezo kapitalističnih, sitih narodov, držav in institucij, zvezo, ki naj prepreči socialno pravičnost. Slednji nasprotno smatrajo Nemčijo in Rusijo za izvor socialnih neredov, brezbožnega življenja in obče človeške nesreče. Toda ti nazori o socialnih odnosih ne onemogočajo Ameriki, da bi tudi na Rusijo ne gledala s prijaznim očesom. Rusija drži Japonsko, staro protivnico Amerike, Rusija ščiti posredno interese Amerike v Kitajski, ki je Sovjeti sami še dolgo ne bodo mogli obvladati. S posredovanjem Amerike ne more nastopiti hujše nasprotstvo med Rusijo, Anglijo in Francijo. S tem pa je že sodelovanje Rusiji z Nemčijo omejeno zgolj na njene koristi, ne pa na kakšne neznane dobrine ali celo škode. Če je temu tako, ni treba mnogo premišljati, da bi človek dognal, kam je nagnjena svetovna tehtnica, pa naj se Italija odloči tako ali tako. Rusija, dežela v središču sveta po svoji legi, postaja tudi politična sredina vseh zemlja. BALKAN V začetku je omenjeno, da je današnji čas potisnil težišče k nam. Mi, južne države, kopljemo rudo, redimo živino in pridelujemo žito. Nemčija in Italija to potrebujeta, ker imata sami premalo. Drugi imajo teh stvari več in bodo kupovali za vsako ceno, samo, da njihovi nasprotniki ne dobe. Tekma za gospodarsko sodelovanje nujno vodi v tekmo za političnimi uspehi. Severna vrata so se s pomladjo zaprla, južna se odpirajo. ZA KAJ BO ŠLO Ne more iti za zmago samo, more iti le za hitrost in mero zmage. Sovražniki Nemčije bodo storili vse, da ji zapro dovoz vsega, kar nujno rabi. Nemčija želi mir, da bi ji južne države — Balkan — dobavljale — njeni nasprotniki tega ne žele, ker se s takimi dobavami podaljšuje vojna. Balkan so vrata in prehod za vse, ki so danes v vojni. Balkan bo ostal izven vojne le, PETER ŽIVKOVIČ predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke je v Nišu obiskal Aco Stanojeviča in se z njim dalj časa razgovarjal o sodelovanju vseh opozicijskih strank. UREDBA O HMELJU Kmetijski minister g. dr. Čubrilovič je izdal uredbo o hmelju, s katero se bo v bodoče reguliral obseg hmeljskih nasadov. Na predlog hmeljarskih združenj in na podlagi banovinskih hmeljarskih komisij se dovoljuje razširjenje, ali odreja zmanjšanje, povišanje hmeljskih nasadov. Uredba določa tri hmeljske okoliše: 1 Štajerski okoliš, ki obsega vse občine celjskega in gornjegrajskega sreza, vse občine sodnega okraja Šoštanj ter občine Marenberg, Vuhred, Vuze-nica in Ruše. 2. Dunavski okoliš in 3. okoliš banovine Hrvatske. V vsakem hmeljskem okolišu se osnuje po eno hmeljarsko združenje. Vsi lastniki morajo biti člani hmeljarskega združenja. Ves hmelj pridelan v naši državi, mora biti uradno signiran. Trgovati s hmeljem smejo samo hmeljarske zadruge in trgovci, ki imajo obrtno pravico. Vsi hmeljarji morajo v treh mesecih po uveljavljenju te uredbe prijaviti svojemu občinskemu oblastvu površino hmeljskih nasadov in število sadik, na hmeljnikih pa morajo na vidnem mestu označiti ime lastnika ter površino in število sadik. DVANAJSTINE ZA PRIHODNJE PRORAČUNSKO LETO S 1. aprilom je pričelo novo proračunsko leto 1940-41. Zaradi izjemnih razmer, v katerih se naša država nahaja že nad pol leta, odkar je bil dosežen sporazum, ustanovljena banovina Hrvatska in parlament razpuščen, ni bilo mogoče misliti na sprejetje proračuna potom narodnega predstavništva. Ministrski svet je odobril štiri proračunske dvanajstine po določbah ustave na podlagi dosedanjega proračuna za mesece april, maj, juni in julij. Po določbah ustave mora namreč vlada finansirati državne potrebe s proračunskimi dvanajstinami, ako narodno predstavništvo ne more uveljaviti novega proračuna. Te štiri proračunske dvanajstine znašajo če bo enoten. Razume se, da more biti enoten le, če so enotne same v sebi tudi posamezne države. Odtod bo razumljivo geslo, ki smo ga tolikokrat slišali, pa nam nikoli ni bilo razjasnjeno, kakor bi bilo treba: edinstvo narodov in držav. Na Severu niso bili edini, pa so danes prizadeti vsi. Enaki vzroki so očetje enakih posledic — to mora imeti danes pred očmi Balkan, če eden popusti, bo miru konec. S tem pa bo boj tudi dokončno prenešen na tiste, ki se tepejo za svetovno oblast. Zakaj besede o svobodi malih narodov je treba jemati po njih pravem smislu: po meri službe močnejšim. Svoboda je večja ali manjša, kakor suženjstvo: veliki narodi izbirajo med prvo, mali med drugim. Vsa razlika je v tem, kakšni so ti veliki narodi doma in sami med seboj: če spoštujejo pravicc svojih doma, jih ne bodo popolnoma zatrli drugod; če jih zanikajo doma, jih bodo tem bolj zanikali drugod. In pota malih narodov so v toliko svobodna, da se v odločilnih časih navrnejo tja, kjer je zanje manj sramote. Položaj, kakor je danes, jih je v bistvu že opredelil. Kolikor je zunaj drugače, je to samo odsev razmer, ki niso od njih odvisne. Če prihajajo težki časi, prihaja za njimi tudi vedrina upanja, da bo zmagala pravica, naj bo še tako majhna in v skromno culo povita. Vsaj nekaj da je bu! približno 5 milijard dinarjev. V to vsoto so všteti tudi krediti, ki odpadejo na banovino Hrvatsko za posle, ki jih je prevzela od države. Ti krediti se bodo izločili iz proračunskih dvanaj-stin s posebno uredbo o finansiranju banovine Hrvatske. Razen proračunskih dvanajstin je vlada sprejela tudi uredbo o finansiranju banovine Hrvatske; Hrvatska bo dobila svoje dohodke in svoje organe za pobiranje teh dohodkov. Za pobiranje državnih dohodkov bo imela država na Hrvatskem svoje posebne organe. Banovina Hrvatska bo pobirala za svoje potrebe vse direktne davke, trošarino in takse na svojem ozemlju. DELAVNICA 500 DINARSKIH KOVANCEV Zagrebška policija je odkrila v predmestju delavnico za ponarejanje 500 dinarskih bankovcev. V dvoriščni leseni lopi je opravljal z vso spretnostjo svoj prepovedani posel kovaški pomočnik Konrad Bezjak, doma iz Ptuja. Detektivi so vdrli v barako prav v trenotku, ko je ponarejevalec odtisnil na stroju 15 bankovcev in jih obesil sušit. Kovaški pomočnik ni koval kovače, ali 50 din kovance, kar bi mu človek preje prisodil, marveč je z najfinejšimi aparati in pripomočki tiskal bankovce po din 500.—. V zvezi s ponarejevanjem in razpečevanjem bankovcev je bilo aretiranih več ljudi v Mariboru in Zagrebu. Niti so vodile celo v oddaljeno vas Vrhovo pri Radečah. Pri posestniku Jožetu Majhencu, stanujočem poleg cerkve, so našli na podstrešju več kovčegov in zabojev v katerih so bili shranjeni najmodernejši stroji za ponarejanje denarja. Tu so našli fotografski aparat, aparat za osvetljavanje, za retuširanje, priprave za rezanje papirja, 40 dobro izdelanih klišejev za 500 din. bankovce, barvne svinčnike, 9 kg zrezanega finega papirja, več pušk, samokresov, streliva in bodal. Orožniki so Majhenca aretirali. Toda on zatrjuje, da ni nič kriv. Kako je prišla vsa po-narejevalska oprema v njegovo hišo, bo dognala preiskava. KDO BO PLAČAL UNIFORME JRZ Beograjski krojač Zivko Marinkovič je vložil pri beograjskemu sodišču tožbo zoper glavni odbor stranke JRZ, ker mu niso bile plačane uniforme, ki jih je stranka pri njem naročila. Vodstvo JRZ noče sedaj o teh naročilih ničesar slišati in zvrača vse na prejšnji odbor stranke Krojač je 98 uniform zadržal, dokler ne dobi po-plačanega celega računa. Prva razprava se jt že vršila. Zaslišan bo še dr. Milan Stojadinovič kot bivši predsednik JRZ in njen blagajnik. KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJAN-SKE OKOLICE V LJUBLJANI obrestuje nove vloge po 4-6% ter daje kmetom ugodna posojila. H Parlamentarne volitve v Franciji, ki bi se morale vršiti v mesecu marcu zaradi izteka zakonodajne dobe sedanjemu parlamentu, so odložene do 1. julija. 0 Ob otvoritvi letalskega prometa med Rusijo in Bolgarijo je priredil ruski poslanik v Sofiji svečano večerjo, "ki so se je udeležili tudi bolgarski ministri. ■ Zastopnik ameriškega vojnega ministrstvo je izjavil, da se bo proizvodnja vojnih letal \ Ameriki potrojila in da bo njena letalska industrija lahko zgradila letno 30 do 40.000 letal. Zedinjene države imajo danes najboljša letala na svetu. Da bi se mogla pospešiti dobava leta; zaveznikom, je ameriško vojno ministrstvo preklicalo oziroma odložilo svoja naročila. n Bivši rumunski minister Magearu je pričel širiti nezadovoljstvo proti politiki sedanje vlade. Oblasti so g. Mageara prijele in ga zaprla v samostan. H Med Rusijo in Iranom (Perzijo) je bila tedni sklenjena nova trgovinska pogodba. ■ Na francoskem rušilcu »La Railleuse« se je pripetila huda eksplozija v trenotku, ko je vojna ladja izplula iz luke. Pri tem je bilo 7 mornarjev ubitih, več pa ranjenih. Vzrok nesreče ni znan. ■ Izgube nevtralnih držav. Angleški in francoski pomorski promet je vedno bolj učinkovito zaščiten s spremstvom vojnih ladij. V zadnjem tednu je bila potopljena samo ena angleška ladja. Pač pa trpe vedno hujše izgube nevtralne aldje. Pretekli teden je bilo potopljenih 16 nevtralnih trgovskih ladij. ° Opustošena Finska. V vojni je bilo uniče-j nih na Finskem nad 100 mostov in 1250 raznih industrijskih poslopij. a Naseljevanje nemških kmetov. Iz območja Siegfriedove linije na zapadni fronti se bo v kratkem preselilo na kmetije na Poljskem če? 100.000 nemških kmetskih družin. Dodelili jim bodo posestva, ki so bila zaplenjena Poljakom. Razlaščeni poljski kmetje pa bodo zaposleni kol kmetijski in drugačni delavci deloma pri novo-priseljenih nemških družinah na Poljskem, deloma pa po raznih krajih Nemčije. B Iz Rumunije se je že vrnilo in preselilo v Turčijo 104.000 Turkov. V Dobruždi in Besara-biji živi še okrog 400.000 Turkov, ki se bodo preselili v Turčijo. Rok za vrnitev v domovino je bil te dni podaljšan. a V češko moravskem protektoratu je izšla odredba, da morajo vsi židje v 14 dneh položiti v bankah in drugih nemških denarnih zavodih vse svoje vrednostne papirje, dragulje, zlatnino in vse druge vrednostne predmete. Izročeno imetje bo sicer ostalo še njihovo, toda z njim ne bodo smeli svobodno razpolagati. Razpolagala bo država. ČITAJTE IN NAROČAJTE »KMETSKI LIST« S X Kmet Svetomir Stojanovič iz Klenovni-ka pri Požarevcu je imel nezvesto ženo Kristino. Mož je sklenil napraviti konec pustolovščinam svoje žene. Najprej je premikastil njenega ljubimca, nato je ženo ostrigel na balin in jo zvezano vlekel skozi vas. Domoin drugod DEMAGOGIJA Z MLADINO »Delavska politika«, glasilo slovenskih socialistov prinaša v št. 37 tole umestno pripombo o demagogiji z mladino, med katero hodijo sedaj glavno besedo razni sivobradati in zaslužno upokojeni gospodje. »Mladina, mladina... V velikonočnih številkah raznih listov so se predstavili javnosti razni politični veljaki s svojimi prispevki. Nekateri izmed njih so v svojih člankih zlasti poudarjali, kako je mladina pregazila starine in sedaj koraka velikim ciljem naproti. Zanimivo je, da so med temi predstavniki mladinskih gibanj petdeset- in šestdesetletniki, ki se, kdo si ga vedi s kakšno pravico prištevajo — med mla- dino. Ze samo to kaže, kakšna demagogija se uganja z mladino. Nihče izmed teh gospodov nima poguma povedati mladini, da se je treba zt udejstvovanje v javnem življenju učiti in da je najboljša podlaga temu učenju praktično delo in najboljša ocena — praktični uspehi. Hej-mladinstvo je prav tako fraza, kot hejslovan-stvo. Če bi držalo vse, kar pišejo demagogi, ki se laskajo mladini, bi morali biti danes na svetu res zlati časi. Smatramo, da tisti, ki mladino zavajajo s hvalisanjem in jo vzgajajo v prevzetnosti in preziranju vsega, kar so idealni bojevniki pred nami ustvarili velikega in dobrega, največ greše in največ pripomorejo k temu, da bo zlo še naprej mučilo narode, človeštvo in — delavski razred.« Ka| se godi po svetu ZAVEZNIŠKI VRHOVNI SVET Koncem prejšnjega meseca je zasedal v Londonu angleško-francoski vrhovni vojni svet. ki sta se ga poleg drugih vodilnih osebnosti udeležila tudi francoski ministrski predsednik Reynaud in angleški ministrski predsednik lord Chamberlain. Vrhovni svet je razpravljal o vojaškem položaju. Obe vladi slovesno izjavljata tole: Vlada francoske republike in vlada Velike Britanije sta sprejeli skupen sklep, da med vojno ne bosta vodili pogajanj niti sklepali premirja alT pa mirovnih pogodb posebej, temveč po skupnem dogovoru. Obe vladi sta sklenili, da ne bosta razpravljali o nobenih mirovnih predlogih, preden se ne doseže popoln sporazum o potrebnih pogojih, ki bi vsaki izmed njiju zagotovili efektivna in trajna jamstva za varnost. Končno sta sprejeli sklep, da bosta po sklenitvi miru nadaljevali skupno akcijo na vseh področjih, dokler se ne za jamči popolna varnost ter ne izvrši s pomočjo ostalih držav, popolna obnova mednarodnega miru in reda, ki naj za-jamči svobodo narodov, zagotovi spoštovanje zakonov ter ohrani mir v Evropi. Ta skupna izjava obeh zavezniških vlad je Ivan Albreht: Med košnjo in žetvijo i. Takole po košnji je že bilo, ko je kruljavi Peter Belar v nedeljo popoldne koracal od ve-černic in sam s seboj modroval: »Vuzdenčanov Tine se bo ženil. Da bi ga spak, kam se bo le obrnil?« Peter je pfav s strastjo posredoval pri že-nitvah in je že marsikomu pomagal najti družico. Poznali so ga nele v Zabrdu, ampak tudi daleč naokrog. Bil je na glasu kot zgovoren in dober mešetar in je navadno uspelo, kjer se je on lotil. Srčne tajne mladega sveta so mu bile od konca do kraja vse znane in je tudi vedel, da Staretova Jerica rada vidi Vuzdenčanovega Tineta, samo to se mu je zdelo bolj otroška želja, ker nikakor ni bilo nikomur podobno. V Vuzdenčanovem hlevu je stalo po štirideset goved živine, Stare pa je imel toliko zemlje, da je nakosil za eno kravo preveč, za dve pa premalo. Ko je Peter slišal, da Tine rad lazi okrog Sta-retove bajte, se je samo smehljal in mežikal s sivkastimi očmi. Jerica je bila res srčkano dekle, za ljubezen kakor nalašč, za ženitev pa, križ božji, ni bilo vredno niti besede! Vuzdenčanov grunt mora dobiti gospodinjo, ki bo kaj veljala. »Kaj pa vi tako sami?« se oglasi tedaj za njim. Peter se vzravna in se ozre: vzbudila po vsem svetu veliko pozornost. To še tem bolj, ker je Anglija poklicala vse svoje poslanike iz balkanskih držav na skupno konferenco. BORBA ZA BALKAN Na tej seji so poslaniki poročali o položaju in razpoloženju v posameznih balkanskih državah, hkratu pa so dobili brez dvoma posebna nova navodila. V zvezi z vsemi drugimi pojavi nam vprav to daje slutiti silno diplomatsko borbo, ki se bije med velesilami za Balkan. Nemčija želi svoje interesno področje razširiti na ves Balkan in Bližnji vzhod. Prvič ji je s tem zagotovljena dobava znatnih količin raznih neobhodno potrebnih surovin in življenjskih potrebščin, drugič pa je na ta način zavarovana, da se ji ni treba boriti na dveh frontah. Enako je Italija zainteresirana na Balkanu deloma z gospodarskih, deloma pa tudi z vojaških vidikov. Zato ljubosumno bdi nad svojimi interesi in si je težko misliti prijateljstvo ali celo zavezništvo, ki bi smelo nekaznovano dirati v te interese. Novi predsednik francoske vlade R e y n a u d Končno je na Balkanu močno zainteresirana Rusija. Tu je vprašanje Dardanel in prostega izhoda iz ruskih čunomorskih luk v sredozemsko morje. Dalje je tu vprašanje Besarabije, ki se ji Rusija doslej še ni nikoli uradno odpovedala. Če še upoštevamo, da je carska Rusija od nekdaj varovala svoje interese na Balkanu in da sedanji režim vedno bolj sledi v zunanji politiki ciljem in smernicam prejšnje Rusije, bomo razumeli, kako močno se križajo že interesi teh treh velesil na Balkanu. Nič manj pa nista tu zainteresirani Anglija in Francija. Saj je že brez ozira na vojno tovarištvo in zavezništvo v zadnji svetovni vojni investiranega na Balkanu veliko angleškega in francoskega kapitala. Poleg tega je Balkan tako važno križišče svetovnih trgovskih poti, da ne more nobena imperialna sila pustiti Balkana v nemar, ako hoče resno varovati svoje interese. Zato je verjetno, da na nobenem bojišču ne bo večjih in pomembnejših, zlasti pa ne odločilnih dogodkov, dokler velesile ne bodo diplomatsko med seboj razčistile balkanskega vprašanja. ZAŠČITA NEMŠKE MLADINE Nemški notranji minister je izdal uredbo, s katero je zvečer in ponoči prepovedano nemški »Viš jo no Majdo! Nič se ti ne lažem, če ti rečem, da sem zdajle mislil nate.« Sloka, suhljata mladenka se nasmeje: »Vam vse prav pride. Če bi se oglasil za vami rogati iz pekla, bi mu tudi rekli, da ste mislili nanj.« »Nak, Majda, zdaj si se pa vštela«, se odkrije Peter in si začne gladiti rdečkaste lase. »Rogati črnuh ne mara zame in jaz ne zanj.« »Tak mene bi pa še pogledali«, draži Majda. »Jaz bi te že, jaz«, kima Peter, »samo ti bi me nagnala; zato ti raje preskrbim takega, ki ti bo po godu.« Od strani jo pogleda in je zadovoljen; kajti Majdi se zaiskre oči: »Meni bi preskrbeli, pravite?« »No, ali bi se branila?« »Koga?« »Ženina.« »Ženinov je kot smeti«, se namrdne Majda. »Ali Vuzdenčanov Tine je samo eden«, se raz-korači Peter in dekletu zastane korak. »Kaj se ženi?« »Sem zadel ali nisem?« povezne Peter oguljeni klobuk na glavo in spravi rdeči robec, ki si je bil z njim otiral pot. »Kdo vam kaj verjame?« hoče dekle razvneti možakarjevo mešetarsko samoljubje, toda Peter ugane past in se izogne: »Saj nič ne silim. Ti misli svoje, jaz svoje, pa drug drugemu ne bova na poti.« Izmed redko nasejanih hiš se izmota pot na polje in potlej kmalu v gozd, kjer oba prijetno občutita senco in hlad. Iz gozda nekje se oglasi pesem: I — Jednu sem ružu 'mel, pak sem ju zgubil. Ružica crvena, daj mi se javi, boljše te čuval bum, »Ali te je že obiskala?« pomežikne Peter Majdi. »Kdo?« se dela Zemljanova Majda nevedno »No, ta, ki poje«, skuša biti Peter resen, vendar mu v zadrževanem smehu podrhteva mišičje v ustnih kotih. »Tako na koncu pa vsaj še nisem, da bi pri cigankah morala iskati pomoči«, se pol resno, pol v šali brani Majda, a natihoma in sama zase: »Prokleti dedec, kako ima povsod svoj nos!« Peter s strani ogleduje revo njenih prsi, ki je ne more zabrisati niti naščeperjena bluza. Tudi Majdine roke se mu zde predolge in prelopata-ste, medtem ko so noge v gležnjih navzven ukrivljene in meča paličasta. Nazadnje premotri dekletov* obraz in toliko časa ogleduje tista dva nakrušena zoba, ki izpod vrhnje ustnice nebogljeno silita nad spodnjo, da je dekletu že nerodno in se začne z robčkom poigravati okoli ust. Rumenkastorjave oči strme nekam v daljo, a vidijo kljub temu lokavega Petra Belarja, ki se hahlja: »Tak praviš, da te je že obiskala? Se mi je kar zdelo, ko si tako košata. Kaj ti je pa povedala dobrega?« Majdo kuha vročina. Skozi vejevje se ji zdi, da vidi žensko, ki ji je najbolj zoprna na svetu, a za seboj čuje krepki korak zastavnega fanta. Pariški ruski poslanik Surič, ki je bil te dni odpoklican mladini moškega in ženskega spola do 18. leta pohajanje na ulicah in javnih lokalih. Uredba bo ostala v veljavi vso vojno. Izjeme so dovoljene samo, če so fanti in dekelta v spremstvu staršev ali drugih skrbnikov. Mladina pod 16. letom pa sme v javne lokale tudi podnevi samo v spremstvu staršev, ali starejših oseb. Prav tako je dovoljen obisk kinov, gledališč, variete-jev in kabarejev mladini do 18 leta samo do 21. ure. Najstrožje je prepovedano točiti mladini do 18. leta v javnih lokalih žgane pijače, mladini pod 16. letom pa sploh vsako alkoholno pijačo. Uredba prepoveduje mladini do 18. leta kajenje na cesti in v javnih lokalih. Mladeniči in dekleta, ki bodo kršili to uredbo, bodo kaznovani z zaporom do 3 tednov in globo do 50 mark. Odraščene osebe, ki bi točile mladini pod 18. letom žgane pijače, ali mladini pod 16. letom kakršnokoli alkoholno pijačo, pa bodo kaznovane z zaporom do 6 mesecev. ZA MIR MALO IZGLEDOV Sumner Welles se je vrnil v Združene države in je bil takoj sprejet pri predsedniku Ro-oseveltu. Izročil mu je poročilo o svojih vtiskih, ki jih je dobil v evropskih prestolnicah. Predsednik Združenih ameriških držav je po obisku Wellesa izjavil, da je zelo malo izgleda za mir v Evropi. ODPOKLIC SOVJETSKEGA POSLANIKA Sovjetska vlada je odpoklicala iz Pariza svojega veelposlanika Suriča na zahtevo francoske vlade. Po sklenjenem miru med Rusijo in Finsko je sovjetski poslanik Surič čestital Sta-ljinu na doseženem uspehu. Brzojavna čestitka pa je bila sestavljena v žaljivem tonu za Francijo, ker je Surič v njej rekel, da niso uspeli francosko angleški hujskači zaplesti Rusije v sedanjo vojno. Odpoklic sovjetskega veleposlani- ka ne bo imelo drugih posledic med obema državama. O RUSKI POLITIKI je dokaj jasno spregovoril te dni komisar za zunanje zadeve Molotov. Glede Nemčije je dejal, da je bila že lani pripravljena za mir, Anglija in Francija pa sta mirovne ponudbe odklonili in skušali razširiti vojno. Glede Anglije in Francije je zatrdil, da sta kazali proti Sovj. Rusiji zadnje čase sovražno stališče. Poudaril pa je, da ima Rusija interes na dobrih odnošajih s Francijo, zato je tudi odpoklicala poslanika Suriča, ko je to željo izrazila francoska vlada. Kot fantastične izmišljotine je označil trditev, da namerava Rusija napasti Indijo ail druge angleško-francoske kolonije na vzhodu. Sovjetska Rusija ni bila in ne bo orodje tuje politike, ampak bo vedno vodila svojo politiko, pa naj to drugim ugaja ali ne. O finskem vprašanju je izjavil, da si je Rusija s to vojno samo hotela zasigurati severoza-padne meje države, zlasti Leningrad. To se ji je tudi posrečilo. Spor bi bil lahko brez vojne rešen že lansko jesen, ako se ne bi bile vmešavale tretje države. Finsko so hotele tretje sile izkoristiti za napad na Leningrad. Glede nameravane obrambne zveze severni držav je Molotov izjavil, da Rusija nikakor ne bo mogla dovoliti Finski, da bi se proti duhu, smislu in besedilu mirovnega dogovora s Finsko sklepala zveze, ki bi bile naperjene proti tej mirovni pogodbi. Glede bližnjega vzhoda je Molotov izjavil, da temelji ruska politika, zlasti tudi glede Turčije in Irana, na dogovorih o nenapadanju. O Besarabiji je dejal, da Rusija nikdar ni priznala aneksije te pokrajine s strani Romunije, da pa tega vprašanja tudi ni nikdar hotela urediti z vojno. ° Sovjetski poslanik v Londonu Majski je obiskal pretekli teden angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa in mu predlagal sklenitev nove trgovske pogodbe med Rusijo in Anglijo.. Uspeh teh razgovorov je bil tudi sklep, da se vrne angleški poslanik v Moskvi, ki je že skoro dva meseca na dopustu v Londonu, nazaj v sovjetsko prestolnico. Prav tako so angleške pomor ske oblasti v Hong-Kongu takoj izpustile neko sovjetsko ladjo, ki so jo imele več mescev zaprto v luki radi pregleda. Iz navedenega se vidi, da so se trenutno odnošaji med Rusijo in Anglijo nekoliko izboljšali. ■ Pomirjenje med kraljem in Železno gardo. V Rumuniji je bila zelo razširjena in med narodom močno zakoreninjena fašistična organizacija »Železna garda«. Njen voditelj je bil znani Cordeanu, ki je bil lansko leto s kakimi tridesetimi svojimi tovariši ustreljen. Železna garda je ubila dva predsednika rumunske vlade Duco in Calinesca in se je zavzemala za čim tesnejše sodelovanje z Nemčijo. Železna garda je bila vsled svojega revolucionarnega postopanja razpuščena, vodstvo postreljeno, na tisoče članov pa interniranih. Te dni je prišlo do sprave med kraljem Karolom in Železno gardo. Več sto članov je bilo izpuščenih iz zaporov. Železna garda bo odslej podpirala kraljevo politiko. ■ Grčija se utrjuje. Po zgledu drugih držav je pričela tudi Grčija utrjevati svoje meje. Že od leta 1936 gradi 3000 delavcev močno utrjeno črto proti vsem sosedom. Grški trdnjavski pas imenujejo »Metaxasovo obrambno lindijo«, po predsedniku vlade Metaxasu. Kmefska mladina Oddelek obnovljene poljske vojske v Franciji Očeslavci Na velikonočni ponedeljek je Društvo kmetskih fantov in deklet v Očeslavcih igralo v Radencih z velikim uspehom Golarjevo igro »Dekle z rožmarinom«, ki je privabila polno dvorano gledalcev v restavraciji g. Sterniše. Di-letanti so pokazali, koliko vrednost skriva v sebi naša vas, saj so igro pripravili sami, brez pomoči šolancev. Režiserka je bila od pluga do motike tov. Pavlina Močnikova, igralci pa sami novinci na odru, ki pa so kljub temu rešlii svoje vloge na splošno zadovoljnost. Takšnih igralcev in podobne igre si želimo tudi v prihodnje. V Radencih je vzbudila naša organizacija kmečko-mladinskega gibanja splošno pozornost. Le tako naprej vi fantje in dekleta iz naših lepih vasi. Vojnik Na rednem občnem zboru Društva kmetskih fantov in deklet v Vojniku je bil izvoljen sledeči odbor: Pesnik Tone, Jošt Jože, Ivan Frandolič, Franc Ribič, Franc Vovk, Franc Paušer, Ivan Gorečan in Alojz Cečko. Občni zbor je sprejel svoj minimalni delovni načrt za tekoče leto, ki obsega dve igri, tekmo žanjic, kolesarsko tekmo, nekaj predavanj in članski izlet. Skaručna Pretekli petek je naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredilo uspelo predavanje o sa-movzgoji kmečke mladine. Predaval je tajnik zveze tov. Ivan Nemec. Sv. Peter na Medvedjem selu V nedeljo je imelo naše Društvo kmetskih fantov in deklet svoj redni občni zbor in popoldne je z uspehom igralo Divjega lovca. O našem delovanju bomo poročali podrobneje prihodnjič. Senikov tura Redni občni zbor Društva kmečkih fantov in deklet v Šinkovem turnu je bil v nedeljo dne 31. marca. Občni zbor je sprejel važne sklepe o delovanju društva v bližnji bodočnosti, ki mora postati prava ljudska univerza. Popoldne smo skupno prisostvovali uspeli prireditvi na Ska-ručni, kjer je Zvezin dramatski odsek igral igro »Hlapca Jerneja«. Boh. češnfica V kratkem vam poročamo, da smo imeli dne 19. marca uspeli redni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet, ki je pokazalo s svojim delom, da je združilo v svoji sredi ves mladi bohinjski svet. Na občnem zboru je bil izvoljen Nekaj prizorov o železniški nesreči pri Oziju, ki je zahtevala več smrtnih žrtev, o če mer smo ponovno poročali _T'T* T' >----- - - - nov odbor in sicer sledeči tovariši: Anton Sodja, Franc Cesar, Ivan Stare, Minka Langus, Valentin Stare, Jože Kos, Cilka Sodja, Jože Sodja, Janko Cvetek, Jože Štendler, Franc Hodnik, Anica Hodnik, Justi Cesar. Nadzornika sta Janko Stare in Janko Korošec. O krasni in nepozabni proslavi »Matije Gub-ca« bomo posebej poročali. Andrijanci Društvo kmetskih fantov in deklet v Adrijan-cih bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 7. aprila 1940. pri tovarišici Lidiji Lucu. Začetek občnega zbora je ob 2. popoldne. Tovariši in tovarišice! Utrdimo našo prosveto na severni meji! Ljubljana V Ljubljani se je ustanovila nova zadružna organizacija »Snop«, glavna gospodarska zadruga v Ljubljani. Člani zadruge lahko postanejo vsa Društva kmetskih fantov in deklet, kakor tudi tovariši kmečko-mladinskega gibanja. Ker je zadruga zelo važna za gospodarski napredek našihk mečko-mladinskih organizacij, pozivamo vse tovariše in tovarišice, da po svojih močeh podpirajo našo novo zadrugo, ki bo zlasti Društvo kmetskih fantov in deklet nudila mnogo koristi, prav tako pa vsem tovarišem in tovariši-cam. O nalogah zadruge bomo tov. društva posebej obvestili. Za zadrugo: predsednik Nemec. Ivan Nemec: Od; Plevlja do Cajniča Ko sem stopil po lOurni hoji na bosanska tla, sem se spomnil natakarja v hotelu »Ankari« v Plevlju, ki je tako lepo zapel pesem svoji rodni grudi, da sem zastrmel v skromnega moža. Ne vem, zdi se mi pa, da še v življenju nisem slišal petja s tako globokimi občutki. Naslonil je kodrasto glavo na desnico,, otožno pogledal v kot na stropu in z drhtečim glasom zapel: Moja Bosno, moje živo vanje, Ajšo moja, moje milovanje. Gde sta sada Begovi konaci, gde ste sada šecerni sokaci... Potegnil je roko čez čelo in zopet zapel z nskim pretečim glasom: Pod Loznicom studena vodica, tu se šeče Zendži udovica. Iz naših krajev X V bližini Šibenika v Dalmaciji so naleteli na železno rudo. Ako bo analiza pokazala, da se izkoriščanje odkrite železne rude izplača, jo bodo pričeli v kratkem kopati. X V vasi Karaš na Hrvatskem je kmet Ja-kubica najel svojega soseda, da mu je pomagal ubiti njegovo sestro, lastnico večjega posestva. Jakubica se je hotel sestre znebiti in se polastiti njenega posestva. Jakubica in njegov sosed sta sestro ubila, jo na drobno razsekala in kose sežgala. Sosed je dobil za plačilo 200 din in enega prašiča. Jakubica bo prejel zasluženo plačilo od sodnije. X Interparlamentarna unija je te dni zasedala v Haagu na Nizozemskem. Na konferenci medparlamentarne unije pošljejo samo parlamenti svoje zastopnike. V mirni dobi pošlje na take konference večina parlamentov svoje odposlanstva. Letos pa je bila žaradi vojne udeležba skrajno pičla. Razume se, da fašistično in boljševiško urejene države niso zastopane v medparlamentarni zvezi. Iz Jugoslavije je tudi letos odšlo v Haag zastopstvo našega parlamenta. V zastopstvu so bili med drugimi tudi bivši predsednik parlamenta g. Stevan Čirič in duhovnik Franc Smodej X Bivši poslanec Milan Lazarevič iz Timo-škega Andrejevca je bil v Stojadinovičevi na- Ja kakva je — šinula je guja, na njoj visi stotinu groša ... Spomnil sem se pevca in pesmi, ko sem grel ude v gostilni in srkal kavo. V duši mi je utripalo: Moja Bosno, moje živovanje, Ajšo moja, moje milovanje. V sobo je stopil zajeten možakar in se pozdravil z Mikom; bil je domačin iz Čajniča, kakor sem na prvi mah mislil. Rekel je, da je prišel s sanmi na Metaljko in naju lahko popelje do Čojniča. Hvaležno sva sprejela vabilo in se v dobrih 30 minutah spustila v dolino. Sani so bliskovito drčale skozi krasne smrekove gozdove, ves Cicalj od Metaljke do čajniča je namreč pokrit s smrekovino, kakršna se najde malokje na zemlji. Tako ponosne in lepe so stale smreke ob cesti in čakale ostre žage na potoku Janjine. Spotoma sem doznal, da gospod, ki naju je sprejel in popeljal v dolino, ni naš državljan. Iz Berlina je prišel, da izkorišča naše gozdove, da dvigne bogastvo iz naše zemlje na škodo našega človeka. Nekje daleč na dnu sem opazil v električnih lučih Čajniče. Globoko v prepadu pa je tekel potok Janjina in gnal številne žage, ki so rezale les za tujca. Milijonar je postal tujec v divni Bosni, a naš človek je še vedno raztrgan in lačen. Težko mi je bilo rodni skupščini najglasnejši zagovornik politike JRZ.Te dni je bil Milan Lazarevič »Devetka« aretiran zaradi suma soudeležbe na umoru Raje Rističa, ki je bil leta 1938 ustreljen. X Razbojništvo. Blizu Karlovca so oboroženi razbojniki napadli in ubili kmetico Jelico Rajkovič in kmeta Nikolo Ziriča, ko sta se vračala s sejma. Razbojniki so ju oropali in jima pobrali 5500 din. X Smrtno se je ponesrečil z motornim kolesom v Mariboru Friderik Rečnik, sin lastnika elektrotehničnega podjetja. X V Halozah je z nožem zaklal Jakob Ko-letnik posestnikovega sina Josipa Potočnika. Vzrok je bilo zopet vino, ki sta ga spila preko potrebe. X Imenovanje senatorjev. Za senatorja sta bila imenovana dva Nemca in sicer katolik dr. Jurij Grossl in protestant evangeljski škof dr. Friderik Popp, ter Madžar dr. Imre Varady iz Petrovgrada. X Ministrski svet je sklenil nuditi podporo prebivalstvu pasivnih krajev v znesku 29 milijonov din. Dravska banovina bo dobila 500.000 din za potrebe živinoreje. X Naša industrija bo potrebovala letos za 2 milijardi din surovin, ki jih bo morala uvoziti. Večina teh surovin se bo morala uvoziti iz pre-komorskih krajev. X O volitvah piše »Hrvatski dnevnik« tole: »Do sedaj ni videti nobenih znakov, ki bi kazali, rta v srcu, ko sem sedel poleg tujca; z nekim olajšanjem sem stopil iz sani, ko smo prispeli pred hišo tovariša Mike Buroviča; konji s tujcem so izginili v mesto, prijazna hiša in še prijaznejši ljudje pa so z velikim veseljem sprejeli nepričakovana gosta. Topla soba nas je kmalu speljala v prijetno kramljanje; petdesetkilometr-ska pot čez žamete in plazove je bila pozabljena. Poleg prijaznega očeta tovariša Mike in njegove matere, sta naju pozdravili tudi dve čedni deklici Mila in Duša, ki sta bili sveži kakor smreke na Cicelj planini. Drugo jutro sva vstala čila in zdrava, nit/ sledu ni bilo o utrujenosti. Pohitel sem, da čestitam slavo domačinu, ki je ta dan obhajal praznik Sv. Save. čez dan sem šele mogel do popolnosti pregledati lepoto okolice, ki me je spominjala na našo Gorenjsko; vžival sem sveži gorski zrak in se počutil med Bosanci kakor doma. Popoldne so prišla še druga dekleta, med katerimi se je zlasti odlikovala Slobodanka. Zvečer smo vsi skupaj posetili domačo zabavo, drugi dan pa sva z Mikom osvežena odhitela naprej proti Goraždi in Ustiprači. Lepota naše zemlje pa še vedno skrivnostno tiči v teh bosanskih gorah, v teh mogočnih gozdovih. Bogastvo teče preko naših žuljev v tuje žepe, da bi človek res z bolečim srcem zapel: O, moja Bosno, moje milovanje! — (Koneo) ... dokler je ni primerjala z Beriino Radion belo obleko I Da li tudi drugi ljudje vidijo ta razloček? To bi bilo zelo neprijetno! Saj se vendar tudi ona ni bala truda pri pranju. Ne, uspeh pranja je odvisen od pralnega sredstva. Ce perete z Radionom bo Vaše perilo brezhibno in bleščeče čisto, l 1 ČEVLJE m v priznani prvovrstni H kakovosti po prejšnjih cenah. I T RI U M F« MIKLOŠIČEVA CESTA 12 U nasproti hotela »Uniona« Kmetskega fanta sprejmem v službo takoj Ivan Jerman, Sneberje 11 pri Devica Marija v Polju. SACK-ovi Dospela je nova pošiljatev Sack-ovlh plugov. Naročite takoj, ker je pričakovati podražitev surovin in s tem tudi plugov. Dalje nudimo po ugodnih cenah razno drugo kmetijsko orodje, stroje, zaščitna sredstva, umetna gnojila in razna hraniva ter druge potrebščine. V zalogi jih ima Kmetijska družba In njena skladišča v Celju, Konjicah, Mariboru in Novem mestu "P 7U"!7P !7P"!PP{7!"P7"7!7! !"P"!" 7!7 7!"!7!7!"U "" ""!U! !