LETO 3
emona
proizvodnja
trgovina
turizem
engineering
informator

, 18
Ljubljana maj 1972
glasilo delovne skupnosti podjetja emona Ljubljana
Smernice za leto 1972
Na zasedanju delavske-9a sveta podjetja dne 29.
tl- je ob priliki obravna-Ve in potrditve zaključne-93 računa za leto 1971 in sPtejemanja plana za leto ^972, podal oceno o poslopju in rezultatih poslova-nia v lanskem letu ter smernice za delo v letoš-nJem letu generalni direk-tor tov. Nebec Franc. Iz te-93 poročila povzemamo nekaj misli in napotkov za de!o v letu 1972.
Novo nastali položaj v jugoslovanskem gospodarstvu nam narekuje dobro mero treznosti in hitrega ukrepanja. Eden od ukre-Puv. ki sledi že s polletjem ie multilateralna kompen-2acija. čeprav je podjetje zaključilo leto ugodno, Sredstva ne bodo zadošča-'a za izpolnitev zakonskih °bveznosti. Poslovati bomo morali bolj rentabilno, več Pozornosti posvetiti izter-jpvi dolžnikov, povečati ko-pčnik obračanja zalog, zni-Zati stroške poslovanja ter z dobrim gospodarjenjem Povečati akumulacijo. Ra-Cunati na bančna sredstva skoraj ni mogoče, opreti moramo na lastne sile. Naša osnovna naloga v letošnjem letu je, da vsa sredstva usmerimo v obratna sredstva.
2a boljše upravljanje s Sredstvi bomo osnovali in-erno banko, ki bo čuvar kspitala v podjetju.
2a določeno dobo ne bomo dovolili vlaganja sred-stev v nove investicije ra-zen v primerih, ko gre za ^menjavo iztrošenih os-n°vnih sredstev in bi bilo °9roženo normalno poslo-Vanje. Za investicije pa, ki v toku ali v zaključni azi izgradnje, ne smemo dppustiti nobenih prekora-ojtev- ker jih ne bomo mo-9li Pokriti.
Vse enote v podjetju mo-faio analizirati stroške, saj ie bila doslej premalo prisotna štednja na vseh podbojih trošenja sredstev.
Poslovanje celotnega Podjetja bomo morali prisoditi ustavnim amand-manom. Pri tem moramo . krbeti za celovitost pod-Sa' hkrati pa spremeniti 'stem vodenja. Organiza-IJe združenega dela in Potraj njih posamezne P°te prevzemajo večjo
odgovornost za uspešnost poslovanja, za ustvarjanje dohodka in za pravilno delitev dohodka, ustvarjenega v organizaciji združenega dela.
Organizacije združenega dela bodo morale biti sproti seznanjene z rezultati svojega dela, ker je le na ta način možno poslovanje. Zato bo potrebno urediti, da bodo skupne službe podjetja in službe organizacij združenega dela (služba za organizacijo, plan in analize, Elektronsko računski center, računovodstva) prilagodile svoje delo zahtevam urejenega poslovanja.
V zvezi z ustavnimi amandmani bi bilo nesmiselno misliti na decentralizacijo nekaterih služb, saj bi s tem le povečali stroške in dosegli nasproten učinek od nameravanega. Bistvo ustavnih amandma-nov ni v povečanju stroškov, temveč v prenosu pravic in dolžnosti z nivoja podjetja na nivo organizacij združenega dela in doseganja boljših rezultatov gospodarjenja.
Sleherna organizacija združenega dela mora, kot sem zgoraj omenil, vsak čas vedeti kako gospodari in kakšni so njeni rezultati. Seveda pa bo potem vpliv enote na ustvarjeni kapital v pristojnosti nje same, saj bo imela preko internega bančnega mehanizma moč-
22
Sii&eL
Ko čez polja in gozdove pride k nam cvetoči maj, misli naše pohitijo v preteklost nam nazaj.
Tistikrat je vsak okusil, da je trd delavski kruh. Saj za delavske pravice bil gospod je vedno gluh.
Tisočletja bil delavec izkoriščan, brez pravic, zato zaupno je prisluhnil, ko je čul upora klic.
Strgal suženjstva verige, za pravice šel je v boj.
Si priboril je svobodo zase in ves narod svoj.
nejši vpliv kot dosedaj. To pa je v interesu nas vseh.
Prisoten je občutek, da v nekaterih enotah še vedno vlada preveč miselnosti da nekaj delamo zato da delamo. Od sedaj naprej mora sleherna enota delati tako, da bo dosegla pozitivne rezultate v svoji akumulaciji, kajti vedeti moramo, da podjetja odnosno enote ne bomo mogli razvijati, če le-ta ne bo poslovala pozitivno. Nobena enota nima dovolj obratnega kapitala. Treba ga je ustvariti. Enote se morajo obnavljati z novimi stroji in novo tehnologijo. Poleg tega je potrebno misliti na boljši osebni standard delovnih ljudi v našem podjetju. To pa ne bomo dosegli, če ne bomo takoj menjali svojih pogledov na končne rezultate posameznih enot. Smatram, da v podjetju ne smemo imeti nobene enote, ki ne bi zaključila svojega poslovanja najmanj z 2 % neto akumulacije (za letošnje leto, razen poljedelstva). Ne moremo več samo zahtevati ne da se vprašamo, kje bomo vzeli. Še vedno je prisotna miselnost, da mora nekaj obstajati ne glede na rezultate. V pogojih novih ustavnih amandma-nov enote, ki ne bodo dosegale rezultatov ne bodo mogle obstajati, vendar mislim, da imajo vse enote pogoje (razen poljedel-
J. ma£
Prešlo je ose strahovanje, izkoriščanju je kraj. Svobodno se zdaj praznuje praznik dela — prvi maj 1
Bodi vsak na svojem mestu ves predan za našo rast! Vedno bodi vsak pripravljen branit našo skupno last!
Za svobodo in pravico mnogi so prelili kri.
Da nihče nam je ne vzame, zdaj poklicani smo mi!
Borbe ne bomo končali in na lovorikah spali! Bodimo borci tudi zdaj, da bo res naš Prvi maj!
France Vezenšek
stva), da poslujejo rentabilno in z minimalno akumulacijo najmanj 2 %. Vodstva posameznih enot, ki ne bodo izpolnjevala minimalnih zahtev, katere se postavljajo, ne bodo imela več kvalifikacij za vodenje in bodo potrebne zamenjave, smatram pa, da imamo vse pogoje, da v letošnjem letu vse enote izpolnijo minimalne zahteve, ki jih je možno izvršiti. Seveda pa je potrebno takoj pristopiti, kolikor še niste, k izpolnitvi vrsto ukrepov, ki so
Da bi zvedeli najnovejše stanje o odcepitvi obrata Perutnine iz Emone, smo nekaj vprašanj zastavili tajniku samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij tovarišu Janku Velikonji.
V 15. številki Informatorja je bilo objavljeno, da bo vsa problematika glede odcepitve obrata Perutnine najkasneje v marcu dokončno rešena. Zdaj je že konec aprila, kako daleč je z rešitvijo v resnici?
Prvotna predvidevanja, da bo zadeva odcepitve Pe-
bili sprejeti v zadnjih mesecih.
K predlaganim in drugim ukrepom moramo pristopiti takoj, čeprav bo potrebno v velikih primerih spremeniti miselnost in način dela. K razčiščevanju in reševanju problemov in medsebojnih odnosov bomo morali pristopiti konstruktivno, tovariško in s polnim razumevanjem do vseh enot našega podjetja. Pred seboj bomo morali imeti vedno razvoj podjetja kot celote. Po drugi strani pa v poslovanju ne smemo dopuščati sentimentalnosti, ker ima to za posledico gospodarsko škodo. Organizacije združenega dela in
rutnine dokončno rešena do konca marca, se niso uresničila. Razlogov za to je več: razmejitev premoženja, garancija bank, sklep delavskega sveta podjetja. Dokler ni razmejitve premoženja, Perutnina ne more zahtevati garancije, dokler pa garancije bank o prenosu obveznosti od anuitet na drugega partnerja ni, delavski svet ne more sklepati o izločitvi Perutnine. Podjetje namreč ne more prevzeti odgovornosti za nadaljnje poslovanje izločenega obrata in
enote pa tudi posamezna delovna mesta, ki ne dajejo poslovnih rezultatov oziroma poslujejo z izgubo, je potrebno bodisi sanirati v skrajnem primeru pa tudi likvidirati, če ni izhoda, da taka enota v doglednem času ne bo poslovala rentabilno.
Povzetek se nanaša le na nekaj načelnih smernic za delo v letu 1972, pričakujemo pa, da bodo posamezne organizacije združenega dela posebej obravnavale smernice, ki so se nanašale na konkretno enoto ter ene in druge dosledno izvajale, da bomo tako dosegli čim boljše rezultate v letu 1972.
njegovega odnosa do materialnih obveznosti. Dejstvo je, da z razrešitvijo te zadeve ne bo mogoče več dolgo odlašati, ker sedanje »viseče« stanje ne prispeva k boljšemu delu in gospodarjenju. Od take ali drugačne rešitve je odvisna cela vrsta različnih finančnih sprememb, vpliva pa nesporno tudi na odnose med obratom in podjetjem kot celoto. Kakšna bo rešitev, je še vedno težko reči. Perutnina še vedno vztraja
(Nadaljevanje na 2. strani)
Perutnina v Emoni
ali ne?
Perutnina v Emoni ali ne?
na stališču, ki ga je zavzel kolektiv 17. decembra 1971 in sicer, da se obrat izloči. Osnovna utemeljitev je v tem, da Perutnina ne vidi možnosti razvoja v sklopu Emone, pač v integraciji s perutninskih kombinatom Pivka.
Kakšno je stališče vodstva podjetja Emone do zahteve obrata Perutnine za dezintegracijo?
Stališče vodstva podjetja in odborov DSP za gospodarske zadeve ter za kadrovske zadeve in organizacijo dela je negativno do izločitve obrata ter meni, da je ekonomsko in politično škodljivo za podjetje v celoti, za druge TOZD in tudi za samo Perutnino.
Kakšnega mnenja so družbeno-politične organizacije Emone?
Družbeno-politične organizacije podjetja (ZK, sindikat) so zavzele podobno stališče do tega vprašanja. Menijo, da ta škodljivost prehaja okvire Emone in je širšega družbeno-politične-ga pomena do integracijskih gibanj v Sloveniji. Doslej ni bilo uspeha v prepričevanju Perutnine v smislu sprejetih stališč in sklepov, tako da podjetju ne preostane drugega, kot da začne z razmejitvijo premoženja in ostalih materialnih vprašanj. Delavski svet podjetja pa bo podal dokončno odločitev, ko bodo vse omenjene ovire odstranjene.
S kakšnim stališčem sodeluje Perutninarski kombinat Pivka?
Perutninarski kombinat Pivka, h kateremu se želi priključiti naš obrat Perutnina je dal iniciativo za priključitev Perutnine Zalog, vsaj tako je izjavil direktor tega kombinata na sestanku pri Mestnem sindikalnem svetu Ljubljana. Delavski svet Perutninarskega kombinata Pivka je na 20. redni seji 22. 2. 1972 sklenil: »Perutnina Zalog, obrat podjetja Emona Ljubljana, se po izločitvi iz podjetja Emona priključi k Perutninarskemu kombinatu Pivka, Pivka«.
Ali je postavljen nov termin za rešitev vprašanja o odcepitvi obrata Perutnina?
Trenutno ni postavljen nov rok za dokončno razrešitev te zadeve, ker je delavski svet podjetja v celoti podprl predloge, ki sta jih družno pripravila odbora DSP za gospodarske zadeve ter za kadrovske zadeve in organizacijo dela na seji dne 12. aprila 1972. Zaradi pomembnosti navajam sklepe v celoti:
1.	Potem, ko je bil po seji zbora delovnih ljudi TOZD Perutnina dne 17. 12. 1971 znan namen te TOZD, da se izloči iz podjetja, so vodstvo podjetja in organi družbenopolitičnih organizacij v podjetju večkrat obravnavali to namero, jo spoznali za eko-
nomsko in politično škodljivo ter z argumenti za tako stališče seznanjali predstavnike TOZD in njene OOZK s priporočilom, naj TOZD svojo namero ponovno pretehta tudi z vidika teh stališč.
Podobne obravnave so v prisotnosti predstavnikov podjetja in TOZD Perutnina potekale tudi pred nekaterimi zunanjimi forumi družbenopolitičnih organizacij.
2.	Vsa prizadevanja vodstva podjetja in družbenopolitičnih organizacij podjetja, da bi TOZD Perutnina odstopila od svoje namere, so bila brez uspeha. TOZD Perutnina dosledno vztraja na nameri za izločitev in za priključitev k Perutninarskemu kombinatu Pivka ter je sedaj tak svoj zahtevek tudi formalno predložila delavskemu svetu podjetja.
3.	Očitno je, da ni prišlo do soglasja o škodljivosti izločitve TOZD Perutnina iz podjetja EMONA zato, ker sta si v dosedanjem medsebojnem prepričevanju stala nasproti dva nasprotujoča si ekonomska koncepta. Protagonisti ekonomskega koncepta TOZD Perutnina ne vidijo perspektive v ekonomskem konceptu podjetja, ki je v tem, da se mora vsaka organizacija združenega dela v podjetju, ki je nastalo po integraciji proizvodnje, predelave in trgovine s pripojitvijo Agrokombinata EMONA k PREHRANI, s svojimi razvojnimi, proizvodnimi in poslovnimi načrti vključevati v načrte podjetja tako, da bo dosežena optimalna korist iz izvršene integracije. Le s tem je podano jamstvo, da bo podjetje kot celota dosegalo dobre ekonomske rezultate in da bo lahko vsaka temeljna organizacija združenega dela v njegovem sestavu dosegala take rezultate, ki bodo njenim delavcem zagotavljali ustrezni osebni standard in sredstva, s katerimi bodo lahko obnavljali in razširjali materialno podlago svojega dela skladno s skupnimi načrti in koristmi.
V okviru tega koncepta razvoja in dela ni mogoče dopuščati teženj po posebnem, nevkomponiranem, zlasti pa ne ekstenzivnem razvoju posameznih dejavnosti oziroma proizvodnih panog.
Prav na takih težnjah pa temelji ekonomski koncept TOZD Perutnina, ki stremi k specializirani ekspanziji perutninske proizvodnje v tolikšni meri, da je to porodilo želje po izločitvi iz EMONE in po vključitvi v nov ekonomski organizem, ki ima izrazito monopolistični značaj.
Ob tem je treba ugotoviti tudi to, da je bila TOZD Perutnina opozorjena na možnost, da določene ekonomske prednosti in povezovanje s kapacitetami in načrti Perutninskega kombinata Pivka, ki bi doprinesle k uspešnosti tako celotnega podjetja kot TOZD Perutnina posebej, lahko uresničimo s poslovno-teh-ničnim sodelovanjem s to delovno organizacijo. Vendar je TOZD Perutnina ocenila po-
slovno-tehnično sodelovanje v današnjih poslovnih pogojih kot nezanesljivo in riskantno možnost za trajnejše doseganje ekonomskih prednosti iz sodelovanja in jo s tako obrazložitvijo tudi zavrača.
4.	Razprave o »problemu« TOZD Perutnina se v podjetju in izven njega vrstijo že več mesecev. V kolektivu je bilo tudi že več ogorčenih reakcij na njeno namero za izločitev. Posebej je bilo že večkrat poudarjeno dejstvo, da z zahtevo po izločitvi TOZD Perutnina brezobzirno negira vse tisto, zaradi česar sta se kolektiva Agrokombinata in Prehrane soglasno odločila za združitev.
Edina posledica razprav o utemeljenosti in neutemeljenosti izločitve je že precejšnja gmotna pa tudi politična škoda. Prihaja do vse globljega razdora med TOZD Perutnina in ostalimi deli podjetja.
Zato je nujno, da se sedaj, ko je zahtevek za izločitev tudi formalno predložen, po zakoniti poti tudi čimprej odloči o njem.
Na podlagi gornjih ugotovitev sta zavzela odbora naslednja stališča, ki jih predlagata delavskemu svetu podjetja:
1.	Zahteva TOZD Perutnina za izločitev iz podjetja EMONA z namenom pripojitve k Perutninskemu kombinatu Pivka je ekonomsko škodljiva za podjetje kot celoto in za druge TOZD v njegovem sestavu, škodljiva glede na perspektivo tudi za kolektiv TOZD Perutnina.
Ekonomska škodljivost izločitve je zlasti v tem, ker se z njo iztrga perutninska proizvodnja iz enotnega koncepta podjetja, ki povezuje proizvodnjo, predelavo in trgovino.
Zavedati se je treba, da dela danes TOZD Tovarna močnih krmil s prek 50 % svojih kapacitet za potrebe perutninske proizvodnje, TOZD Kooperacija pa je s pretežnim delom svoje kooperacijske proizvodnje povezana s TOZD Perutnina. Poseben problem pomeni tudi racionalna razdelitev premoženja v obliki zemljiških površin in proizvodnih obratov, ki so v več primerih neločljivo vkom-ponirani v komplekse in objekte, ki jih koristi TOZD Poljedelstvo — gozdarstvo — govedoreja.
2.	Izločitev TOZD Perutnina je škodljiva tudi v političnem pogledu, saj prihaja v času, ko ustavna dopolnila terjajo od nas še večjo notranjo samoupravno konsolidacijo. Za zunanjega opazovalca pomeni lahko izločitev po predhodni integraciji proizvodnje, predelave in trgovine v novo EMONO, tudi dokaz o neprimernosti takšnih integracij, čeprav dosedanji dosežki EMONE v gospodarskem in samoupravnem pogledu dokazujejo ravno nasprotno.
Posebna politična in ekonomska škodljivost izločitve je tudi v njenem končnem namenu t. j. v horizontalni integraciji, ki zanesljivo vodi v monopolistično tvorbo.
3.	S strani vodstva podjetja in družbenopolitičnih organizacij podjetja je bilo storjeno vse, kar se je dalo, da bi z razgovori in protidokazo-vanjem preprečili nezaželeno in škodljivo dezintegracijo. Za neuspeh v tem pogledu so zato \*»celoti odgovorni protagonisti ekonomskega koncepta, ki je služil kot podlaga za zahtevek za izločitev. V takih okoliščinah in pogojih ne preostane drugega kot da delavski svet podjetja izvede postopek, ki je potreben za zakonito odločitev o zahtevku TOZD Perutnina.
Istočasno pa je treba ponovno opozoriti pristojne zunanje faktorje na ugotovitve, ki so povzete v tem sklepu in fazo, v kateri je postopek glede zahtevka TOZD Perutnina za izločitev.
4.	Na podlagi uradnega zahtevka TOZD Perutnina predlagamo, da naj delavski svet podjetja skladno z 219. členom Temeljnega zakona o podjetjih ukrene kar je potrebno za imenovanj ekomisi-je za razdelitev sredstev, pravic in obveznosti ter sam imenuje predsednika te komisije.
Delavski svet naj tej komisiji naroči, da med svojim delom prvenstveno ugotovi obveznosti iz kreditnih pogodb proti bankam in drugim upnikom, ki se bodo v primeru izločitve prenesle na TOZD Perutnina, In o teh obveznostih TOZD Perutnina takoj po ugotovitvi obvesti.
Delavski svet podjetja naj istočasno sklene, da mora TOZD Perutnina pred dokončno odločitvijo o njenem zahtevku predložiti garancijo svoje bodoče poslovne banke, s katero bo ta jamčila, da bo Perutnina Zalog pravočasno odplačevala vse svoje obveznosti iz kreditnih pogodb proti bankam in drugim upnikom, ki bodo v primeru izločitve prenešene nanjo. TOZD Perutnina naj v istem času tudi pridobi soglasje teh posojilodajalcev, da se te obveznosti zaradi izločitve lahko prenesejo nanjo.
Odbora menita, da delavski svet podjetja brez omenjene garancije in soglasij ne bi smel dati potrebnih zavarovanj po zadnjem odstavku 216. člena Temeljnega zakona o podjetjih, niti pristati na izločitev TOZD Perutnina iz podjetja EMONA.
5.	Odbora predlagata, naj delavski svet pred odločitvijo o zahtevku TOZD Perutnina da vsem delavskim svetom temeljnih organizacij združenega dela v obravnavo »Elaborat o ekonomski utemeljenosti združitve Perutninskega kombinata Pivka in Perutnine Zalog«, ter dokument »Razvojne in poslovne perspektive obrata Perutnina v podjetju Emona (varianta status quo)«, s katerima TOZD Perutnina utemeljuje svoj izločitveni zahtevek. V svojih stališčih glede izločitve TOZD Perutnina naj delavski sveti ostalih TOZD tudi povedo ali in v kakšnem obsegu bodo nji-
hove TOZD prizadete oziroma oškodovane, če se TOZD Perutnina Izloči.
O odcepitvi obrata Perutnina Zalog je ponovno razpravljal delavski svet podjetja na svoji 13. redni seji dne 19. aprila 1972. Diskusija je bila zelo živahna. Za popolnejše razumevanje problematike, objavljamo povzetek te razprave:
O povezanosti proizvodnje Tovarne močnih krmil s perutninsko proizvodnjo je govoril direktor TMK tovariš Dušan Oset. Pojasnil je, da skoraj polovica njihove proizvodnje odpade za potrebe Perutnine, to pomeni proizvodnja ene celotne izmene. V primeru odcepitve Perutnine bi imela TMK težave pri plas-manu krmil, saj bi morali proizvode plasirati po Sloveniji in tudi po drugih republikah, razen tega pa so eksterni kupci večinoma že pogodbeno vezani na druge proizvajalce. Dezintegracija bi vsekakor prizadela tudi druge proizvodne enote Emone. Tovarna močnih krmil je življenjsko zainteresirana, da obrat Perutnina ostane v sklopu podjetja, če pa se izloči, da ostane vsaj pri sodelovanju.
Mnenje direktorja obrata Kooperacije ing. Franca Letnika je prav tako, da bi dezintegracija pomenila za ta obrat škodo. Dejal je, da je dejavnost kooperacije vezana na več enot, Perutnina pomeni člen v tej verigi. V primeru odcepitve bo vrzel povzročila velike probleme.
Prav tako nasprotuje dezintegraciji direktor obrata poljedelstvo — gozdarstvo — govedoreja ing. Franc Goršič ter meni, da je tak ukrep neprimeren.
Ing. Marjan Munda, direktor obrata Perutnina, je nato povedal navzočim, da so obrat k taki odločitvi napeljali zgledi, saj je znano, da le specializirane organizacije uspevajo in napredujejo. Povezovanja pa ni mogoče izvesti drugače, kot s popolno integracijo. Odločitev Perutnine ni le trenutna muha, temveč plod dolgotrajnih proučevanj. V tem ni monopolizma, kot nekateri očitajo. Ustavni amandmaji predstavljajo enkratno priložnost, da OZD dobi vse pravice, Perutnina pa ni dobila dovolj hitre garancije, da bi uskladila plasma s proizvodnjo. Priključevanje k finalni proizvodnji je nujno, v okviru Emone pa za to ni ne prostora ne koncepta ne sredstev.
Po mnenju direktorja Munde obrat ni naletel na trezno razmerje za presojo vseh kvalitet in možnosti odcepitve, vsi so le obsojali dezintegracijo, ki ima samoupravni in poslovni značaj. Nikakor obrat ne namerava prekiniti ali preusmeriti sodelovanja od Tovarne močnih krmil ali
obrata Kooperacije. Tovariš ing. Munda je nato opozoril, da mora biti odločanje objektivno in ne plod subjektivnih nagnenj.
Tovariš ščeglovski je omenil trditev iz elaborata za odcepitev, da komerciala zmanjšuje proizvodnjo brojierskega mesa in se čudil, da pri tako razvejani maloprodajni mreži, kakršno ima Emona, ne more priti do večje proizvodnje-
Direktor direkcije za ekonomske in splošne zadeve Ivan Muhič je nato opomnil na politični moment dezintegracijskih teženj. Nato je zastavil vprašanje, kako je mogoče zagotavljati uspešno sodelovanje z Emono in hkrati trditi, da je zaupanje v kombinat Pivko negotovo ter čemu je tehnično poslovno sodelovanje z njimi nemogoče. PO' udaril je tudi, da zahteva po garanciji bank ni le formalnost, saj se odcepitev Perutnine tiče vseh enot, tudi tistih, ki niso v direktni blagovni menjavi z obratom.
Te pripombe je nato zavrnil dr. Hergouth, češ da je bistvena razlika sodelovanje s konkurenčnim podjetjem ali sodelovanj6 s podjetjem, ki nudi surovine, krmo ipd.
Besedo je povzel pomočnik generalnega direktorja tovariš Ljubo Filipan. Dejal je, da bo imela dezintegracija ekonomske in politične posledice. Postavljamo p6' litične koncepte vertikalnih integracij zaradi socialne varnosti, saj vemo, v kakšnem stanju se je znašla govedorejska in tudi prašičerejska proizvodnja Horizontalna integracija nl tista oblika povezovanja, ki lahko nudi ljudem socialn0 varnost. Položaj Perutnine je v okviru Emone mnog0 varnejši kot sicer.
Razen lastninskih odnosov je pomemben tudi medčloveški odnos, ki se je skrhal, nimamo pravice v nedogled podaljševati nejasne situacije, čim hitreje mora priti do odločitve, delavski svet podjetja naj sprejme predloge gospodarskega odbora in odbora za kadrovske zadeve in organizacijo dela.
Dr. Herghouth je nato ponovno poudaril, da obrat Perutnina nikakor ne namerava zvaliti vse odgovornosti na Emono, temveč pre; vzeti svoj del obveznosti ter jih tudi poravnati. Vendar pa se doslej nihče m bil pripravljen mirno pog°' varjati, vsi so samo poprek govorili o škodljivosti izl°' čitve.
Generalni direktor tovariš Franc Nebec je dejah da z obtoževanjem drU0 drugega ne bomo rešil1 problema, vendar pa nikakor ne prevzema vse krW' de na svojo stran. Očital ie nekritičnost do svojega dela obratu Perutnina. S s°'
(Nadaljevanje na 3. strani)
(Nadaljevanje z 2. strani) delavci se je udeležil sestanka kolektiva Perutnine 17. decembra lani, a so bili sprejeti kot tujci, v obratu bi morali pokazati večjo Pripravljenost za homogenost podjetja kot celote.
Tovariš Mitja Svetelj, direktor direkcije za finančne zadeve, je na očitek, da Podjetje ni pripravilo nobenega nasprotnega elaborata, odgovoril, da je edini Protipredlog dezintegraciji Poslovno-tehnično sodelovanje s kombinatom iz Piv-ke in posebni protiargu-nienti niso potrebni.
Delavski svet je nato sklenil:
1- Delavski svet podjetja se je seznanil z zahtevo TOZD Perutnina za izločitev 'z Podjetja z namero pripojitve k Perutninskemu kombina-tu Pivka in uvaja postopek za izločitev.
2. Delavski svet sprejema v celoti ugotovitve in stališča ter predloge skupne seje Odbora DSP za gospodarske zadeve in Odbora DSP za kadrovske zadeve in organizacijo dela z dne 14. 4. 1972 in s tem v zvezi sklene:
a)	ustanovi se komisija za razdelitev sredstev, pravic in dolžnosti.
Za predsednika komisije imenuje delavski svet tovariša Mitjo Svetelja, predsednika odbora DSP za gospodarske zadeve.
V komisijo imenuje 2 člana TOZD Perutnina, po enega člana pa vsaka ostala TOZD.
b)	TOZD Perutnina mora pred dokončno odločitvijo o njenem zahtevku za izločitev predložiti garancijo svoje bodoče poslovne banke, s katero bo ta jamčila, da bo Perutnina Zalog pravočasno odplačevala vse svoje obveznosti
iz kreditnih pogodb proti bankam in drugim upnikom, ki bodo v primeru izločitve pre-nešene nanjo. TOZD Perutnina mora v tem času tudi pridobiti soglasje teh posojilodajalcev, da se te obveznosti zaradi izločitve prenesejo nanjo.
c)	-Elaborat o ekonomski utemeljenosti združitve Perutninskega kombinata Pivka in Perutnina Zalog« in »Razvojne in poslovne perspektive obrata Perutnina v podjetju .EMONA’ (varianta .status quo> se dajeta v obravnavo vsem organizacijam združenega dela podjetja EMONA.
Delavski sveti vseh OZD so dolžni najkasneje do 15. maja 1972 na svojih razširjenih sejah (skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami) obravnavati ta dva dokumenta in sprejeti svoja stališča, pripombe in predloge.
Dejavnost komunistov Emone v letošnjem
letu
Člani komiteja Zveze komunistov Emone so na ve-i,1'1 svojih sejah obravnava-1 dosedanje in bodoče de-°^ne naloge. Med najvaž-nejšimi so vsekakor aktiv-n° in učinkovito reševanje 9°spodarskih težav, reali-žacija ustavnih amandma-a°v je v podjetju in skrb za delovnega človeka.
Boriti se moramo pro-1 Potrošniški miselnosti. trr>ona nima ravno rožnate-9a Položaja tako kot večina delovnih organizacij. Mobi-l2itati moramo predvsem astne sile. Ni sicer razlo-9a- da bi bili pesimisti, j^ndar pa je nujno, da se °timo problemov na dru-9ačen način in z novo mi-sdlnostjo. Programirana akdmulativnost v letu 1972 a morala pokriti nastale °dveznosti.
Ob vsem tem ugotavlja-da nekatere enote pod-
jetja poslujejo slabo, hkrati zahtevajo višje osebne dohodke.
Dolžnost članov ZK je, ugotoviti, kaj in kako je v trenutni situaciji potrebno ukreniti.
Kam moramo predvsem usmeriti našo aktivnost?
— V prevelikih zalogah nam leži mrtev kapital.
—■ Sredstva, s katerimi razpolagamo, se obračajo prepočasi.
— Naše mišljenje in naš odnos do dela je premalo poslovno.
— Izkoriščenost obstoječih materialnih osnov je prenizka.
— Prepočasne so akcije za realizacijo nalog in odpravljanje napak, neizpolnjevanje nalog je prepogo-
sto in odnos do tega je brezbrižen.
— Odnos do lastnega dela je navadno premalo kritičen.
Vsekakor je potrebno tudi kadrovsko politiko v podjetju spremeniti. Znotraj bi morali poiskati potrebno delovno silo s prekvalifikacijami. Zveza komunistov se mora vključiti v to akcijo in ljudem pojasnjevati stvari. Solidarnost mora biti prisotna pri vsakem delavcu, da bo lahko razumel in občutil podjetje kot celoto.
Nasploh moramo delavcu — človeku posvetiti več pozornosti, naše delo je še vedno preveč kabinetsko.
Najvažnejša obveznost članov komunistov je vsekakor realizacija ustavnih amandmanov v našem podjetju. V to dejavnost moramo vložiti ves svoj trud.
Na koncu je treba še preveriti znanje
Končan tečaj civilne
zaščite
Končani so tečaji članov enot civilne zaščite podjetja Emona, ki so jih obiskovali v zimskem in spomladanskem ciklusu 1972.
Zakon o narodni obrambi (Ur. I. SFRJ št. 8/69) določa, da gospodarske in druge organizacije morajo v svojih delovnih enotah formirati enote civilne zaščite, jih usposobiti in opremiti tako, da so sposobne reševati naloge, pred katere se postavljajo.
V delovni organizaciji je ena izmed pomembnih vprašanj zaščititi proizvodnjo in delavce v proizvodnji.
Po statističnih podatkih o požarih, zlasti i/ zadnjih letih se vsiljuje mnenje, da vse premalo polagamo pozornosti k temu vprašanju.
Izpolnjevanje zakona o narodni obrambi, civilni zaščiti in zakona o požarni varnosti mora potekati skladno s pogoji, kot jih narekujejo potrebe. Organizacija enot civilne zaščite in tehnika varstva pred požari in drugimi nesrečami morata rasti vzporedno z razvojem podjetja.
Statistika o požarih in drugih nesrečah, o materi-
alni škodi, ki so jih pretrpele gospodarske in druge organizacije zaskrbljujoče kaže na pomanjkljivosti, ki so po našem mnenju predvsem subjektivnega značaja.
Zato smatramo, da je vse premalo storjenega na področju narodne obrambe, civilne zaščite in požarne varnosti, ker te službe ne vrednotijo tako, kot bi ji po pomenu pripadalo. Na drugi strani pa ugotavljamo premajhen čut odgovornosti zaposlenih delavcev v podjetju.
Da smo v vsakem trenutku pripravljeni reševati dane situacije, je služba varstva narodne obrambe in civilne zaščite podjetja organizirala pri delavski univerzi »Boris Kidrič« v Ljubljani za enote civilne zaščite tečaje.
Na tečajih so si člani enot civilne zaščite pridobili znanje, katerega bodo uspešno lahko koristili pri praktičnih vajah pri nadaljnjem usposabljanju.
Tako so v zimskem in spomladanskem ciklusu zaključili tečaje člani enot civilne zaščite:
Obrat Mesna industrija Zalog
Gasilsko tehnična enota Enota prve pomoči Enota alarmiranja in obveščanja.
Obrat Perutnina Zalog
Gasilsko tehnična enota Enota prve pomoči Enota alarmiranja in obveščanja
Univerzalna enota delovne enote Duplica.
Obrat Tovarne močnih krmil
Univerzalna enota
Obrat PGG Domžale
Univerzalna enota delovne enote Mengeš-Drnovo Univerzalna enota delovne enote Vodice Univerzalna enota delovne enote Smlednik.
Maximarket
Gasilsko tehnična enota Enota prve pomoči Enota reda in varnosti. Po zaključku tečajev so člani enot polagali izpite. Če ocenjujemo kvaliteto znanja na izpitih, lahko rečemo, da je boljše kot pa smo pričakovali.
CERŠAK ANDREJ
Zaščititi proizvodnjo in delavce je pomembna naloga
Ekskurzija v MIZ in MM
#
Iz Osijeka prihajajo pohvale
Pismo iz Osijeka
Tovarišica iz Osijeka izraža že drugič svoje zadovoljstvo nad postrežbo v Supermarketu Osijek. Tak primer zglednega poslovanja služi lahko za vzor ostalemu prodajnemu osebju v maloprodaji Emone. Preberimo, kaj piše:
Dosta je vremena prešlo kad sam vam pisala. Sada opet pišem o mesnem odjelu u Supermarketu Osijek.
Dugo sam se hranila po hotelima, no zaželela sam da i sama nešto spremim. Pošto mesari, i ako peru mašine za mljeti meso pri-maju i novac u ruke pa opet meso, zato ja nišam kupovala mljeto meso. Kupila sam radije sama ma-šinu za mljevenje. No tu mašinu sam poklonila od kada uzimam meso u vašem Supermarketu, jer me-
sari tamo ne manipulišu s novcem. Vrlo su korektni u posluzi!
I ako stanujem na trgu, gdje je samoposluga i pijača sa šest mesnica, ja ipak idem u vaš Supermarket. Zadovoljna sam u svakom pogledu i sretna što se pazi na higijenu.
Sa poštovanjem ostajem vaš potrošač!
DENICH Elizabeta, Osijek
Dne 18. aprila 1972 smo s Komunalnim zavodom za zaposlovanje Ljubljana, s službo za poklicno usmerjanje mladine, organizirali strokovno ekskurzijo v Mesno industrijo Zalog in Maksimarket. Namen te ekskurzije je bil v tem, da posredujemo mladini čim več informacij o raznih poklicih. Ekskurzija je bila primerna tudi za učence posebnih šol, ker so si lahko ogledali več poklicev ozkega profila v prehrambeni stroki.
Po obratih nas je vodil tovariš Leben Štefan in nam sproti tolmačil proizvodni postopek.
Po končanem obhodu smo se zbrali v sindikalni dvorani MIZ-a, kjer je tovariš Cigale Ferdo govoril o izobraževanju učencev mesarske stroke. Med drugim je povedal navzočim, da so sedaj urejeni nazivi in sistem izobraževanja mesarskih poklicev, ki jih izobražuje Poklicna živilska šola Maribor.
Izobraževala se bosta poklica:
mesar-prodajalec (namesto dosedanjega mesarja-sekača) in
mesar-proizvajalec (na-
mesto dosedanjega mesar-ja-splošni tip).
V	izobraževanje za ta dva poklica lahko vključimo mladince in mladinke, ki so uspešno končali osnovno šolo, ki so mlajši od 18 let in so zdravstveno sposobni za opravljanje živilskega poklica. Učna doba traja 36 mesecev, pouk pa je deljen na teoretični del (3 krat po štiri in pol mesece) in praktični del Praktični pouk obiskujejo (3 krat šest mesecev), učenci v gospodarski organizaciji, s katero sklenejo učno pogodbo. Po dokončani šoli pridobe naziv poklica širokega profila.
Po predpisih Zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij se bosta izobraževala tudi poklica: klavničar in predelovalec mesa.
V	ta dva poklica lahko vključimo mladince, ki so uspešno končali najmanj 6 razredov osnovne šole, še niso dopolnili 18 let in so zdravstveno sposobni za opravljanje živilskega poklica. Z osebo, ki izpolnjuje omenjene pogoje, je potrebno skleniti učno pogodbo. Klavničarja in predelovalca mesa bo izobra-
ževala posebna šola za specializirane poklice na Poklicni živilski šoli v Mariboru. Učna doba bo trajala 18 mesecev, pouk bo ravno tako deljen na teoretični del (štiri in pol mesece) in praktični del (dvanajst mesecev). Po uspešno dokončani šoli bodo učenci dobili naziv poklica ozkega profila.
Dalje je tovariš Ferdo Cigale omenil šolanje na Tehnični šoli v Petrinjo, kjer si pridobijo poklic mesar in mesarski tehnik. V času učenja prejmejo vsi učenci mesečno nagrado, podjetje pa poravna tudi stroške internata v času teoretičnega dela pouka.
Ogledali smo si še Maxi-market, kjer nam je tovarišica Marija Grčar razkazala etažo A, nakladalno rampo in hladilnice, posebno so bili navdušeni nad gostinskimi obrati Maxi-marketa.
Ob zaključku smo se še pogovorili glede možnosti zaposlitve na delovnih mestih, kjer ni potrebna poklicna šola.
Milica Zupančič Oddelek za izobraževanje
Vnrčujmo pri Mlno-Mtni službi Emone
Obvestilo
Vse naše vlagatelje prosimo, da čim prej predlože čeke, ki jih prejemajo na račun osebnih dohodkov ali za obresti, v naše blagajne HKS zaradi knjiženja v hranilno knjižico.
Svetujemo vam, da teh čekov ne hranite v denarnici ali v predalu, ker jih lahko izgubite in izguba bo povzročala vam in službi HKS same težave!
Zato ponovno prosimo,
čeke oddajte čim prej, (vsaj še tisti mesec, ko ga prejmete!) najbližji blagajni HKS v knjiženje. S tem boste pomagali tudi naši službi, da bomo redno in ažurno obdelovali v našem elektronsko-račun-skem centru ter v finančnem knjigovodstvu vse podatke o stanju in gibanju hranilnih vlog!
Vodja HKS Ernest Krume
BLAGAJNIKI HKS EMONE!
Blagajnike HKS Emone, ki so sklenili z našo službo pogodbo o delu, obveščamo, da bodo prejemali honorar za svoje delo redno mesečno, kot lani.
Honorar se vam izplačuje z enomesečnim zaostankom, tako ste dobili honorar za februar 1972 z izplačilom osebnih dohodkov za marec, honorar za marec pa boste dobili z izplačilom osebnih dohodkov za april itd.
Zneski za vaše delo so natisnjeni na izplačilni kuverti (obračunskem listu osebnega dohodka) pod oznako VP 14 ali 15 (dodatek za nadurno delo po učinku ali po času.).
Toliko v vednost!
Vodja HKS Ernest Krume
Promet blagajn HKS za marec 1972
Blagajna	Dvigi	Vloge
Supermarket	1,301.013,00	1,261.014,99
Šmartinska	422.030,00	461.498,55
Vižmarje	13.009,85	14.790,00
Šentvid	26.525,05	14.574,65
Zagorje	19.200,00	12.984,70
Opatija	13.080,00	9.008,55
Osijek	75.543,45	66.905,65
Koper	80.240,75	112.869,98
Stražišče	12.840,00	2.167,40
Bled	16.407,42	16.274,20
Litija	5.200,00	4.550,00
Dol	1.940,00	4.500,00
Vir	26.634,30	11.590,00
Mengeš	7.450,00	9.858,80
Kamnik	9.990,00	7.330,00
Škofja Loka	3.630,00	4.950,00
Sežana	18.102,21	17.867,70
Jesenice	8.790,00	10.970,30
Kranjska gora	55.185,50	44.956,90
Nova Gorica	24.006,30	29.953,80
Gornja Radgona	41.501,05	40.913,10
Črnomelj	30.583,40	23.635,20
Hrastnik	11.150,00	13.987,80
Velika Nedelja	2.200,00	2.150,00
Razkrižje	5.582,35	3.840,00
Rijeka	24.302,00	22.854,70
Beograd	10.300,00	12.150,00
Maribor	67.540,00	50.020,00
TMK	99.420,30	108.807,40
MIZ	203.024,67	241.805,89
Perutnina Zalog	96.024,10	90.415,10
Prašičereja Ihan	146.550,10	155.045,90
Govedoreja Domžale	89.991,40	130.407,10
Kooperacija Ljubljana	28.494,60	31.640,40
Kooperacija Kamnik	47.906,60	13.824,50
Kooperacija Domžale	52.420,00	128.323,30
Kooperacija Lukovica	6.000,00	8.510,00
Perutnina Duplica	24.197,10	36.412,20
Pršutarna Lokev	8.837,80	11.340,00
Gozdarstvo	30.464,40	28.982,10
Uprava	131,85	541,85
Maximarket	398.375,93	375.644,60
Trbovlje	7.050,00	10.740,00
Skupaj:	3.572.866,48	3.667.597,31
V marcu so vloge narasle za 94.730,83 dinarjev.
Stanje hranilnih vlog in drugih sredstev, ki si jih je pridobila naša HKS, znašajo ob koncu marca 1972 okoli 765 milijonov starih dinarjev.
Zaupajte in vlagajte prihranke v našo hranilnico! Odločite se, da boste prejemali osebni dohodek v celoti preko hranilne služ-
be. S tem boste koristili sebi z zelo ugodnimi obrestmi, pomagali pa boste tudi matičnemu podjetjU< ki zbira na ta način denarna sredstva za obratovanje.
Dokažite, da ste zvest član združenega podjetja Emona Ljubljana!
Vodja HKS Ernest Krume
PREKLIC VELJAVNOSTI HRANILNIH KNJIŽIC IN ČEKOV HKS EMONA
Razglašamo neveljavnost naslednjih hranilnih knjižic in čekov:
—	ček na ime Zagorc Jože, osebna št. 80408, znesek čeka 340.— din; imenovani je zaposlen v MM;
—	hranilna knjižica številka 14340 na ime Zupančič Franc, osebna številka 67074, zaposlen v direkciji trgovine na debelo;
—	hranilna knjižica številka 03491 na ime Marinko Dragica, osebna številka 54759, zaposlena je v ERC;
—	ček na ime Bricelj Anton, osebna številka 10488, znesek čeka 370.— din, zaposlen v marketu na Gosposvetski;
—	hranilna knjižica številka 64436 na ime Kleno-vič Nada, osebna številka 81802, zaposlena v SM Osijek;
—	hranilna knjižica številka 38778 na ime Inhof Liliana, osebna številka 78386, zaposlena v SM Osijek;
—	ček na ime Kramžat Janez, osebna številka 69708, znesek 430.— din. zaposlen v SEP;
—	hranilna knjižica številka 14639 na ime Maje Leon, osebna št. 19174, zaposlen v SEP;
—	hranilna knjižica številka 04499 na ime Pezdir Jožefa, osebna številka 18473, zaposlena v družbeni prehrani;
—	hranilna knjižica številka 15230 na ime Forst-ner Martin, osebna številka 55129, zaposlen v regal' nem skladišču direkcije trgovine na debelo;
—	hranilna knjižica številka 45047 na ime Peterlin Stanislava, osebna številka 77222, zaposlena v MM;
—	ček na ime Štern Tončka, osebna številka 51409, znesek 400.— din, zaposlena v marketu na Cigaletovi.
Pazite na hranilne knjižice in čeke! Izguba knjižica ali čeka vam povzroča nevšečnosti, podjetju pa škodo!
PREGLED
izplačil osebnih dohodkov za marec 1972 preko HKS Emona Ljubljana
		-C Q		s?	ol		CČ
Enota ^3 11	Število delavcev	‘c O 03 _ N ” > o KO >0	Od tega če s 100 % Ol	> 0> (D N co •• CC in	Izplačilo Oi v neto zne:	Znesek izd: čekov za O	> 0 TT |CD Sts" CC
1010	Direkc. za splošne in ekon. zadeve in direkc. za fin.	174	173	42	24,3	387.986,70	174.532,50	45,0
10 20	ERO	47	46	26	56,5	99.880,34	58.995,30	59,0
10 30	HKS	5	5	4	80,0	13.303,43	10.477,40	78,8
10 40	SEP	37	37 .	2	5,4	67.751,67	22.689,80	33,5
15	Družbeni standard	18	18	1	5,5	25.787,04	8.927,10	34,6
21	Poljedelstvo — govedoreja Domžale	318	316	11	3,5	501.216,22	165.899,90	33,1
22	Prašičereja Ihan	117	117	78	66,6	201.937,59	164.282 —	81,3
23	Perutnina Zalog	252	249	19	7,6	446.101,19	149.118,50	33,4
24	Kooperacija Ljubljana	30	30	13	43,3	60.595,92	36.345,80	60,0
25	TMK Ljubljana	112	112	17	15,2	203.897,86	81.012,10	39,7
26	MIZ Ljubljana	485	480	36	7,5	834.456,36	256.877,50	30,7
30	Direkcija trgov, na debelo, skupne službe in uprava	157	155	9	5,8	267.257,90	86.320,70	32,3
3l	Grosist — S 1	12	12	2	16,6	26.684,82	10.942,40	41,0
32	Grosist — Sil	64	64	4	6,2	112.529,84	36.856,40	32,7
34	Grosist — S lil	105	102	2	1,9	162.235,35	47.836,10	29,5
35	Grosist — S IV	75	75	2	2,7	136.112,13	41.648,80	30,6
36	Grosist —'SV — pražarna	68	68	1	1.5	102.147,55	30.407,70	29,8
37	Grosist — S — transport	118	115	14	12,2	281.889,38	80.410,70	28,5
38	Grosist — S — prodaja	55	54	21	38,9	166.875,29	76.399,20	45,8
39	Grosist — S VII — Konsignacija	15	15	4	26,7	44.802,94	18.762,70	41,9
40	Direkcija maloprodaje — uprava	81	79	7	8.8	153.213,68	51.584,70	33,7
41	Direkcija maloprodaje — marketi	573	567	119	21,0	927.542,23	409.843,70	44,2
42	Direkcija maloprodaje — klasične trgovine	216	211	10	4.7	322.049,68	100.419,—	31,2
43	Direkcija maloprodaje — bifeji	188	188	31	16,5	280.259,23	114.033,70	40,7
44	Direkcija maloprodaje — Fontana-Globtour	6	6	—	—	13.229,91	3.660,—	27,7
45	Direkcija maloprod. — (SM (Ljubljana, Osijek, Bled)	364	362	43	11,8	527.254,02	192.131,90	36,4
46	Direkcija maloprodaje — SM Maribor	120	119	—	—	168.828,60	46.150,—	27,3
47	Direkcija maloprodaje — maloprodaja Koper	119	118	4	3,4	225.011,17	67.837,50	30.1
48	Direkcija maloprodaje — MM Ljubljana	464	458	150	32,7	679.306,20	390.940,90	57,5
49	Direkcija maloprodaje — maloprodaja Reka	6	6	—	—	9.168,43	2.470,—	26,9
oU	Zunanja trgovina — uprava	36	36	6	16,6	91.141,58	38.879.—	42,7
51	Zunanja trgovina — S 1	38	37	12	32,4	79.852,38	40.136,80	50,3
52	Zunanja trgovina — Sil	13	13	4	30,7	33.915,44	17.354,70	51.2
53	Zunanja trgovina S lil	88	88	15	17,0	201.314,11	74.734,10	37,1
54	Zunanja trgovina — S IV	20	20	11	55,0	49.745,56	30.082,90	60,5
50	Direkcija za inženiring	28	25	6	24,0	77.515,25	34.911,50	45,0
51	Direkcija za inženiring	1	1	—	—	1.869,21	190,—	10,1
/0	Turistična agencija Globtour	15	15	3	20,0	38.932,40	19.222,50	49,4
»2	Globtour — agencije	49	48	2	4,2	136.006,62	31.341,90	23,0
ou	Direkcija za gostinstvo	27	27	1	5,9	52.694,31	17.558,60	33,3
-		Skupaj	4.716	4.667	732	15,6	8,212.199,53	3,242.226,—	39,5
Zgledi vlečejo!
Naša hranilna služba je Poslala vsem direktorjem, Poslovodjem, vodjem enot jn drugim vodstvenim de-|ovcem združenega podjet-ia pismo z željo, da bi z 2druženimi močmi izvedli akcijo, ki jo naš generalni direktor zahteva od vseh: ®esede mičejo — zgledi vlečejo!
To naše pismo se glasi:
Spoštovani tovariš direk-t°r -— tovariš poslovodja!
Znano vam je, da je de-'ovski svet podjetja v maju 1971. leta ustanovil hranil-no-kreditno službo. Organi-Zacija te službe temelji na določilih republiškega zagona o ustanavljanju in potovanju hranilno-kreditnih služb.
Namen te službe je, da z branimi hranilnimi vlogami pomaga združenemu ^djetju s sredstvi za obra-tpvanje in za razvoj podje-tja' člani naše hranilne službe pa uživajo zelo u9odne obresti.
Hranilna služba ima us-Pehe pri svojem poslova-aiu. Stanje hranilnih vlog ln stanje kreditnih sredstev Znaša ob koncu marca 1972: 765 milijonov S di-Psrjev, ob začetku lanske-9a leta so znašale te vloge le okoli 205 milijonov S di-Parjev.
, Generalni direktor podrtja zahteva od vseh vodil-Plh in vodstvenih delavcev Podjetja, da le-ti s svojimi Osebnimi zgledi ter prizadevanji pomagajo hranilni službi pri zbiranju sred-
stev. Tako pomagajo podjetju pri reševanju težav, ki jih imamo zaradi nezadostnih finančnih sredstev. Iste zahteve smo slišali tudi od naših delavcev, ki so v anketi v juliju 1971. leta zahtevali, da se vodilni in vodstveni delavci z osebnimi zgledi prizadevajo izvrševati sklepe, ki so jih organi podjetja sprejeli po tem vprašanju. Ta anketa je bila objavljena v našem informatorju št. 11 v mesecu oktobru 1971.
Kaj pričakuje naša hra-nilno-kreditna služba od vas?
Da tolmačite vašim delavcem in vodjem oddelkov, da je »kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača« dinar do dinarja pa kapital, ki ga Emona potrebuje! Jasno nam je, da mnogi naši delavci ne morejo varčevati za daljša obdobja. Tisti, ki to zmorejo naj varčujejo pri nas in ne pri drugih bankah ali hranilnicah. Dejstvo pa je, da vsi naši delavci lahko shranijo — deponirajo celo plačo v naši hranilnici in, da dvigajo denar iz hranilnice takrat, ko ga potrebujejo. Podjetju se še kako izplača, da obrača ta denar, čeprav obrača naše vloge le nekaj dni ali nekaj tednov. Blagajne hranilne službe so tako številne (teh imamo trenutno 43), da ne sme biti ovira vlagatelju pri dviganju vlog, ki jih ima v hranilni knjižici.
Prosimo vas, da s polnim razumevanjem in z vašim
osebnim prizadevanjem pridobivate vaše delavce, da se vključijo v našo hranilno službo in sicer tako, da se jim izplačuje njihov osebni dohodek v celoti preko naše hranilne službe. Delavec bo v tem primeru sprejemal namesto gotovine ček. Delavci pa naj dvignejo njihov zaslužek, oziroma njihove vloge postopoma takrat, ko denar rabijo.
Pri teh vaših akcijah bomo rade volje sodelovali z vami!
Odstopne izjave dobite pri naših blagajnah hranilne službe ali pa vam jih pošljemo, kolikor jih pač boste zahtevali.
Odstopne izjave pravilno izpolnjene in podpisane od delavcev pošljite na naš naslov.
Generalni direktor in predsednik našega delavskega sveta bosta spremljala vaša prizadevanja in vaše uspehe.
Informacije so vam na voljo pri vodji hranilne službe.
Nekateri direktorji in vodje enot so se odzvali vabilu. Svojim delavcem so pojasnili in raztolmačili namen in koristi naše hranilne službe in večina delavcev teh enot se je brez obotavljanja odzvala pozivu nadrejenih: odločili so se, da bodo prejemali osebni dohodek v celoti preko naše hranilne službe, vloge pa bodo dvigali postopoma, kadar bodo de-
nar pač rabili. Pohvaliti moramo vodstvo obrata Prašičereja Ihan, vodstvo Maximarketa, marketa v Cigaletovi, poslovodjo trgovine v Podpeči, marketa v Gornji Radgoni, marketa na Gosposvetski, vodstvo obrata Kooperacija, sektor prodaje pri grosistu, sektor I, II in IV v direkciji zunanje trgovine, ER center, službo HKS in še vodstva nekaterih trgovin.
Dejstvo je, da delavci rade volje pomagajo svojemu podjetju. Zahtevajo pa, da se jim zadeva jasno raztolmači in da se jim odgovori na njihove pripombe in vprašanja.
Pomanjkanje obratnih sredstev je za naše podjetje (in tudi za druga) tako občutno, da se bo iz resne situacije rešil le tisti kolektiv, ki bo z lastnimi silami in z dosledno disciplino do dela ukrepal, da pride »na zeleno vejo«.
Spodnja tabela prikazuje podatke in primerjave dejstev, ki sem jih navedel v prejšnjem odstavku. Iz tabele je razvidno, da prejema 15,6% naših delavcev osebne dohodke v celoti preko HKS, vrednost čekov pa znaša v primerjavi z izplačanimi osebnimi dohodki v marcu 39 : 5 %.
Vključujmo se v našo hranilno službo! Z osebnimi zgledi in z osebno iniciativo bomo zanesljivo uspeli! Delavci HKS so pripravljeni, da sodelujejo in pomagajo vodilnemu in vodstvenemu kadru pri tej akcijil
Vodja HKS Ernest Krume
BODICE IZ MARKETA NA GOSPOSVETSKI
Nelikvidnost težka je bolezen,
virus je poznan, cepivo se ne prime,
ker je zdravnik bolan.
Če ne bomo imeli več mesa, nam bo še »bernardinec« poginil!
Naša Perutnina ima nemirno ekonomsko kri pa še peruti. Lahko nam celo odleti — ker ima domotožje — v svojo horizontalno jato!
Gozdarstvo je postalo aktivno. Samo če pri inventurah ne upoštevajo tudi štorov!
Naši prašiči so se včasih vozili z letali, so bili gospodje, sedaj pa zopet postajajo tovariši.
Če bi se od Emoncev pri Emonkah vse prijelo, bi bilo teletine še preveč!
Naš MAKI se v mini Ljubljani slabo počuti!
Mnenja o sporazumevanju
Proces sporazumevanja, ki se je začel na podlagi zakona o dohodku, je konec leta 1971 zaobsegel v Sloveniji prvo fazo uresničevanja. Da bi zvedeli prve ocene in mnenja zaposlenih o tej problematiki, je Center za raziskovanje javnega mnenja pri RS sindikatov Slovenije izvedel raziskavo.
Polovična obveščenost.
Za letošnje začetne rezultate je značilna neenaka obveščenost posameznih skupin delavcev. Na vprašanje: Ali je vaše podjetje v skupini, kjer so doslej že podpisali samoupravni sporazum? smo v poprečju dobili 41,3% pritrdilnih odgovorov in le 7,9% nikalnih, medtem ko je 50,8% zaposlenih odkrito izjavilo, da ne ve.
O obveščenosti so med posameznimi skupinami delavcev velike razlike. Med proizvodnimi delavci je le 32 % obveščenih, med delavci v upravi in strokovnih službah 60 % in med vodilnimi 70 %.
Enako velja tudi glede iz-
obrazbe. Medtem ko je 70 odstotkov zaposlenih z višjo in visoko šolo obveščenih, ta odstotek sistematično upada do 22 % za zaposlene z nedokončano osnovno šolo.
Celotna podoba obveščenih — tudi o vsebini samoupravnih sporazumov — bi bila verjetno povsem drugačna, če bi anketirali potem, ko so v delovnih organizacijah že pripravili interne akte in pravilnike za delitev osebnih dohodkov. Sindikalna vodstva v delovnih organizacijah bodo imela in tudi morala imeti večjo vlogo v fazi pripravljanja določb samoupravnih sporazumov.
Na vprašanja o pričakovanju v zvezi s samoupravnim dogovarjanjem, so zaposleni odgovarjali dokaj ugodno. V to nas prepričuje rahlo izražen dvom glede doslednosti uveljavljanja vseh določil samoupravnih sporazumov v praksi in prevladujoče prepričanje, da je samoupr. sporazumevanje treba nadaljevati (48,0 %).
Zgradba pariške opere
bii je namreč pol ure s podzemno železnico izven Pariza. Stanovali smo v enem od pariških središč Trocadero, kar nam je omogočalo hitre in cenene oglede mesta.
Naša izobraževalna dejavnost je bila organizirana v dveh smereh: v tehnično (predavanja, obiski laboratorijev, institutov, knjižnic, šol, trgovskih centrov itd.) ter v kulturno (celodnevni izleti v okolico Pariza, obiski muzejev, galerij, gledališč ipd.).
če navedem nekatere naslove naših predavanj, bom ljudem, ki se za to zanimajo, vse povedal;
— Dejavniki francoskega gospodarstva,
— Socialne ustanove in
— Trgovinski vidiki kakovosti,
— Embalaža in marketing,
— Kontrolna služba in preprečevanje napak,
— Kontrolna služba in preprečevanje goljufij,
— Industrijska embalaža in estetika.
Kot dopolnilo predavanjem, ki smo jih poslušali, smo obiskali še:
— Center za kovinsko embalažo,
— Center za preizkušanje železniških kontejnerjev,
— Študij za industrijski disajn,
— Tehnični center v Boisu,
— Zavod za analize živilskih proizvodov,
Razstavo Van Gogha radi pokažejo vsem tujcem. Edinstvena je vožnja z razstavljenimi gliserji po Sei-ni, ko gori na bregovih na tisoče žarnic in žarometi osvetljujejo znane palače iz časov vseh Louisov, Charlesov in Napoleonov! Z avtobusom smo križarili po nočnem Parizu in občudovali smotrno ureditev mesta, razsežnost trgov in avenij ter edinstven pogled od Spomenika zmage mimo Concorde in Tuileries. Utrujeni od vožnje in ogledov smo se ustavili na bu-levaru St. Michel, popili pivo in se sprehodili po univerzitetnem delu do Sorbone. Trg okrog Spomenika zmage se uradno imenuje Plače Charles de
dnevni seminar francoske
Francoska in naša vlada sta se sporazumeli o medsebojnem tehničnem sodelovanju zaradi oživitve, razširitve in utrditve medsebojnega gospodarskega sodelovanja.
V Parizu bodo strokovni seminarji za jugoslovanske inženirje in specialiste, francoska vlada pa bo pošiljala k nam »misije«. Trenutno je po svetu 52 misij, »stažistov« — udeležencev seminarjev pa je več kot 30.000.
Prvi seminarje bil od 10. do 31. marca v Parizu in je bil namenjen normalizaciji (po naše standardizaciji), kvaliteti blaga in embalaže.
Drugi seminar naj bi bil od 12. do 23. aprila prav tako v Parizu in bo namenjen upravljanju podjetij.
Tretji seminar pa bo od 19. do 30. junija za finančne izvedence s temo: uvoz blaga in pogoji za kreditiranje uvoza.
Organizator seminarjev je ACTIM (Agence pour la cooperation technigue in-dustrielle et economigue). Organizacija za tehnično, industrijsko in ekonomsko sodelovanje. Ta omogoča realizacijo programa ekonomske in industrijske ko-
operacije in je odgovoren ministrstvu za gospodarstvo in ministrstvu za finance Francije.
Med najvažnejše oblike delovanja ACTIMA spada:
—	v tujini
—	organizacija misije francoskih ekspertov,
—	ustvarjanje in organizacija centrov za izobrazbo
—	ustvarjanje centrov profesionalcev,
za širjenje tehnične dokumentacije,
—	organizacija pogovorov o sodelovanju in napredku industrije.
—	v Franciji
—	organizacija specializacij na visoki ravni za tuje inženirje in specialiste, ki imajo že več let poklicne prakse in zasedajo odgovorna delovna mesta,
—	več kot 30.000 podobnih stažev je že bilo organiziranih po razpisih francoske industrije v obliki individualnih programov in študijskih seminarjev, ki združuje 10 do 20 tujih inženirjev in specialistov.
ACTIM organizira seminarje s tehnično, industrijsko in sodobno gospodarsko tematiko. Udeleženci so lahko iz ene same ali iz več držav. Ti seminarji
imajo nalogo, da omogočajo tujim inženirjem in specialistom poglobljeno sodelovanje, seminarji so močno orodje in vez mednarodnega sodelovanja in občevanja. ACTIM organizira lahko tudi seminarje na željo tujih držav.
Naj vam zdaj povem še o seminarju samem, ki sem se ga udeležil, nekatere podrobnosti in zanimivosti.
Program za naš seminar ni bil najbolje sestavljen. Udeležilo se ga je 18 Jugoslovanov s področja elektronike, gozdarstva, lesno predelovalne, tekstilne, živilske stroke in čiste embalažne vede. Za tako raznolik sestav udeležencev na najvišji ravni, je težko napraviti aktualen, zanimiv in pester program. Nujno se je moralo zgoditi, da smo odhajali s predavanj, obiskov tovarn, laboratorijev in institutov eni bolj drugi manj zadovoljni. Vsekakor je bilo največ dela za živilce, če upoštevamo, da so nas zanimala tudi predavanja in vaje za embalažo.
Po programu bi morali stanovati v študentskem tehničnem centru Cachan, pa je bil na srečo zaseden,
kolektivni delovni odnosi, — Splošna organizacija standardizacije v Franciji, — Administrativna ureditev in politično življenje v Franciji,
— Francija ima skupno evropsko tržišče,
— Francoske nacionalne norme ISO, CEI in CEN,
— Statistična kontrola kvalitete,
— Znamke kakovosti,
— Organizacija kontrole kakovosti,
— Načrtovanje in kroženje dokumentov v podjetju, — Standardizacija na področju embalaže (filmi), — Embalaža, transport in distribucija blaga,
— Kakovost uslužnost-nih dejavnosti,
— Kontrola v okviru znamke,
— Propaganda v korist kakovosti,
— Center za živilsko predelavo,
— Tržnico Rungis na letališču Orly.
Če ste nas spremljali po čisto strokovnih, včasih že enoličnih predavanjih, ki smo jih poslušali v dvoranah brez oken, a s klimatskimi napravami, tako da je omogočena največja koncentracija, vas vabim na privlačnejši del našega programa — kulturni del.
Skoro obvezno in z vodiči smo si ogledali Pariz in okolico. Prireditelj je nosil večji del stroškov prevoza z avtobusi, mi pa smo le simbolično plačali majhne prispevke.
Če brskam po sprotnih zapiskih, mi je prijetno ob misli, da smo ogromno videli od vsega, kar ima 8 milijonska prestolnica Francije.
Gaule, Parižani pa hočejo kar po starem Etoile in vsem je prav, da sta na oznaki obe imeni.
Prvo soboto smo si ogledali grad Versailles, grad Trianon in Hameau, 29 km oddaljen od Pariza. To je grad Louisa XIII, z gradnjo so začeli leta 1668 in je danes svetovno znana lepota, posebno lepi pa so parki. Prvo nedeljo smo obiskali 126 km oddaljen Rouen, glavno mesto Normandije. Videli smo slavne gotske katedrale, poslušali zgodbe iz življenja Jeane d'Arc ter obiskali istoimenski muzej. Poskusili smo tudi normandijske specialitete.
Naslednjo nedeljo smo se z avtobusi odpeljali v Fontaine Bleau, lovski grad francoskih cesarjev in slovi po velikih apartmajih Napoleona I. Na povratku smo si v vasici Barbizon ogledali še hiše slavnih francoskih slikarjev de Mi-lleta, Thčodora Rousseaua Troyona in drugih.
Pokazali so nam tudi drugo pariško letališče Le Bourget, ki je namenjeno notranjemu in afriškemu prometu, nadaljevali Pa smo pot do gradiča Chan-tillyja, ki spada med bisere francoskih gradov.
Poslušali smo znameniti kvartet Leowen-Guth v Ca-chanu pri Parizu, ki se je pravkar vrnil s potovanja po Ameriki. V katedrali Notre Dame smo uživali ob orgelskem koncertu znamenitega francoskega umetnika.
Nismo pozabili obiskati Casino de Pariš, kjer nas je zabavala popularna Zizi kot pevka in plesalka, v Comedie Francaise pa smo se smejali Namišljenemu bolniku in nas jezik ni nic motil, saj poznamo vsebino. Na srečo smo dobili tudi vstopnice za Bolšoj teater v Operi in gledali predstavo Labodjega jezera.
Seveda smo nekajkrat obiskali Louvre in uživali ob delih velikanov Diirerja' Rubensa, Rembrandta, Wat-teauja in še in še. Za Louvre bi morali imeti ve-
Kdo ne pozna slovitega pariškega simbola — Eiffelovega stolpa!
Mlinčki za kavo iz XVII. in XVIII. stoletja v Ronenskem muzeju
Trg Charlesa de Gaula ali po starem Plače de 1’Eloile
46 km od Pariza je lovski grad franc, cesarjev Fontaine Bleu
tehnične pomoči v Parizu
1'ko več časa, da bi si lah-vse ogledali.
Obiskali smo tudi vse znamenite cerkve, galerije, Eifflov stolp v najvišjem nadstropju, Palais Chaillot, gledališče na Elizejskih poljanah in v L'oeuvre komično opero.
Gotovo boste radovedni, °d kod denar za vse izlete, °glede in prevoze. ACTIM nam je prvi dan dal primerna dnevnice, tako da smo 'nieli za hrano, stanovanje, kulturo in časopisje, pod-2ernno in nadzemno železnico, za vino in pivo — za lePa Parižanke pa ni bilo nič vkalkulirano. Ko smo Pdreditelju to ob slovesu °čitali, so nam povedali, da to tudi njim zmanjka iz rednih zaslužkov.
Se nekaj besed o organizaciji. Sprejeli so nas na
letališču Orly in nas tja tudi vrnili. Preskrbeli so nam hotel. Predavanja smo poslušali na treh različnih mestih, oddaljenih tudi do 30 kilometrov, tako smo spoznali različne dele mesta do podrobnosti.
Francoščino so nam na predavanjih prevajali v srbohrvaščino, kar je nam Slovencem pomenilo pravo zmešnjavo in naši zapiski so mešanica francoščine in slovenščine. Tretji dan nam je bil prevajalec že odveč in smo poslušali samo še francosko. No, res je najbolje, če človek v Parizu zna francosko!
ACTIM je mislil na nas, preden smo prišli v Pariz in nas je vse nezgodno zavaroval. Saj veste, kakih 4 milijone avtomobilov je v Parizu in če pride podeže-
lan v mesto ... Avenije, ceste, trgi so široki in obljudeni. No ja, nismo rabili zdravnika, visoke zavarovalne premije smo pustili kar v Parizu!
ACTIM je mislil tudi na jutri. V njegovi bogati knjižnici smo lahko izbrali za 500 frankov kulturnih, znanstvenih in tehniških knjig kot darilo. (Vse tehniške in strokovne knjige so na voljo članom kolektiva, če jih zanimajo.)
Da se ne bi ob večerih čutili osamljene, so nam ponudili številne francoske ugledne družine kot gostitelje. Jezik je bil seveda francoščina in le izjemoma nemščina ali italijanščina. Kdor je bil korajžen, je preživel popoldan in večer ob prijetnem klepetu, bil nagrajen z dobro francosko
Da ne bomo v zadregi
Mladi med seboj
Mladost je deležna neka-*erih privilegijev — tudi v u°ntonu. Vendar pa to niso Privilegiji, ki bi se kazali v r°batosti, zarobljenosti, v Vsesplošnem zavračanju Pravil kulturnega vedenja. . Pač pa ima mladost pravico do večje sproščenosti, č° navidezne neuglajeno-[Ti. ki pa je v resnici le od-^itosrčnost — ali posledi-Ca neveščnosti v nekaterih °hlikah mimikrije nekate-r'h odraslih.
2ato se mladi med seboj Praviloma ne vikajo, tikajo Se brez bratovščin, popravljajo se z zdravo, antje in dekleta brez za-'rage (ali vsaj z veliko ^anj zadrege) obravnavajo Danama vprašanja, kadar PTa za finansiranje skupne-PPa izleta ali domače zabave.
Kakšni naj bodo mladi med seboj? Predvsem tovariški. Družbene pregraje, porojene iz bogastva, so — vsaj med mladimi — na srečo v glavnem podrte. Tovarištvo pomeni fair igro: ne podstavljati nog, povedati vsakemu, kar mu gre, ne da bi pri tem pretiravali samo zato, da nas ne bi imeli za premalo odkritosrčne. Tovarištvo pomeni tudi obisk bolnega sošolca ali delovnega tovariša v nedeljo, čeprav sije sonce, čeprav je treba zato opustiti izlet v hribe.
Tovarištvo je tudi pomoč tovarišu v gmotni stiski, pomoč, o kateri nihče ne spregovori niti besede, ker ve, da nikomur ni prijetno biti podpiranec ...
Tovarištvo je tudi resen pogovor na štiri oči, a ta-
ko, da bosta potlej vedela samo onadva, kaj bi lahko bilo, pa je trezen pomenek iz »bi« napravil »nikoli«.
Mladi med seboj se lahko dražijo zastran izgubljenih tekem, nezabitih golov, nikoli pa ne zaradi telesnih ali govornih napak. Še manj so seve umestne pripombe na račun staršev.
Mladost ima pravico biti drzna, ne pa predrzna, korajžna, ne pa objestna, ponosna, toda ne domišljava.
Tribune so huda skušnjava za lepo vedenje in kulturno obnašanje sploh. Če že ne morete biti nepristranski — ta lastnost je v protislovju z navijaštvom — se vsaj brzdajte. Bodite radodarnejši pri bodrenju svojega moštva, kot pri zmerjanju nasprotnikov in sodnika.
večerjo, pa tudi šampanjca ni manjkalo. Meni je šlo tisto popoldne vse narobe, še nož in vilice me niso prav ubogale!
Kajne da je bilo vsega dovolj? Proti koncu seminarja je morala pri vseh že precej popustila in kaj težko sem že dobil spremljevalca za dve ali triurno pohajkovanje po Parizu. Nekateri so bili v mislih že pri svojih v Beogradu, Nišu,
Zagrebu, Sarajevu, Novi Gorici in Ljubljani, čeprav smo se zmenili, da v Pariz nismo prišli spat.
V Franciji pridelajo in popijejo največ vina v Evropi, pa vendar nismo videli pijanih!
Slovo je bilo ob navzočnosti našega veleposlanika v Parizu in novinarjev iz Zagreba, prisrčno, tovariško in slovesno. Član naše skupine se je francoskim
gostiteljem zahvalil in jim poklonil našo trobojko, ki je bila tam še mnogo lepša kot doma.
Prejeli smo lične diplome — potrdilo o opravljenem seminarju, v žepu imamo legitimacije članov ACTIMA, katere nas uvrščajo v veliko družino prijateljev Francije širom sveta.
Edo Uratnik

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bilo od 27. marca do 1. aprila mednarodna razstava trgovinske in gostinske opreme, embalaže, strojev za pakiranje, transportne in skladiščne opreme, ki jo je organiziral Center za napredek trgovine in embalaže iz Ljubljane. Razstava ima simbolično ime »Jutro 72« in je strokovno-poslov-nega značaja, namenjena vsem, ki sodelujejo v blagovnem prometu bodisi kot proizvajalci trgovinske in gostinske opreme bodisi kot kupci, ki jih zastopajo trgovinske organizacije.
V okviru te tradicionalne prireditve je organizator priredil mednarodni simpozij o sodobni metodi obravnavanja podatkov v trgovini in o vplivu ter pomenu distribucijskih centrov v blagovnem prometu. S svojimi referati je nastopilo več predavateljev z Ekonomske fakultete, CTE-a, švicarskega trgovskega podjetja Ml-GROS-a, beograjskega podjetja Centroproma, celjskega Koneksa, ljubljanskih podjetij Emone, Metalke, Name in drugih, ki so na tem simpoziju izčrpno in zanimivo poročali predvsem o racionalnem poslovanju s pomočjo računalnikov v trgovinskih podjetjih ter o učinkih in izkušnjah teh naprav v trgovinah.
Zanimivo temo v zvezi z računalniki je imel Vladi-
mir Ščeglovski, vodja računskega centra našega podjetja. V krajši obliki je udeležencem povedal kako v našem računskem centru praktično rešujejo probleme zajemanja in obdelave podatkov blagovnega poslovanja: potem je govoril še o sistemu naročanja blaga s posebnim poudarkom na vhodno dokumentacijo podatkov ter o evidenci.
V drugem delu simpozija, ko so sodelujoči razpravljali o vplivu in pomenu distribucijskih centrov v blagovnem prometu, je govoril tudi Mirko Pregl, direktor direkcije trgovine na debelo. V svojem poročilu se je najbolj posvetil kadrovskim vprašanjem, ki so nastala pri nas ob uvajanju sodobnega poslovanja v regalnem skladišču. V delavcih sta tedaj vladala nezaupanje in odpor do
modernejše oblike skladiščnega poslovanja, ki bi ga spremljali in evidentirali po ERC-u. Toda po letu dni so že uvideli, da z uvajanjem modernega poslovanja sami osebno napredujejo, počutje na delovnih mestih je boljše, delovni učinek je večji, fluktuacije pa sploh ni, ker si vsak želi obdržati svoje delovno mesto.
Razstava Jutro 72 ali kot jo nekateri imenujejo jugoslovanski euroshop, je pokazala, da je pomemben trgovinski dejavnik, ki pomaga predvsem našim proizvajalcem, da se uveljavijo ne samo na domačem ampak tudi na tujem tržišču. Morda bi dodali le pripombo, da je seznam razstavnih predmetov iz leta v leto preveč enak, popestritev bi razstavo lahko izboljšala.
Vesna Raztresen
Resnična zgovornost je v tem, da povemo vse, kar je treba in samo to, kar je treba.
Spogledljivost je bistvo ženske narave; vendar ne pride pri vsaki do veljave, ker jo nekatere s plahostjo ali z razumom zadržujejo.
Nič manj zgovornosti ni v glasu, v očeh in v licu človeka, kakor v izbiri besed.
Misel na korist oživlja vsakovrstne čednosti in grdobije.
Odsotnost zmanjšuje poprečne strasti in povečuje velike, tako kakor veter ugasne svečo in razpiha ogenj.
LJUDSKI VREMENAR
Če je Jožef lep in jasen, je dobre letine prerok glasen. Če je na Jurjeoo sončno, toplo, trta bogato rodila bo.
PTHOHDVm
□ neiavci
Rada zahajam med strokovne delavce. Ne takrat, ko delajo z vsem poletom na tej ali oni uresničitvi, ampak takrat, ko so zbrani v klubu; pri kartah ali podobnem sprostilnem opravilu.
Koliko se človek nauči ob takih sproščenih pogovorih, ki jih imajo takile strokovnjaki med seboj!
Glavni pogoj za prisluškovanje pa je, da ste pri vsem razgovoru popolnoma nevtralni; v nasprotnem primeru jih opozorite nase in na svoje posredno sodelovanje pri debati, pa je vse pri kraju.
Ko ovijam mokro cunjo, splahujem umazano ali iščem suho, pazim na vse mogoče načine, da ne povzročim nikakega šuma.
Že sama misel, da bi utegnila pasti kakšna kaplja glasno v vedro ali na tla, me oblije s kurjim potom.
če je pogovor zelo zanimiv ali če prispeva k širjenju mojega obzorja, tedaj pomivam okensko krilo tudi po več ur. To delam tako spretno, da nihče ne opazi, da v teku razgovora po dvakrat ali večkrat umijem vse okno.
Pri tem oknu, na južnem delu sobe, se držim najdlje zato, ker v njegovi bližini sede vedno zdravniki, a zdravstveno področje me najbolj zanima.
Nesreča nikoli ne počiva in tako je tudi meni zadnjič ušlo. Ušlo mi je nehote ali, kakor pravijo oni, povsem podzavestno.
Govorili so ravno o nekem specialistu za živčne bolezni, pa se ob imenovanju njegovega imena kar tebi nič meni nič umešam v pogovor; »Mislite tistega iz štirinajste ulice?«
»Da,« je odvrnil eden izmed njih, kot da se mu zdi moje vprašanje popolnoma razumljivo.
»Po mojih izkušnjah pa je zelo slab zdravnik!«
»Slab? Bežite no! Eden najboljših je.«
»Kje neki! Več mesecev je zdravil mojo živčnost, pa ni bilo nobenega uspeha.«
»Sedaj ste videti zdravi.«
»Saj tudi sem!«
»Po njegovi zaslugi?«
»Po lastni! Najprej sem hodila k tistemu zdravniku, pa nič. Svetoval mi je, naj spim pri odprtem oknu ...«
»Je živčnost izginila?«
»Ne, le čevlje pogrešam!«
Omizje se je smejalo tej pripombi, sama pa sem nadaljevala:
»Potem mi je svetoval, naj sprejmem službo, v kateri
se bo telo bolj gibalo. Revež ni mogel vedeti, da sem snažilka in da imam gibanja več kot dovolj!«
Omizje se je krohotalo, sama pa sem nadaljevala:
»še vedno hodim k njemu. Končno tudi on mora živeti! Grem tudi v lekarno po zdravila. Tudi ti morajo obstajati. Doma pa vse skupaj treščim v drevo, saj tudi sama rada živim.«
Omizje se je režalo od smeha, sama pa sem nadaljevala:
»Ozdravila pa me je neka prijateljica, ko mi je dejala, naj si svojega šefa, zaradi katerega sem postala živčna predstavljam v spalni srajci vselej, kadar bo prišel sitnarit. Zdravilo je pomagalo!«
Omizje strokovnih delavcev je izgledalo nadvse smešno in zdelo se mi je, da njih smeh prehaja že v bolečino.
Pobrala sem čistilno orodje in odšla k drugemu oknu.
V najnovejšem času pa se zadržujem pri oknu na južnem delu sobe kar se da malo časa. Strokovni delavci z zdravstvenega področja se mi pri čiščenju vedno nasmihajo, a tega ne prenesem!
Imam občutek, da si tudi mene predstavljajo v spalni srajci.
Ivan Jančar
SLOVENSKI PREGOVORI
Če jezik molči, glava ne boli.
Bolje tenak mir, kakor tolst prepir.
Da ima koza denar, gospa bi ji rekli.
Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona. Česar ni mogoče prenarediti, je najbolje pozabiti.
POSNEMAJTE ZGLED!
Celoten kolektiv direkcije za finančne zadeve se je na sestanku dne 21. aprila letos odločil, da bo svoje osebne dohodke prejemal na hranilne knjižice ter denar postopoma dvigal, pač po potrebi.
To je vsekakor izraz visoke zavesti in pripadnosti podjetju Emoni ter vredno posnemanja!
£Žima
d e poplavlja
Vsak dan topleje sonce sije, na prisojnih rebrih sneg kopni.
Nemara zima se poslavlja, res prave nima več moči.
O sneg, kako lep bel si bil, ko prvič si zemljo prekril.
Zdaj ves umazan že ležiš, nič več se belo ne bleščiš.
Le sijaj toplo sonce ti, da sneg še ta čim prej skopniI Ogrej nam z žarki vso zemljo, da kmalu vigred prišla bo!
Še srca naša nam ogrej, da boljši bomo kot doslej, da kakor bratje bomo šli v lepše in srečnejše dnil
France Vezenšek
Ha-Ha!
Neka dvorna dama je ob priložnosti omenila Metter-nichu, da ima samo 40 let. Znani reakcionar jo je zavrnil: »Kako vam ne bi verjel, saj me že polnih 20 let prepričujete o tem.«
Priznam, da so ženske večinoma bolj nečimrne kot moški,« je dejala Mar-lene Dietrich skupini prijateljev, »vedno pa tudi ne. Zdaj na primer, vidim med vami nekaj, česar si ne bi dovolila nobena ženska: najlepši med vami ima sa-moveznico površno zavezano ...«
Okrog igralke je bilo pet moških in vsi so naenkrat dvignili roke, da bi se polepšali.
Slavni znanstvenik Albert Einstein je na vprašanje, katero kemijsko odkritje je po njegovem mnenju najbolj vplivalo na na-
šo dobo, odgovoril: »Barvilo za ženske lase.«
Neki tujec, ki je izredna dolgo stal na eni nogi, ie dejal špartancu: »Ne verjamem, da bi ti mogel tolik0 časa vzdržati kot jaz.« »Ja* ne,« odvrne nagovorjeni' »toda tako uslugo ti lahko napravi vsaka gos.«
Prijatelj je vprašal gl®' dališkega igralca Girardi' ja, če ve, zakaj znan zakonski par nima otrok. Girardi je zmajal z glavo in dejal: »Nesreča je v tem, da z®' haja žena premalo v družbo.«
Ž&kterie
čestitke
Obveščanje v drugih delovnih organizacijah
Marsikatero podjetje se bojuje s problemom informiranja, med njimi je tudi 10.000 članska delovna skupnost TAM iz Maribora. Bistvo ni le v tem, da delavci spoznajo namere in odločitve strokovnega in samoupravnega vodstva, temveč tudi v tem, da vodstvo ve, kako mislijo, želijo, zahtevajo delavci.
Družbeno politični, sa-
moupravni in vodstveni organi so se odločili obveščanje postaviti na nove osnove. Že nekaj časa se pripravljajo na osnovanje takoimenovanih skupin za informiranje delavcev. Te skupine naj bi štele 10 do 60 delavcev in bi se sestajale po potrebi vsak teden. Sestanki bi trajali le nekaj minut, vodje skupin bi na njih pojasnjevali odloke in predloge vodilnih faktorjev
v podjetju, delavci pa bi dali svoje pripombe, mišljenja in vprašanja. Vodje skupin bi mnenja delavcev prenesla vodstvu podjetja, na naslednjem sestanku pa bi delavci že dobili pojasnila.
S tem načinom bodo poskusili v TAM uresničiti popoln krog informiranja od vrha navzdol in obratno.
(Iz »Naše štampe«)
ZAHVALA
Ob smrti moje ljube mame, se iskreno zahvaljujem za izraženo sožalje in denarno pomoč, delavcem ekspedita, še posebno pa uslužbencem računovodstva.
Vera NOVAK
ZAHVALA
Kruta usoda ne izbira. Iztrgala nam je iz naše srede mojo drago mamo. Za sočustvovanje vsem iskrena hvala! Upravi Supermarketa se zahvaljujem za darovano cvetje, še posebej pa velja zahvala tovarišici Trampužev! za razumevanje!
Hvaležna Anica Lopatič
/. ma£
TISKARNA
PTT
Glasilo delovne skupnosti podieO* Emona, Ljubljana — Izdaja delavsk svet podjetja — Izhaja enkrat id«' aečno — Ureja urednlikl odbor: Velikonja Janko, Novljan Jasna, Dolld’ Franc, Kepa Janez, Žunko Franc '' Odgovorni urednik: Janko Velikonj — Glavni urednik: Jasna Novljan '' Uredništvo: Ljubljana, Kersnikova telefon 310-655, Int. 224 — Tiskam* PTT Ljubljana