St. 57. Trst, pondeljek dne 26. februarja 1912. Ljubljana Leto I. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK PhCamQ7na Čf A Ifin »Jatro“ iztlaia vsak dan — ,udi ob nedeljah in praz-I UoClllJO£IICl 91. Vlil* nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki- rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. Francesco d'Assisi, št. 20, Kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Mali6“ v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane Jutro" mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. Uvaževanja vreden predlog. V »Slovenskem Narodu« je priobčil neki »Napredni volilec« predlog o organizaciji narodno-naprednih volilcev, ki zasluži vsestranskega uvaževanja, ker o kaki organizaciji narodno-napredne stranke na Slovenskem danes res sploh ne more biti govora, narodno-napredni volilci so kolikor toliko organizirani samo v Ljubljani, drugače pa sploh nič. Drugače je s S. L. S., ki se ima edino svoji izborni organizaciji zahvaliti za vse svoje velike uspehe, ki jih je zadnja leta resnično dosegla — na škodo neorganizirane narodno napredne stranke, ki je napravila največjo svojo napako s tem, daje svojo organizacijo in potemtakem tudi svoje delovanje omejila samo na Ljubljano. Narodno-napredna misel na Slovenskem ni tako slaba, kakor se navadno misli, nasprotno, tudi na deželi je veliko število samostojno mislečih ljudi, ki so siti klerikalne strahovlade na Kranjskem in klerikalne politike v sosednjih slovenskih deželah, ali med njimi ni nobenih zvez, nobenih stikov, eden za drugega ne ve in osrednje strankino vodstvo tudi nima nobene evidence o številu svojih pristašev izven Ljubljane, četudi bi mu moral biti znan položaj v vsaki slovenski občini. Napačno je že to, da organizacija naprednih Slovencev, v kolikor ona sploh obstoja, ni enotna, ni vseslovenska, temveč provincijalna in da ni med temi provinci-jalnimi organizacijami skoraj nobenih medsebojnih stikov, da gre kranjska napredna stranka svoja pota, goriška svoja in šta jerska zopet svoja. Naglašali smo že potrebo ustanovitve vseslovenske napredne stranke in prepričani smo, da čutijo to po« trebo vsi napredni Slovenci in to se mora izvršiti brez ozira na to, da bi se klerikalci posmehovali, češ, našo organizacijo so si vzeli za vzor, ker so tudi klerikalcem služile mnoge napredne organizacije — vzemimo samo sokolstvo — za vzor. Ne sramujmo se posnemati nasprotnika tam, kjer ga lahko posnemamo, ker napačno dela oni, ki se postavlja na ekskluzivno stališče: pri nasprotni stranki ni nič dobrega. Slovenci Smo takointako majhen narod in še smo razdeljeni na več provinc, na več upravnih celot. Ali ako nas deli država na več upravnih celot, zakaj in čemu bi se sami delili v našem narodnem, ne državno-upravnem življenju na province ? Vsaka slovenska stranka mora biti vseslovenska, nobena ne bi smela utrjevati deželnih mej, ki so nastale brez našega sodelovanja in proti naši volji. «Napredni volilec«, ki je sprožil v «Slov. Narodu* predlog o ustanavljanju »kluba naprednih občinskih volilcev« v vsaki občini, »kluba deželnozborskih naprednih volilcev« v vsakem deželnozbor-skem volilnem okraju, »kluba državnozborskih naprednih volitcev« v vsakem državnozborskem volilnem okraju, ima prav, ali delo na organizaciji teh klubov se ne bi smelo omejiti samo na Kranjsko, taki klubi bi se morali ustanavljati tudi na Goriškem, Štajerskem, eventualno tudi na Koroškem, LISTEK. Nostradamus. DEVETO POGLAVJE. Razbojniki. II. Lagarde in Montgomery. »Ali ste se odločili?« je vprašal. Videlo se je, da se nekoliko obotavljajo. Nato so se obrnili proti poveljniku, vsi kakor en mož. Nič bolj jim ni bilo treba reči d a, kakor njemu povedati ime tistega, ki je bil zaznamovan... In zdaj je izprego-voril, stoje, naslonjen na obedve pesti, do-čim je dvanajstorica iztezala proti njemu dvanajst prepadlih glav: »Od jutrišnjega dne je treba nadzorovati okolico hotela Roncherolles.« »Torej se vrši naša akcija v bližini profosije?« je prašal eden izmed dvanajsterice. »Da», je ponovil baron. »V obližju hotela Roncherolles«. Nihče ni več izgovoril besede. Vsi so so si naglo ogrnili plašče, zagotovili meče samo v Trstu to ne bi bilo potrebno, tukaj se moramo ozirati na posebne prilike in priznavati že obstoječo narodno organizacijo, ki sicer ni napredna, ali je vsekakor narodna in katere voditelji imajo dovolj takta in opazujejo boj narodno-napredne in S. L. S. iz primerne daljave, stojijo ne-utralni po strani in poskušajo živeti v prijateljskih odnošajih z obema slovenskima strankama. Za Istro tega že nebi mogli reči, ta-mošnje oficijalno narodno vodstvo plava popolnoma v klerikalnih vodah in morda ne bi bilo slabo, ako bi se začelo misliti na organizacijo neklerikalnih istrskih Slovencev, stvar naprednih Hrvatov bi pa bila misliti na organizacijo antiklerikalnih istrskih Hrvatov. Pa to ni tako aktualno, glavna stvar je, da se izvrši popolna organizacija narodnih in naprednih Slovencev na Kranjskem, Goriškem in Štajerskem, da se bo vedelo, kdo je naprednjak, da bo osrednjemu vodstvu stranke dobro znan položaj v vsaki občini, v vsakem deželnozborskem in državnozborskem volilnem okraju. Z izvršitvijo take organizacije se izvrši tudi demokratizacija narodno-napredne stranke, ker v demokratizaciji je njena bodočnost. Naj se uvažuje predlog, ki gaje sprožil v „Slov. Narodu4* »Napredni volilec«, ali naj se uvažuje tudi naš predlog o ustanovitvi vseslovenske napredne stranke, naj se opustijo separatistične tradicije in naj se začnejo hoditi nova pota! Vojna v Atriki. Dočim se iz bojišča ne sliši ničesar novega razen o vednem ojačanju rta obeh straneh, se vrše v Italiji in na Turškem stvari, ki napovedujejo dolgotrajno vojno, ker nobena izmed vojujočih strank nima povoda in poguma, da bi se odločila za sklenitev miru. Laški parlament je na ne-dvomljiv način dokazal, da je vojna popularna, ker si skoro ne moremo predstavljati, da bi poslanci drugače glasovali kot misli narotl. Vlada se je torej zastonj bala sklicati parlament, ki ji je dal enoglasno zaupnico. Seveda se pri vzročekrvnih Italijanih ni zanašati na kako stalno navdušenje biž-kone bomo kmalu spoznali da se vreme nagiba na drug veter in poslanci bodo morali tudi obrniti plašče za vetrom ljudske volje. Vsi znaki so namreč tu, da se bo vojna vršila še celo leto ali pa še več, ter da bo zapletla vso Evropo v krvavi ples, kar se jasno razvidi iz resnih mirovnih poskusov Rusije, ki bi evropsko vojno raje zavlekla, vs^j toliko časa, da se ojači na morju, ker je njena naloga vzdržati premoč napram nemški mornarici in mornarici irozveze, v smislu tripelentente. Zato je Angleška, po posredovanju lorda Haldaneja dosegla reduciranje nemškega mornariškega programa, a ruski car je Nikiti, črnogorskemu kralju ta-korekoč ukazal, naj še nadalje čepi na svojih pečinah, ker za sedaj še ni ugodnega tre-notka. Tudi rusko-avstrijsko zbl žanje ima naj-biže namen zavlačevanja delitve Balkana, in bodala ter odšli za Lagardom iz te dvorane, kjer je ostalo samo še ledeno molčanje in leden trepet, ki je drhtel med smradom po orgiji in razvratu.... »Pojdiva zdaj!» je rekel Nostradamus Beaureversu. Tudi onadva sta zapustila krčmo. ■Ro-yal je stopal molče. Prizor, ki ga je gledal ravnokar, ga je bil udaril s topo osuplostjo, kakršno provzročajo včasih moreče sanje. Mislil je na njega, ki so ga hoteli ubiti... koga neki?... v obližju hotela Roncherolles. Zakaj ravno tam in ne drugje ? - »Ta človek...« je zamrmral zamolklo. »Kateri?« je vprašal Nostradamus. „ Tisti, ki ga hočejo umoriti... strašna reč je ta zaseda...“ Nostradamus je obstal. Nekakšna vznemirjenost mu je zgrbančila čelo. »Prava reč! Ali niste vi še nikoli zasadili železa v človeške prsi ?« »Seveda sem ga, hudiča! Toda o belem dnevu. Mož proti tnožu. Meč proti meču. Eden proti enemu. Dva proti dvema. Tuintam sem obral kakega meščana. Od bogataša sem pobiral ubožčevo desetino. Nikdar pa nisem podrl človeka strahopetno v krilu teme in od zadaj«. »Stopiva!« je dejal Nostradamus o-sorno. ker se ruski medved še ni naspal. Italija bi ne imela posebne koristi ne tako ue tako. Ako namreč sedaj še puste evropske vele-vlasti Turčijo pri miru, ima Turčija večjo možnost branili Libijo, tako so Lahi krstili nove svoje dežele. Ako pa Evropa danes razkosa Balkan, oziroma evropsko Turčijo, tedaj mora Italija lepo molčati in mimo gledati, kako si drugi dele balkanski plen, med drugim tudi Albanijo, ki si jo Italija že skoro lasti kot interesno sfero. Na vsak način se tu jasno vidi spretno igro angleške diplomacije, ki je pognala Giolittijevo ministrstvo v ta riskiran krvavi ples. Prevelik razvoj Italije bi namreč sedanji evropski položaj silno predrugačil zato je bilo pred leti Lahom zabranjeno zasesti le pokrajine, paS pa so si smeli poiskati nesmrtno blamažo v Abesiniji. Iz teh zapletljajev se spozna, da mora Italija svojo dvoumno politiko, namreč trozvezno in simpatijsko kvadrupli-ško krvavo plačevati, vsled česar seveda ni izključeno, da bi ne imela na vsak na5in koristi od le igre. V popolno pasivnost pa je potegnjena sedaj naša avstrijska vnanja politika, ker z izpraznjenjem SandŽaka, gotovo Aehrenthal ni napravil kdove kako pametnega koraka. Vojno zasedeni Sandžak je bil že skoro naš, a sedaj ni več nobenega pravnega naslova, zasesti ga znova, ker imata Srbija in Črna-gora vsled projektirane in od vseh strani zasigurane Donavsko Jadranske železnice skoro pravico, zahtevati ta jeziček zemlje za se, Avstrija pa in Nemčija se morati v slučaju, da bodo ta kos zemlje dobili Srbi te ali one krone, za vedno odpovedati Bis-markovemu maršu na Solun. Tako stoji sedaj vsa politika Italije zavožena globoko v krvavo blato, odkoder ni mogoče nazaj, zlasti, ker ni niti oddaleC pričakovala, da bo Francija vsak poskus kršenja mednarodnega vojnega prava tako energično paralizirala in ker se ni nadejala, da bo mogla od svoje posadke ob avstrijski meji jemati vojaštvo za Tripolis. Tudi ni mislila, da bo vprašanje Sandžaka tako kmato dozorelo, ker, to vprašanje visi danes nad Evropo liki Damoklejev mefi. Pa, laški državni poslanci za vse te stvari nič ne vedo, ter so vladi glasovali, kar je hotela in kakor je hotela, poleg tega pa so poslali armadi v Libijo navdušene pozdrave ?.ane vejno kaka .junaštva*, in sedaj naj se Evropa briga kakor hoče, da zbriše utis tega sangvinične-ga in navdušenega nastopa italijanskega parlamenta, ker na turški strani tudi ni opaziti nobenega opešanja ; nasprotno, Turki se diže junaško napram petkratni premoči klavernih laških „heroev“. Kakor se vidi, imajo vsa evropska vnanja ministrstva polne roke težkega in rosnega dela kateremu se je Aehrenthal v najkritičnejšem trenotku radikalno odpovedal s tem da je — umrl. DNEVNE VESTI. »Zarji«, ki se v zadnjem času rada peča z nami in nam podtika namene, ki jih nimamo, povemo na kratko: da »Jutro« nikdar ni zagovarjalo krumirstva, pač pa je vedno podpiralo in bo podpiralo tudi v bodoče delavstvo v njegovem boju za izbolj- Dospela sta do hotela v ulici Froid-mantel. Pred pragom je Royalu nehote zastala noga. Streslo ga je. Ta vrata, ki so se odprla tiho pred njim, so se mu zazdela vrata nedostopnih skrivnosti, ki se jim človek ne sme približati. Srce mu je ledenelo, duša slabela pred negotovostjo. In hotel se je osrčiti... »Hoteli ste govoriti z mano o mojem očetu ?« je vprašal goreče. »Ne«, je odgovoril Nostradamus. „N e š e“. .Torej o moji maleri ?* »Ne. Ne še.« Roval de Beaurevers se je umeknil po dvigljivem mostu dva koraka nazaj in kriknil : , O kom torej ? O kom hočete govoriti z mano ?* „0 njej, ki jo ljubite', je odgovoril Nostradamus. ' »O Florizi, hčeri Roncherol-lesovi«. Royal de Beaurevers je dvignil roko pred oči, kakor da se mu je zableščalo. »O njej, ki jo ljubim?« je zaklical. »Torej je resnica, dajo ljubim ?... Vstopiva, vstopiva!« In stopil je prvi čez prag. Nostradamus mu je sledil, objemaje s plamenečim pogledom njega, ki ga je hotel izpremeniti v šanje gmotnega položaja. Taka je naša preteklost in taka bo naša bodočnost, četudi nismo socijalni demokrati, ker ni nikjer napisano, da se more samo socijalni demokrat zavzemati za delavske interese. Slovenci smo majhen in ubog narod in kdor ni pri nas socijalen, ta niti naroden ne more biti, ker slovenski narod to je — slovensko delavsko ljudstvo. Kar trikrat je volil. Iz Kandije smo prejeli: Izmed onih slučajev, ko so nekateri' pri naših občinskih volitvah vsled vsiljevanja župnika Zakrajška in njegovih tovarišev po večkrat volili s tujimi pooblastili, se imenuje tudi slučaj Brulca iz Težke vode. Stari Brulc pripoveduje, da je njegov sin na omenjeni način kar trikrat volil. Brulc je to napram več osebam izpovedal* Morda se bo naše slavno državno pravd-ništvo, ki je preiskavo o teh sleparijah ne vemo iz katerega vzroka prekinilo, začelo zopet zanimati za ta in celo število drugib slučajev. Dobro bi bilo, če bi se kateri gg. orožnikov potrudili vprašati Antona Bučarja kovača iz Gotne vasi, kaj je njemu znano o volilnih sleparijah pri naših volitvah. Isto-tako bi bilo dobro poizvedeti kaj so ob času volitev in na volišču doživeli volilci iz Smolenje vasi, Dolenje vasi, Slatnika, v Podgradu; potem Janez Bojonc, mlinar v Šmihelu, Jože Novak na Cikavi, Franc Petan iz Potoka, Lesjak iz Volave. Kako so se glasovnice raznašale, bosta vedela povedati tudi Hrovat (Brsanček) in Sajovec na Brodu. Gostilničar Janez Matoh na Drski bo gotovo se še spominjal, kateri možje so bili tisti, ki so dne 13. januarja prišli v družbi občinskega redarja k njemu ter ga pripravljali na 10, da bi se tam agitiralo za Zurčevo stranko. Tudi Hrastar, gostilničar v Šmihelu se bo še spomnil, kdo je pri njemu imel tako imenitno pridigo za volitve na katoliški podlagi. Dela je na vseh koncih in krajih dovolj, treba je le ga v roke vzeti. Mislimo, da gospod državni pravdnik tudi »Jutro* ravno tako bere, kakor »Slovenca* in da j,e prepričan, da bo več resnice zvedel iz »Jutra« kot iz katoliškega dnevnika. Porotne obravnave v Ljubljani. Pri tem porotnem zasedanju, ki se prične danes 26. t. m. pridejo na vrsto sledeči slučaji: V pondeljek: Marija Dorniš, tatvina. V torek : Janez Kalan in Janez Šilar, uboj. V četrtek Janez Pangerc, posilstvo. V petek Lovrenc Božič in tovariši, uboj in lahka telesna poškodba. V soboto Jožef Torkar, uboj. Torej imamo v Ljubljani zopet tri slučaje uboja-Kakor iz tega vsporeda razvidno, znana Kregav-Erženova afera ne pride na vrsto. O posameznih slučajih bomo podrobneje poročali. Razširjenje južnega kolodvora v Ljubljani se za letos omeji na zasipanje takozvane »Zelene jame«, ki je že na pol zasuta. Na zasutem prostoru se postavijo tiri določeni za premikanje vlakov in tovorno železniških vozov. Skupno delo za razširjenje južnega kolodvora je določeno in porazdeljeno na dobo 5 let. Popravek. V sobotni notici »Ponesrečeni lov« dopis iz Kandije je tiskarski škrat iz imena Ahčin napravil Hlačina in iz imena Mrvar ime Maver. Da ne bo kake zamere, to popravljamo. 'orodje svojega maščevanja, pa če se stare kakor steklo, ko zadene ob strašne sile, ki jim ga je hotel postaviti nasproti! DESETO POGLAVJE. Dvar kralja Henrika* f. Katarina diši po smrti. V spalnico, kjer smo videli Ignacija de Loyola v razgovoru s kraljico, je sijalo solnce tisto jutro v velikih valovih skozh okna. Katarina je sedela pred velikim zrcalom, ki sta ga držala dva okroglolična, debela Amorja Komornica ji je česala lepe črne lase in iih kopičila v globokih masah na njeni glavi. Druga ji je ličila obraz, rdečila ji ustnice in ji podčrtavala s črnimi potezami pod trepalnicami blesk oči. Tretja je obuvala njene noge, občudovanje vseh mladih velikašev, v najfinejše svilnate nogavice. Dočim se je kraljica oblačila, je sedel Henrik, njen sin-ljubimec, na taburetu in se vadil nemara tiste fine koketerije, ki je dala kasnejšemu kralju Henriku III. njegov sloves. Otrok se ni igral in se ni genil. Mati ga je včasih pogledala s pogledom strastne ljubezni in poslala njegovi sliki{ odbijajoči se v zrcalu, poljubček z roko, ki Zunanjim razprodajalcem »Jutra*. Naš zadnji opomin žalibog ni veliko izdal, nekateri zunanji razprodajalci našega lista nam še do danes niso poslali obračuna za mesec januar in celo za december preteklega leta. Kdor do 1. marca tega ne uredi, mu bomo ustavili pošiljanje lista, ker tega nihče ne more zahtevati od nas, da bi mu pošiljali po 10, 20 in celo 30 izvodov .Jutra* na dan zastonj! Pozabljena interpelacija. Iz Sp. Šiške se nam poroča: V zadnjem zasedanju deželnega zbora so poslanci stavili na deželno vlado razne interpelacije in mnogo nujnih predlogov zlasti v občinskih zadevah. Le na nas kot najbližje sosede mesta Ljubljane se ni živa duša spomnila. In vendar kako bi bilo to potrebno. Bo skoro že leto dni, odkar je občinska uprava v rokah le po denarju' in po stranskih zaslužkih hrepenečega gerenta Za:ca. Pravi da je katoliški mož, pa se prav nič ne sramuje za prazen nič spravljati naše trdo zaslužene kronce v nenasičen žep. Res pravi katoliški mož bi na njegovem mestu ko ima že itak denarja dovolj, vrgel vse te službe v koš, pa bi lepo hodil v cerkev, doma molil rožni venec, razdelil kar ima odveč med uboge, vzel križ na ramo, pa lepo hodil po Kristusovi trnjevi poti, dokler se ne preseli v večno življenje. Amen ! Ne, še nismo pri kraju. Zdaj smo še le pri koncu Zajca. So pa tudi še druge zverine, ki Zajcu pomagajo žreti iz korita naše občinske uprave. Ali jih hočemo tudi naučiti krščanskega nauka ? Počakajmo še. Za zdaj le še palico iz peresa v roke, pa udrimo po tistih, ki se takrat in na tistem mestu, ko se je govorilo o občinskih škandalih, niso prav nič spomnili na škandalozno brezvladje v naši občini. Kako lahko bi ta ali oni ekselenco barona Schwarza interpe-liral, če je tisti rekurz, ki sta ga dva škodljivca občine podpisala (eden ga še bral ni) poslal kam na Tirolsko na počitnice, ali se je pa izgubil v deželnem dvorcu. Če je Schwarzu in drugim Černetom res toliko na srcu občinski blagor ia blagor občanov, če so ti gospodje povsod tam tako hitri, kjer imajo klerikalci korist, da se rekurzi ekspresnim potom rešijo, kako naj si kot dobri državljani ta čud-ž razlagamo, da ravno naš rekurz potrebuje toliko časa iz Bleiweisove ceste do Celovške ceste v Sp. Šiški. To bi bil eden ali drugi lahko interpeliral njegovo ekselenco barona Sclnvarza Toda ta interpelacija je pozabljena. Kaj če bi se mi tako daleč spozabili,' pa bi lepega ali pa tudi grdega dne šli s celo Šiško vred na Blei\veisovo cesto iskat izgubljenega re-kurza. Vodovodne sleparije v Kandiji. Z ozirom na našo zadnjo tozadevno vest smo se o tej novi slepariji iz Kandije informirali in danes lahko poročamo sledeče: Novomeški mestni zastop je za Kandijo določil 1400 K prispevka za vodarino k mestnemu vodovodu. Kandija bi morala ta znesek sorazmerno porazdeliti na posamezne hiše. Pri tem je v prvi vrsti upoštevati vprašanje, ali ima kdo vodovod v hiši, ali blizo hiše, na število stanovanj, prebivalcev, živine, ali je v dotični hiši gostilna oziroma taka obrt pri kateri se uporabi večja množina vode, Na koncu Kandije pri bolnici Usmiljenih bratov je postavljen javen vodnjak. Iz tega vodnjaka rabi vodo kdor jo hoče. Uporabljajo jo vozniki, ki prihajajo iz daljnih krajev, in domačini iz zadnjih, Kandiji pripadajočih hiš, kakor tudi oni iz sosednje vasi Drske. Zdaj poslušajte kako je porazdelil to vodarino tisti pravicoljubni Zurc, katerega imajo tudi še nekateri na očeh slepi in na ušesih gluhi naprednjaki za prvega poštenjaka v celi novomeški okolici. On sam, ki ima največjo gostilno pri kateremu se ustavljajo vsi sejmarji in vozniki, plačuje za vodo skoro toliko, kakor navaden hišni posestnik. Iste milosti vživajo tudi njegovi ožji prijatelji, ki so tudi gostilničarji, mesarji In sploh ljudje, ki potrebujejo veliko vode. Da pa se mu mali kraljevič ni blagovolil odzvati. Izmed ostalih treh sinov Katarine sta bila dva v jahalnici, najstarejši pa Franc, ki mu je bilo kakih petnajst let, se je bil šel poklonit svoji ženi, mladi kraijici škotski, v njene prostore. Ko je bila kraljica naposled oblečena in je hotela oditi v svojo molilnico, da o-pravi jutranjo molitev, so se odprl« vrata in stražnji oficir je kriknil v predsobi: „ Kralj!...“ Katarina je obstala kakor vkopana. Častne gospodične, spremljevalke in služkinje so se umeknile ena izmed častnih dam je odvedla otroka. Henrik II. je vstopil. „Madame“, je dejal s tistim brezbrižnim, drznim tonom, ki je bil značilen za njegovo visokomerno in rafinirano vljudnost, zdelo se mi je primerno, obvestiti vas o nekem državnem sklepu, preden ga objavim. Katarina je napravila enega tistih svojih čudovitih poklonov, ki so bili pravcate pesnitve preteče ironije. Bila je malo vajena takih obvestil o državnih sklepih. „Sire“, je dejala, „to je velika milost, se pokrije razlika do 1400 K, je za splošno vporabo določeni vodnjak privzel v račun in sicer na ta način: Za vso vodo, kar jo porabijo tuji vozniki in pešci ter prebivalci vasi Drska, je obremenil le tiste zadnje hiše Kandije, ki stoje v bližini ali pa tudi v oddalji javnega vodnjaka. Ena teh hiš je skoro četrt ure oddaljena, mora plačati vodarino ravno tako kot one hiše, ki imajo vodo pred nosom, dočim hiše na Drski, ki so bližje (vsaj ena) vodnjaku in ki potrebujejo več vode, ne plačajo nič. To so namreč Zurčevi prijatelji, ki ga marsikateri litrček zvrnejo v Štemburjevi gostilni. Posestnici eni zadnjih hiš v Kandiji je po tem proračunu* prvotno zaračunal 4 K letne vodarine. Lansko leto je pa naenkrat zvišal na 40 vinarjev, a zdaj po volitvah je poskočil celo na 80 vinarjev, in sicer brez vsakega vzroka in pojasnila. Izvedeli pa smo za vzrok v tem in v drugih slučajih in ker je bil g. novomeški župan tako prijazen, da je uredniku naše ljubljanske podružnice podal potrebna pojasnila, se k tej zadevi povrnemo še nazaj. Prosimo pa, da se vsi taki slučaji poročajo uredništvu podružnice „Jutra“ v Ljubljani. Ljubljansko občinstvo opozarjamo na družinski večer izobraževalnega društva „Bvatstvo“, ki se vrši v areni „Narodnega doma“ v sredo, dne 28. t. m. ob pol 8 uri zvečer. Na vsporedu je iudi igra „Marijana“, slika iz ljudskega življenja. Ponovno opozarjamo, da bo občni zbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda danes, dne 25 t. m. ob dveh popoldne v Spodnji Šiški v „Čitalnici“. Udeleži naj se ga vsaka članica, pa tudi vsaka Slovenka, ki ima voljo koristiti našemu narodu na ogroženih mestih. Po zborovanju bo prijateljski sestanek v narodni gostilni. Občni zbor moške C. M. podružnice v Spodnji Šiški ni štel mnogo udeležencev, pač pa je bil po zborovanju v gostilni Mokarjevi zelo živahen sestanek. Občespoštovani g. Sedej je pogostil vse udeležence z bogato malco, pokazal je pa tudi, kako napolni en sam rodoljub družbeni nabiralnik. Ker je podružnični tajnik g. Petrič postal podpredsednik, bil je voljen tajnikom g. Ant. Mitteregger, pleskarski mojster, ki ima svo o delavnico v Ljubljani, Kolodvorska ul. 6. Mi priporočamo g. Mitteneggerja in njegovo tvrdko kar najtopleje : dobremu rodoljubu priznanje in uva-ževanje! Poštave so samo za liberalce. Mislimo, da ga zdaj že ni več otroka na Kranjskem, ki bi ne vedel, kake doslej nezaslišane sleparije so klerikalci uganjali pri občinskih volitvah v Prečini in v Kandiji. Ker pa so klerikalni poslanci z nasiljem in napadi na državne oblasti že takoj izpočetka skušali te sleparije potlačiti, jih kratkomalo spraviti s sveta, so protiklerikalne stranke po drugih občinah prišle do edino pametnega zaključka, da pri volitvah postopajo vsaj približno tako, kot so jih klerikalci v Prečini in v Kandiji naučili. Tako se govori, da je protiklerikalna stranka v Št. Rupertu skušala v malem posnemati vzgled klerikalcev v Predini in v Kandiji ki so le bolj, na debelo sleparili. Do tu bi bilo kaj ne z ozirom na omenjene razmere še vse v redu. Če smejo eni slepariti, zakaj bi ne smeli tudi drugi. Pa čujte, oziroma čuli ste že kaj se je zgodilo. Komaj je opozicija v Št. Rupertu le v malem začela izvajati, kar so klerikalci tam doli ob Temenici in Krki v velikem počeli, že so se klerikalci spomnili, da je tako postopanje krivično proti postavno. Župnik in poslanec Hladnik je brž poslal v „Siovenca“ poziv na „vse oblasti", da te volilne sleparije v Št. Rupertu zabranijo. Pa ne dosti tega Isti možjev deželni zbornici interpeliral deželnega predsednika, da naj „vse potrebno ukrene", da se take protipostavnosti zabra-nijou, in kot v posmeh dela tisto vlado od-gorno za nedokazane sleparije v Št. Rupertu, katero je Hladnik eno sejo poprej delal odgovorno, da je pustila v slučajih Prečina in Kandija zasledovati v velikem stilu vprizor-jene volivne sleparije. Nam se res smili g. ki bom zanjo vedno hvaležna vašemu veličanstvu". Henrik II. je pogledal brezbrižno okrog sebe. Njegov duh je bil drugje. »Blagovolite sesti, madame«, je povzel s tistim glasom neprekosljive galanterije, ki ga je imel po očetu, in zaradi katerega je slovel kot najvljudnejši kavalir na svojem dvoru. Ne da bi se količkaj upirala, je sedla Katarina s čudovito veličanstvenostjo v bližnji naslanjač. Henrik ni sedel, nego stal. Kraljica ga je opazovala s svojim jastrebjim pogledom On pa je blodil z očmi vsepovsod in jih ustavljal povrsti na vseh predmetih v njeni sobi, samo ne na njej sami. .Madame11, je povzel, „že nekaj časa me mučijo čudne slutnje. Zdi se mi, da se nit mojega življenja razvija z vrtoglavo naglico. Slutnja me navdaja, da bom moral k malu umreti". deželni predsednik. Isti poslanci so ga napadali, ker je bila oblast primorana klerikalne volivne sleparije preganjati, isti poslanci so s svojim vpitjem na vse oblasti skušali in če skušajo isto potlačiti kar v malen prakticirajo nasprotniki klerikalcev v Št. Rupertu. Od klerikalcev samih sklenjeni zakon velja torej samo za liberalce. Kako pa se to postopanje strinja z nauki dr. Kreka torej poslanca in pristaša iste stranke, z nauki namreč, da v zbornici sklenjeni z a-kon velja za vsakega, za celo deželo, da jih morajo predvsem spoštovati tudi oblasti in sicer z »največjo vestnostjo če se hoče doseči, da jih spoštuje tudi ljudstvo. Ali ni vse to kričavo nastopanje, vse te druga drugo ubijajoče izjave in zahteve poslancev ene in iste stranke vendar le preo 'itna čisto navadna predpustna komedija, dasiravno je predpustni torek že minil in je tudi pepelnični kurent že pokopan P Sloveaske občine In denarni zavodi! Spomnite se Ciril Metodove družbe ter podpirajte isto po možnosti vsako leto s primernim prispevkom. Za vzgled vzemite dunajsko občino, katera je darovala zopet 10.000 K — nemškemu „S c h u 1 v e-r e i n u “. „Adria“ delniška pivovarna v Trstu. Kakor se nam poroča vlada v kapitalističnih krogih veliko zanimanje za delnice te družbe, katere jj so dali koncesionarji v znesku K 300.000.— na javno subskripcijo, tako, da bode ta znesek v kratkem popolnoma pokrit, posebno z ozirom na to, da so te delnice prioritetne. Opozarjamo toraj svoje P. N. Čitatelje da konča subskripčni rok dne 29. t. m., ter da sprejema prijave k subskripciji do tega dne Jadranska banka v Trstu, kakor tudi njene podružnice v Ljubljani in Opatiji in Hrvatska vjeresijska banka v Dubrovniku, Šibeniku, Splitu in Zadru. Atentat na dr. Ivana Poščiča adv. in dež. poslanca v Voloski. (Izvirno poročilo „Jutru“). Niso se še posušile solze za ubogo žrtvo požrešne nasilnosti pok. Ninkovičem, že se je odigral v Voloski enak prizor s to razliko, da bi bila ta žrtev, žrtev svojega poklica.— Ta usodepoln slučaj, ki je grozno protresel vsakega v Volosko-Opatiji pogodil se je sledeče : Pred nedavnim vodil je dr. Poščič neko pravdo v korist kmetice Jurčič iz Klane proti njenemu sinu Francu. Pravdo je dobila kli-jentica dr. Poščiča kar je pa njenega sina tako razjezilo, da je sklenil maščevati se nad dr. Poščičem, kar je praktično mislil izvesti v petek 23. t. m. Imenovanega dne, že zjutraj je prišel v Volosko, se vsedel na stopnice pred c. kr. okrajno sodnijo in čakal na svojo žrtev, za katero je vedel, da mora priti, kakor odvetnik, po poslu na sodnijo. In res, okoli 11. ure dodoldne prikaže se dr. Poščič na cesti, in koraka, nič slabega sluteč proti sodniji. Ko pa pride blizu Franca Jurčiča, je ta, ko je od daleč zagledal svojo žrtev, vstal, se okrenil proti dr. Poščiču in izstrelil vanj dva strela z revolverja v prsi. Misleč, da je s tem končal svoj morilni namen, vrgel je revolver proč in počel bežali v hrib proti Matuljim. Ni še napravil par korakov, ko ga je zgrabil soboslikarski mojster Blaž Lazar, ki se je v usodepolnem trenutku nahajal v bližini, in ga toliko časa držal, da so mu prihiteli še drugi ljudje na pomoč. Vbogi dr. Poščič je seveda ostal v pivem trenutku kakor okamenel, in ko je prišel k sebi, se je šele mogel prepričati kako blizu mu je stala smrt, katere se js po tako čudnem naklučju rešil. Lahko se reče, da je v milijon slučajih težko najti enakega. Ni mu bila namenjena smrt, ker iste ga je rešila —- ura! in samo nji se more zahvaliti, da hodi sedaj še čil in zdrav okoli, kajti ako bi g. dr. Poščič ne nosil ure v malem gornjem levem žepu telovnika v katero je zadela ena kroglja in s tem zgubila moč, bi dr. Poščič na mestu ostal mrtev, s prestreljenim srcem. Slučaj, kakeršni se pač zelo redki, in vendar je tu rešil življenje odvetnika, očeta in vzornega delavca na narodnem polju. Ura je preprečila potoke solz, ki bi se pretakale za njim, ura je prihranila ženi moža, otrokom skrbnega očeta, narodu pa boritelja prvih vrst. Ta ura je sicer samo zlata, sedaj z razbitim zadnjim pokrovcem, ali gotovo gospodu doktorju, njegovi obitelji in nebroj znancem in prijateljem najdraža stvar na svetu. Na tako srečnem izidu usodepolnega trenotka častitamo gosp. drju. Poščiču tudi mi tu bivajoči Slovenci, in mu želimo še mnogo, mnogn življenja v veselju s svojo obiteljo in v korist vseukupne narodne stvari. Morilec je bil takoj odpeljan v zapor, kjer bode čakal na zasluženo plačilo. —r. Slovenci podpirajte Družbo sv. Cirila in Metoda. Petorica napade 80 letnega starčka. Dne 23. januarja t. 1. je šel 80 letni starček Miha Prebil iz Ponovic pri Savi v Hrastnik svojega sina obiskat. Izpila sta 2 litra vina, proti poldnevu pa se je stari Prebil napotil domov ter hotel dobiti še dopoldanski vlak. Pri odhodu mu je sin podaril 5 K, katere je oče zavil v cunjo in spravil v žep telovnika. Bil je malo dobre volje, toda ne pijan. Ker pa je vlak zamudil, se je podal peš po cesti ob Savi. Se le proti večeru je ves utrujen dospel v bližino čuvajnice št. 584. Ta čuvajnica leži visoko nad progo med postajama Sava in Zagorje. Odkar je južna železnica odpustila enega čuvaja, jc to poslopje prazno in se vporablja za bivališče železniških delavcev. Nižje doli ob progi pa se nahaja mala čuvajnica namenjena le ia nadzorstvo rušenja kamenja. Ta posel opravlja Alojzij Hribar. Omenjenega večera je prišel Hribar k tej čuvajnici pogledat. Notri najde od dolge hoje utrujenega Prebila. Ta je Hribarja prosil, naj ga prenoči, ker je preveč utrujen, da bi sedaj ponoči hodil peš dalje domov. Ker je pa čuvajnica tako majhna, da je v nji prostora samo za čuvaja, je moral Hribar prošnjo odkloniti. Peljal pa je starčka v ono večjo, dozdevno prazno čuvajnico št. 584. Tam se je Prebil nastanil v prazni sobi in hotel leči na tla k počitku. Komaj pa se je čuvaj odstranil, pride v sobo 5 Hrvatov ne posebno prikupljive vnanjosti. Česar čuvaj ni vedel, ti Hrvatje so že par dni bivali v drugi sobi te čuvajnice. Imeli so sobo zakurjeno. Ker je bilo v prvi sobi mraz, jih je Prebil naprosil, naj ga za božjo voljo puste k sebi na gorko. Hrvatje pa so planili po starčku, ga preiskali in mu zvezali z motvozom obe roki ozadej na hrbet. In tako so zvezanega starčka pustili v mrzli sobi, sami pa odšli v svojo gorko spat. Zvezani Prebil je postal vsled prestanega strahu še bolj utrujen, skušal je leči na tla, kar se mu je tudi posrečilo. Najbrže pri tem poskusu se je Prebil zlomil desno rebro. Dočim so Hrvatje lepo na gorkem spali, je zvezani Prebil zmrzoval na golih tleh. Še le čez kako poldrugo uro se mu je posrečilo se rešiti obe roki iz motvoza. Nato je zaspal do jutra. Ko se je potipal po denarju, je uvidel, da denarja ni, ko pa je prišel semkaj, ga je še imel. Ti peteri hrvaški tički so: Štefan Skr-lovicki, 29 let star, oženjen; Andrej Kozulic, 23 let star, samec; Martin Fiškuš, 26 let star, oženjen; Miha Grdjan, 21 let star, samec in Juro Kolarek 19 let star. Doma so iz občine Vidovac. Prišli so na Kranjsko ter iskali dela pri železnici. Nastanili so se v omenjeni čuvajnici št. 584. Prebil je napad teh Hrvatov javil orož-ništvu. Bili so iz početka osumljeni ropa in so jih prignali k ljubljanskemu deželnemu sodišču. V soboto dne 24. t. m. ob 4. popoldne se je vršila kazenska razprava pod predsestvom dvornega svetnika Pajka. Obtožence je zagovarjal državni poslanec dr. Ravnihar. Obtoževci v bistvu priznajo, da so Prebila zvezali. Zagovarjajo pa se s tem, da je Prebil bil že ko so kuhali večerjo, pri njih ter jih prosil prenočišča, oni pa so ga poslali k čuvaju. Ko se je čez nekaj časa vrnil, je začel razbijati, na kar so prišli pogledat kaj je. Ker so njegove besede „na gorko“ (prosil je da bi ga pustili k sebi na gorko) tolmačili za »revolver" in je res nekaj stiskal po žepih, so se ga zba i, ga preiskali in ko revolverja niso našli pri njemu, so ga pustili v mrzli sobi Že ko so legli spat, so se domislili, da bi bilo za nje nevarno, če puste starca nezvezanega (?) v sobi in da bi lahko skočil čez okno ter se ubil, vsled česar bi bili oni obdolženi umora. Da so temu izognejo, so šli v sobo nazaj ter Prebila le na lahko zvezali. Drugo jutro pa so se lepo poslovili od njega. Denarja pa mu niso vzeli. Tako se zagovarjajo ti tički. Njih zagovor pa ni le po nedoslednosti zagovora samega in po pričevanju napadenega Prebila ter čuvaja Hribarja neutemeljen, nego so si prišli pred senatom tudi sami v navskrižje, Dočim je eden trdil, da so se napada udeležili le Fiškuš, ki je Pre'iila zvezal in Kozulic, ki ga je držal, dragi pa da so še to odsvetovali, je Kozulic sam priznal, da so ga vsi vkupej napadli- Državni pravdnik dr. Neuperger j« predlagal poleg kazni tudi izgon iz naše države. Zagovornik dr Ravnihar je skušal napad spraviti v lepšo luč, kot ga obtožnica slika zlasti pa se je potrudil onemogočiti kazen za nedokazano tatvino. Imel je tudi precej uspeha. Obsojeni so bili: Skrlovicki, Kozulic in Grdjan po 2 meseca, Fiškuš na 10 a Kolarek na G tednov ječe primerno poostrene. Kazen so nastopili takoj. Razne vesti. * Žrtve ruskega mraza. V Petrogradu je padel toplomer v petek na 30g Celzija pod ničlo. Cez dan drve neprestano po ulicah policijske straže na konjih, da prisko-čijo takoj na pomoč vsakemu ponesrečencu. Več oseb so našli z zmrznjenimi udi na tleh. Štiri osebe so zmrznile. Policijski uradi so ustanovili več ogrevalnic za reveže. Po vseh ulicah gori ogenj * Viharji v Severni Ameriki. V vzhodnem delu Združenih držav je povzročil strahoviti vihar velikansko škodo. V mestu Oikago divja strašni snežni zamet. Železniški promet je ustavljen. Ob celem obrežju je ponesrečilo več ladij. Vihar je dosegel 96 milj na uro. * Babjeverstvo iz angleške zbornice. Povodom otvoritve angleške zbornice poročajo angleški listi. Na Angleškem je običaj, da se snide zbornica vedno v torek in tudi zadnja otvoritvena seja bi se imela vršiti ravno na ta dan. Toda naenkrat je bilo razglašeno, 'da se je moralo sklicanje zbornice preložiti na dan pozneje in sedaj se je izkazalo, da se je to zgodilo na željo več poslancev, ki niso od te seje pričakovali ničesar dobrega, ker je bilo namreč na ta dan ravno — trinajstega. * Poneverjenja v hranilnici. V vasi Krp pri Melniku na Češkem so prišli pri tamoš-nji hranilnici na sled velikim poneverjenjem, ki so se zgodila že prejšnja leta. Neštevilo oseb, ki so hotele vzdigniti te dni svoj denar, so morali zavrniti na poznejši čas. Med vlagatelji je nastalo radi tega velikansko razburjenje. Dolgoletni blagajničar, šolski ravnatelj Nepomucky se je pred zaslišanjem obesil. * Vlaka trčila. Na progi Budimpešta— Bruck sta včeraj ponoči trčila skupaj dva tovorna vlaka. Pet vozov je skočilo raztvi, en vlakovodja je obležal na mestu mrtev, drugi je bil nevarno ranjen. * V neki newyorški bolnišnici je tekom zadnjih treh dni sedem otrok umrlo za zastrupljenem, 5 pa nevarno zbolelo. Preiskava je dognala, da je otroke zastrupila neka strežnica, ki je umobolna. Odpeljali so jo takoj v blaznico na opazovalni oddelek. * Požar v premogovniku. V premogovniku Lehigh je nastal v neki jami te dni požar, ki je zahteval sedem žrtev. V jami se je nahajalo še okolu 20 delavcev iz tujine, katerih usoda pa je še neznana. * Ko je pri gaeitvi požara, ki je uničil poslopje in vse hleve nekega gostilničarja v Grenoblu, pet gasilcev skušalo rešiti živino, se je nenadoma v hlevu podrl strop. Občinstvo je sicer napelo vse sile, da reši ponesrečene gasilce, toda vse zaman. Vsi gasilci so našli smrt v ognju. * Olimp v plamenu. Slavnoopevana grška Gora Olimp in sicer severni greben, ki je bil v starem času opevan kot domovje bogov, je že par dni v plamenu. Vsi poskusi,^ da bi ogenj pogasili, so se ponesrečili. Gora Olimp je zelo na gosto poraščena z jelkami in raznim drugim drevjem. Ti gozdovi so že od nekdaj najboljša skrivališča grških roparskih tolp. Kakor se zatrjuje, so grški razbojniki zato zažgali gozdove, da prepode turške vojake, ki jih neprestano zasledujejo tudi v najbolj goste gozdove. * Smrtna obsodba. Delavec Alfred Jank, ki je dne 25. novembra 1. 1. umoril v Plznu nekega Krošnjarja in potem napadel še neki poštni voz, je bil te dni pred plzensko poroto obsojen v smrt na vešala. * Dvoboj med dvema aristokratoma. O dnelski aferi med poveljnikom papeževe telesne straže grofom Pecci in knezom Alghi-erijem se poročajo sledeče podrobnosti; Alghieri je igral v rimskem šahovskem klubu karte. Zraven ivega je stal grof Pecci, ki mu ie gledal v karte. Med obema rodbinama je vladalo že dalje časa najhujše sovraštvo. Alghieri si je to odločno prepovedal, nakar je prišlo do pravcatega pretepa, tekom katerega je grof Pecci poslal knezu Alghieriju svoje sekundante. Grof Pecci bo moral radi te efere najbrže demisijonirali kot poveljnik papeževe telesne straže. * Med prtljago, katero so potniki pozabili na varšavskem kolodvoru so našli tudi neki kovček, v katerem je bilo za 1,144.000 mbljev vrednostnih papirjev. ‘ * Asqnith ponesrečil. Ko je angleški ministrski predsednik Asrjuith po končanih konferencah z rudarji odšel skozi dvorišče zunanjega ministrstva, je padel tako nesrečno na tla, da je zadobil več poškodb. Na lice mesta je takoj priskočilo več ljudi, ki so ministrskega predsednika odnesli v pa-ačo. Vekoslav Plesničar TRBT ullo« Giulia 20 TRST Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm blagom, razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in soli dna. - Konkurenčne cene Kupujte „Jutro“ izvod samo 4 v. '5 Kupujte le najboljši ! I OB > 03 V) o o Zastopstvo in zaloga svotovnoznanih pisalnih strojev Underwood in L. C. Smith & Bros. The Rex C.° Ljubljana §)§)§) Šelenburgova ul. 7 — Telefon 38 Fr0 P. Zajec Ljubljana, Stani trg it. 9. priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj optični zavod, kakor ščipalnike in očala natančno po znan stvenih in zdravniških predpisih, toplomere zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici. - — Ceniki brezplačno. — — MOJA STARA izkušnja je in ostane, da za odpravo solnčnih peg, kakor tudi za pridobitev in ohranitev nežne, mehke kože in belega teinta ne obstoji boljše milo kot svetovnoznano S t c ckenpf e r do v o milo iz liliji ne ga mleka (Steekenpferd-Lilienmilchseife), znamke Steckenpft-rd,od Bergli anna & Co., Tešen ob Elbi. — Ko i ad stane 80 h in se dobi v lekarnah, drogerijah, parfi-f erijah in vseh sličnih trgovinah. — Ravno-tako se obnese Bergmannova lilijska krema „M a n e r a“ naravnost čudovito za ohranitev nežnih, belih rok pri damah; dobi se povsod po 70 h. Berite in strmite. Čudovito! i 600 komadov za K 3*90. i Krasna pozlačena, 36 ur idoča ankerca z verižico vred, triletna garancija, moderna svilena kravata za gospode, 3 robci, moški prstan' z imit. biserom, izvrstni ustnik za sraodke, elegantna damska broša, krasno toaletno žepno zrcalo, denarnica iz usnja, žepni nož, par manšetnih gumbov, 3 naprsne gumbe, vse double zlato, lep album s 36 slikami, najlepše na svetu, 5 različnih razveseljivih predmetov za mlade in stare, nastavek za pisma, 20 korespondenčnih in še 500 drugih raznih predmetov, neobhodno potrebnih za dom. — Vse skupaj z uro vred,ki je sama toliko vredna za K 3.90. Pošilja po povzetju dunajska eksportna trgovina F. Wrindisch, Krakov št W 5. Opom. Komur ne ugaja, se vrne denar nazaj. Ivan Krže Trst, Piazza S. Giovanni I. 7a|nnO kuhinjakih in kletarskih potrebščin iz £.CIIUya lesa in pletenin, škafov, brent, čebrov in kad. lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in ter mnogo drugih v to stroko spadajočih predmetov. Prinnrnra sv°j° trs°vino 8 kuhinjsko posodo II IJJUI UUd vsake vrste bodi od porcelana, ze-nlje, e naila, kositerja ali aluminija, nadalje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo za vino. Mali oglasi. "Pfftrla on “isto nova Puška dvocevka, najmo-X 1 Uvid btJ dernejši siste n za brezdimni smodnik in kopirni aparat za pis i a. — Več pove uprava „Jutra“ v Trstu. Motorkolo-Puch - Janko Blaganje, Dole pri Litiji. Trgovski sluga takoj TiS fakturni trgovini. Več pove podružnioa „Jutra11 v Ljubljani. . v Ljubljani v sredini n esta, na OLdiV UlOLtt križišču dveh cest ležeče, kjer se lahko zida vila ali več nadstropna hiša se po ceni iu ugodnimi pogoji prodi. Kje pove uprav. „Jutra“ v Ljubljani. Q ali pa v uiesto. — Ponudbe pod šifro „Sluga“ na upravništvo „Jutra'1 Ljubljana: Novo itlavsko tali flmštvo „TRST" pri sv. Jata tlica sv. Marka štev. 19. Podp:sani si šteje v dolžnost, naznaniti slav. občinstvu mesta in okolice posebno pa Št. Jakob-Čano da je v soboto to je 17. tega meseca odprlo svojo novo gostilno v hiši gosp. F. Fabjana ulica sv. Marka številka 19, kjer se vedno točijo črna istrska vina prve vrste, bela vipavska in Pun-tiga i sko exportno pivo. — Vse po najnižjih cenah. Kuhinja bode vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Voditelj Hinko Kosič. Na mnogo-brojno udeležbo vabi že danes. ODBOR. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Pint. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu. Višjega štabnega zdravnika in fizika dr Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in na-gluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi’ — Dobiva se samo v lekarni pri «črnem orlu>, Novi trg v Celovcu. Odlikovana pekarna in slaščičarna Vinko Skerk - Trst Via Acquedotto št. 15. — Podruž.: Via Miramar it. II Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih blškotov, posebno za čaj In bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete za peči. Najlinejša moka Iz uajboljšili mlinov po najnlži eeni. Fina inozemna vina iu likeri v steklen. Brezpl. postrežba na dom Kruh in slaščice se izdeluje igienifikim električnim strojem © Pripdroda se FRAN KUKANJA čevljar Via Pierluigi da Palestrlna 3. prti. Obuvala vseh vrst za moške, ženske in otfoke po nizki ceni. Špecijaliteta: Obuvala za bolne noge. Popravila. J Delo solidno. Cene zmerne Odlikovana čevljarnica Fratelli Rauber Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente) = Zaloga ustrojenih koi ------------ Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Špecijaliteta. potrebččin za sedlarje. Tomaž Zadnik trgovec i n mesar ima na razpolago v svoji mesnici na trgu S. Giovanni št. 6 v Trstu goveje, telečje in janjčje meso prve vrste, po najnižjih cenah. — Priporoča se slav. občinstvu za obilno vdeležbo. „JUTR0 “ se prodaja v Trstu po <4 vinarje v naslednjih tobakarnah: © 0 0 Becher, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carducci, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast, Poštni trg, Može, ulica Miramar, Magolo, Belvedere, Geržina, Rojan, Raunacher, Čampo Marzio, Bruni, SS. Martiri. Ercigoj, ulica Massimiliana, Rončelj, Piasečka, trg S. Francesco 8, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg Benusi, Greta, Kichel, Rojan, Bajc, ulica Geppa, Luzzatto, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industria, Lug, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Cechini, ulica deli’ Istria, ulica S. Marco, 0 0 Svoji k svojim Največja edina slovenska tvrdka Križmančič & Breščak ulica Nuova 37 — TRST — ulica Nuova 07 priporoča slavnemu občinstvu svojo ogromno zalogo manufakt. blaga in volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volna ln zima. - Vsaka drobnarija asa šivilje in krojače. Svoji k svojim! Kmetska posojilnica ljubljanske okolice p. z. z n« z. /fk Ij Oj » Ljubljani O® obrestuje hranilne vloge po '2 O brez vsakršnega odbitka. @® Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. ^ ifc Popolnoma varno naložen denar. -jfc -Sfc Rezervni zaklad: K 700.000. XXXXXX>G[ I RESTAVRACIJA M ,AURORA‘ Trst, ul. Carducci 13 Dobroznauo lamburaško drnštvo J (prvikrat v Trstu) koncertira vsak večer od 7. ^ do polnoči. ^ — Izbran glasbeni program. — Tamburanje in petje nar. pesmi. KONCERT začenja vsak večer ob 7. uri, traja do i2. ure. Vstop prost. Vstop prost. Za tnnogobrojen obisk se priporoča Josip Dotnines A U r 1 ALOJZIJ POVH slovenski urar Trst — Via del Hivo 26. Dveletno jamstvo, popra vila, obisk na dom, zlato, dragulji po nizki ceni. L. J PODRUŽNICA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE Trat, Plazzsa dolla Borsa IO Centrala v Ljubljani — Podružnica, v Gorici Celovcu, Sarajevu Splitu iu Celju. Delnifika glavnica K. 8,000.000. Rezervni zaklad K. 800.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in vse vrste denarja.------------------Vloge na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi 41|2°|0 Prodaja srečke na majhne mesečne obroke. cffnlešI(o skladišče oblek &. cBematooič Ljubljana Mestni trg. Št. 9 v. Ljubljana Mestni trg št. 5 priporoma svojo popolnoma na nooo sortirano zalogo spomladanskih oblek za gospode in dečke, ter obleke za otroke. Velikanska izbera qajno vejš e konfekcije za dame iq deklice, ter berolinskih in pariškil\ modelov. Gene prizt(ano nizke j * ~ •n” 2 ^2 « 2 e +2 n “ a ® s s i 'S C M cn ► QC O M O O- »rMa obroke! Velika zaloga izdelanih obleb Velika izbera letnih in zimskih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseli kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga. — Najzmernejse cene. Adolf Kostoris - Trst Ul. S. tiiovanni st. 16,1. nadst., zraven ,Buffet Automatico* Tel. 251, Rim. II. “O O M H Tfl K '"O F 3 S 3 ~ B ® g • Oi SS. * n „JUTRO“ se prodaja v Ljubljani po 4 vinarje v naslednjih tobakarnah: Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Pichler, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlilcar, Sodna ulica. Šubic,. Miklošičeva cesta. Župančič, Kolodvorska ulica. Pirnat. Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na želez. prel. pri Nar. domu. Košir, Hilšjerjeva ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Ušeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Križaj, Sp. Šiška. Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg.J Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč, Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica. Likar, Glince, Strkovič, Dunajska cesta. Klančnik, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta. m Osrednja Banka KiL Piazza Ponterosso 2 ■nua Podružnica v Trstu mmmmmmm S Obrestuje vloge: °l 4 0 Obrestuje vloge: 4 31 01 /d 5 0 8 0 |4 |0 povračno obre«tovanje na knjižice ©0 na računu in fixne uloge ©© premijne vloge I Uradne ure od 9-12, 2-5 Vse bančne Irausak-ije. 1 g 03 Sr H Vsi Slovenci v dobroznauo slovensko trgovino Ferd. Dobašeku-Trsti m ulica Giosuč Carducci II. Usojam si naznaniti, da sem zaradi prošle sezone cene vsemu zun * m m usojam si naznaniti, aa sem zaraui prosie sezone cene vsemu ^ * kemu blagu močno znižal. V kratkem dospe za novo sezono pomlad in poletje elikanska izbira narejenih oblek za možke, dečke in otroke, najnovejšega kroja in po najmodernejših vzorcih. Dalje bogata zaloga površnikov, hlač, jopičev, telovnikov, jopic, spodnjih hlač, nogovic, ovratnikov, zapestnic, kravat, čepic, dežnikov in drugih v to stroko spadajočih predmetov. Špecijaliteta za delavce, hlače srajce in monture modre. — Zaradi cen že splošno znan najkonvenijentnejši v celem mestu. Zgotavljajo se moške obleke po ceni. 2000 vzorcev stotov domačih in Inozemskih. — Vsaki dan novi dohodi blaga, ® acMfc iMm »e*!®