60 Književna poroCila.
predgovornik sedaj tri leta rad sodeloval v odboru, kako je zlasti prvi in največ izpisal gradiva za terminologijo, težko bi tudi bilo pogrešati njegove izkušnje pri odborovih posvetovanjih, sme ga torej prositi skupščina, da se da znova voliti. (Živo pritrjevanje.)
Pri volitvi v odbor je bilo 20 glasov in bili so izvoljeni gg.: dr. And. Ferjančič, c. kr. drž. pravd, substitut (z 19 glasovi), Iv. G o g o 1 a, C. kr. notar (z 18 glas.), dr. Val. K r i s p e r , odvetnik (z 12 glas.), Ant. Leveč, c. kr. drž. sod. pristav (z 19 glas.), dr. Danilo Majaron, odvet. kandidat (z 19 glas.), Karol Pleško, C. kr. dež. sod. svetnik (z 19 glas.) in J. Vencajz, c. kr. dež. sod. svetnik (z 20 glas.), vsi ti kot Ljubljanski odborniki; kot v nanj i pa gg.: dr. Janko Babnik, c. kr. okr. sod. pristav v Logatci (z 20 glas.), dr. Jurij Hrašovec, odvetnik v Celji (z 20 glas.) in Bogdan Trnovec, c. kr. dež. sod. svetnik v Trstu (z 20 glas.). (Gosp. avskultant Milčinski dobil je 6, g. notar Plantan 4 glasove.)
c) Preglednikoma računov za 1. 1892 bila sta znova »per accla-mationemt izvoljena gg.: dr. Fran Munda, odvetnik in dr. Jarnej Zupane, C. kr. notar, oba v Ljubljani.
5. K točki posameznih nasvetov izpregovori g. dr. K r i s p e r, oceni delovanje društvenega odbora za 1. 1891, posebe vodstvo g. dra. Papeža, delovanje g. dra. Majarona kot tajnika, knjižničarja in urednika, g. Gogola kot blagajnika ter predlaga, naj se imenovanim izreče posebna zahvala društva. Skupščina pritrdi temu jednoglasno in živo, kakor tudi nadaljnjemu predlogu g. dra. Krisperja, da naj odbor gosp. dru. Kavčiču v posebnem pismu javi zahvalo društva za njegove dosedanje zasluge kot odborniku, sotrudniku »Slov. Pravnika C in urejevatelju slovenske zbirke zakonov.
Načelnik gosp. dr. Papež se zahvali za priznanje in na to zaključi 2Va ure trajajoče zborovanje.
Književna poročila.
Mjesečntk pravniCkoga društva u Zagrebu nastopil je letos svoje XVIII. leto ter prinaša v br. 1. za januvarij mesec poleg pravnih slučajev, književnih ocen naslednji razpravi: Pravno-puvjestni podatci o Turopolju. Napisao dr. Š. pl. Bresztyensky. — O promjeni stečajnoga reda. Napisao Ignjo \Vagner, odvjetnik.
Književna poročila. 61
Handbuch d. offentHchen Rechtes der Gegenimrt in Monographien. Heraus-gegeben v. H. Maquardsen, 4. Bd., 1. Halbbd., 6. Abth., 1. Lfg. u. 7. Abth., 3. Lfg. — Freiburg, Mohr. - M. 22,50,
Obsega pravo Belgije, sestavil A, Vauthier, prvi snopič s 192 stranmi. Potem obsega pravo Italije, sestavil E, Brusa, tretji in zadnji snopič. Ono začeto delo bode stalo m. 10, to dovršeno stoji m. 12,60.
Vis ntaior als Schranke der Haftung nach rdmischem Recht. Von N. v. H ollander. — Jena, Fischer. — VI+62 stranij — M, 2.
Die Wissenschaft und das StrafrecM. Von G. DOlman. — Leipzig, Minde. — 205 stranij, — M, 4.
Sijstem des Prkatrechtes der Ostseeprovmzen Liv-, Est- und Curland. 2, Bd. Sachenrecht, Von C, Erdmann, — Riga, Kymel. — 664. stranij, M. 12,
Di« Idee der Wiedervergeltung in der Oeschichte und Philosophie des Strafrechtes. II. Abth,: Das deutsche Strafrecht nach d. Carolina bis zur Mitte d. 18, Jahrh. Von L. Giinther, — Erlangen, Blasing, — 270 str. - M. 6.
Zeitschrift fiir internationales Privat- u. Strafrecht. Begriindet und he-rausgeg. von F. Bohm. I. Bd. - Erlangen, Palm & Enke. ^ M, 12,
Državni zakonik v slovenski izdaji. Leto 1891. (Dalje) — Kos XLI. Izdan in razposlan dne 26. septembra 1891. 136, Zakon z dne 28, avgusta 1891, 1, zastran obratovanja nadvojvoda - Albrehtove železnice na račun države in morebitnega odkupa te železnice se strani države. 136. Zakon z dne 30. avgusta 1891, 1., s katerim se ukrepajo določila o izvrševanji konzulske sodne oblasti, 137, Zakon z dne 1, septembra 1891. 1. o izpremeni zakona z dne 24, marcija 1876, 1, (Drž, zak, št. 36.) o prispevanji državnega zaklada k troškom za vzdrževanje izvršene uredbe Mure reke na Štajerskem, 138, Razglas finančnega ministerstva z dne 2. septembra 1891. 1, da se je opustila c, k. mala colnija II. razreda v Walser-schanzi ter ustanovila colnijska podružnica Schoppernau. 139. Razglas finančnega ministerstva z dne 16. septembra 1891, 1,, o ustanovitvi c, kr. colno-odpravnega mesta na kolodvoru v Lobensteinu na Šleskem. — Kos XLII. Izdan in razposlan dne 3, oktobra 1891. 140. Zakon z dne 26. avgusta 1891, 1. zastran erarnih mostnin, cestnin in brodnin, — Kos XLIII. Izdan in razposlan dne 3, oktobra 1891, 141. Zakon z dne 16. julija 1891. 1. s katerim se ukrepajo določila o sodni oblasti z ozirom na združenje nekih občin in občinskih delov s cesarstva glavnim in prestolnim mestom dunajskim. 142, Zakon z dne 8, avgusta 1891. 1,, o dogovoru, sklenjenem z deželnim zastopom Vojvodine bukovinske, zastran uredbe razmerja med državo in zemljiško-razbremenilnim zakladom bukovinskim, 143. Zakon z dne 17, avgusta 1891. 1,, da se dodeljuje prispevek iz državnih sredstev k troškom za popravo in izvršitev zgradeb za uravnavo Adiže na Tirolskem, poškodovanih po povodnji leta 1889. in 1890, 144, Razglas finančnega ministerstva z dne 18, septembra 1891, L, da se c, kr. velika colnija v Warnsdorfu pooblašča za vhodno zacolovanje volnenih prej tarifne šte-
62 Razne vesti.
vilke 154 h). 146. Ukaz finančnega ministerstva z dne 19. septembra 1891. 1. o ustanovitvi posebnih oddelkov za kolkovne in neposrednje pristojbine pri C. kr. finančnih okrajnih ravnateljstvih, 146. Ukaz finančnega ministerstva z dne 19. septembra 1891. 1, o uradih za pristojbinsko izmero,
(Dalje prih.)
Razne vesti.
v Ljubljani, 15. februvarija 1892.
— (Iz kronike društva „Pravnika",) Dne 29, pr. meseca imelo je naše društvo svojo letno glavno skupščino, o kateri danes podrobno poročamo na drugem mesti. Novoizvoljeni odbor sešel se je prvič v sejo dne 14. t. m. ter najpreje jednoglasno izvolil: namestnikom načelnikovim g. dra. Andreja FerjančiCa, tajnikom in knjižničarjem g. dra. Danila Majarona, blagajnikom g. Ivana Gogola, v odsek za društveni list g, dra, Janka Babnika, g, dra. Valentina Kri spe rj a in g. Antona Levca. Uredništvo „Slov. Pravnika" je tudi za bodoče leto prevzel g, dr, D. Majaron. — Odbornik g, dr. Majaron je nadalje poročal o stanji termino-logijskega dela in razvil svojo misel, kako pridobiti urejevatelja, kateri naj prouči in popolni zbrano gradivo, treba da je v to pridobitev gotove pomoči nj, ekscelence gospoda pravosodnega ministra. Odbor je tej mish pritrdil ter sklenil poprositi načelnikovega namestnika g. dr, FerjanCiča, da v razloženem smislu posreduje pri gospodu ministru. — V isti seji je odbornik g. dr, Babnik predlagal: 1. Odbor načeloma sklene, da bodi letošnji izlet društva prirejen kot shod slovenskih pravnikov, na katerem se bodo po referentih in v debati razpravljala preje določena in objavljena themata praktično - juridične vsebine; 2. kraj izleta bodi na južnem Štajerskem; 3. pozveduje naj se pri južno-štajerskih kolegih, ah odobrujejo to namero in kako mislijo o nje izvršitvi; 4. pozveduje naj se zaupno, kateri strokovnjaki bi hoteli prevzeti kak referat ter o čem; 5. poroča naj se ob uspehih tega posredovanja še pred Veliko nočjo. Utemeljeval je g. dr. Babnik te svoje predloge nekako tako-le: „Pravnik" napravil je do sedaj dva izleta, ki sta ob jednem imela biti kolikor toliko shoda slovenskih pravnikov. Izleta obnesla sta se oba prav dobro, prilika je bila seznaniti se z drugimi tovariši, razgovarjati se s starimi znanci, zabava je bila lepa. a o pravnih vprašanjih je bilo govora malo. Vender pa bi bilo prav, če bi tudi enkrat in to našemu letošnjemu izletu dali značaj shoda slovenskih pravnikov, na katerem bi se razpravljala vprašanja, ki nas vse zadevajo, vse zanimajo. Res, mi še nismo takšen faktor, da bi si lastili upliv, kakeršni imajo razni „Juristentage", da bi h:iteli s svojim mnenjem o važnih in perečih vprašanjih uplivati na legislatorne faktorje in na rešitev znanstvenih sporov, — vender pa je premnogo domačih nam vprašanj, katerih rešitev