Leto XYI.
Y Celju, dne 22. januarja 1906. 1.
iw
Štev. 9
DOMOVINA
		• • ' • i _	
Uredništva je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.	\ .-7.......... Izhaja trikrat na teden vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstlijo in Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša jnštniua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.		Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Narodna avtonomija.
(Konec.)
Razmere v deželah, kjer bivajo slovenske manjšine, so pa mnogo neugodnejše; če pomislimo, da pripadajo v vseh teli deželah vsi uslužbenci in uradniki osrednjih deželnih uradov in zavodov na deželi (n. pr. toplic na Slatini in v Rogatcu, hiralnice v Voj-nikn itd. na Spodnjem Štajerskem) narodnosti večine deželnega prebivalstva, to je nemški oziroma laški narodnosti m delujejo z vsemi sredstvi na izpod-rinjeaje manjšine; če pomislimo na obupne šolske razmere, saj nimamo Slovenci na Koroškem že skoro nobene slovenske ljudske šole, v Trstu se že od 1. 1884. 1429 starišev brezuspešno bori za slovensko ljudsko solo, saj nimamo v Mariboru, Celju, Gorici. Velikovcu. Pulju itd. javnih slovenskih ljudskih šol. še celo za okoličanske slovenske šole se moramo kriti do zadnjih instanc, kakor kaže slučaj Celje, nadalje pa se nam še one šole s slovenskim učnim jezikom, katere imamo, vedno bolj potujčujejo. te pomislimo, da nimamo v obče nobene nad ljudsko šolo stoječe šole s' slovenskim učnim jezikom: če pomislimo, da imajo vsa sredstva za povzdigo gospodarstva naši nasprotniki v rokah in se slovenske manjšine ne morejo gospodarsko razvijati: potem je gotovo zahteva narodne avtonomije ne le nujna zahteva slovenskega naroda, ampak, kar moramo povdarjati. klic po ■■tvu narodne samoobrambe. V sedanjih razmerah pa jé nemogoče doseči popolno narodno avtonomijo, saj je ne morejo doseči ne Nemci na Češkem in ne Lahi na Tirolskem, akoravno se leta in leta z vsemi
sredstvi za njo potegujejo, pač pa sf i lahko doseže varstvo šolstva in gospodarstva narodne manjšine v okvirju posameznih dežel, kar vidimo na Češkem in Tirolskem. Tudi pri nas na Štajerskem se mora delati na to. da dobimo za spodnještajersko lastno šolsko upravo, kar se je že obravnavalo v „Domovini", delati pa moramo tudi na to, da dobimo za spodnje Štajersko slovensko kmetijsko družbo.
Gospodarske razmere na Spodnjem-Štajerskem so mnogo drugačnejše, kakor na Srednjem in Gornjem Štajerskem: imamo na Spodnjem Štajerskem razne panoge gospodarstva, katere ne obstoje v nemškem delu Štajerskega ali pa v zelo majhni meri. Nalogo skrbeti za povzdigo kmetijstva imi c. kr. kmetijska družba za Štajersko v Gradcu; v njenem odboru pa sede večinoma visoki agrarci, kateri pač ne poznajo teženj majhnega posestnika in ne morejo tudi-pospeševati kmetijstva, mnogo odbornikov iz višjih krogov pa nima noueuega ne teoretskega, ne praktičnega znanja v. kmetijstvu, kar je pisec tega članka imel priliko slišati iz ust njih prijateljev in njih stanovskih tovarišev; Slovenca — odbornika — kmeta ni v odboru, pač pa zastopata Spodnje Štajersko v odboru nekmeta Ornig in Stalluer. Uradni vodja kmetijske družbe je izvrsten teoretik, a slab praktik, poleg tega pa je večkrat v razgovoru pokazal, da gospodarskih razmer na Spodnjem Štajerskem ne pozna; mož si pa tudi nič ne prizadeva, da bi jih spoznal. Družba izdaje tudi svoje glasilo, katero izhaja tudi v slovenskem jeziku; ono jasno potrjuje Zgoraj navedena dejstva, ker je pisano v takem
duhu. da ga razume le visoko izobražen agrarec, ne prinaša skoro nič praktičnih člankov in ne koristi popolnoma nič kmetu, kateri potrebuje praktičnih navodil za razne gospodarske stroke, a ne visokoučenih agrarnih razprav. Gospodarski list mora biti v takem duhu pisan, kakor je kranjski ..Kmetovalec"', potem je list za kmeta. Gotovo ne pretiravamo, ako povdar-jamo, da nobena avstrijska kmetijska družba ne izdaja za kmete tako nepo-rabnega lista, kakor štajerska. Opeto-vanof se je to že gospodom odbornikom in uredniku povedalo, a zaman! Kmetijska družba dobiva okrog 70.000 K podpore, a kaj ima Spodnje Štajersko od nje? Par podružnic dobiva nekaj brizgblnic za škropljenje, to je skoraj vse. "Če pa se obrne človek na kmetijsko družbo s kakim vprašanjem za nasvet, potem dobi tako „knnšten"' odgovor, kakor lansko leto nek nemški aristo krat, kateremu .je kmetijska družba v neki zadevi glede hmeljarju i .priporočala kot zanesljivega hmeljerejca nekega obrtnika v Laškem irgu, kateri še v svojem življenju niti ene hmeljeve sadike ni usadil. Iz navedenega je razvidno, da j s za razvoj kmetijstva nujno potrebna ustanovitev samostojne kmetijske družbe za Spodnje Štajersko, v katere odboru bodo sedeli kmetje po poklicu, a ne grajščaki. katere vodja bo vsestransko poznal naše gospodarske razmere in praktično za povzdigo gospodarstva deloval, katera pa bo izdajala tudi poljudno pisan slovenski gospodarski list po vzorcu „Kmetovalca"' v Ljubljani.
Ti dve zahtevi naj bodeta kot konkretna predloga za uresničenje točke našega narodnega programa
..Proč od Gradca!", naj pa bodeta kot začetek narodno avtonomije Slovencev!
Ob tej priliki moramo povdarjati, da imamo že zedinjeno Slovenijo na narodno-gospodarskem polju. Trije mogočni zavodi „Zveza slovenskih posojilnic v Celju", „Zadružna zveza v Celju", „Zadružna zveza" in „Gospodarska zveza" v Ljubljani nam predstavljajo zedinjeno Slovenijo na na-rodno-gospodarskem polju.* Te organizacije moramo spopolniti in doseči, da bodo- složno delovale v korist celokupnega slovenskega naroda.
„Zadružna zveza v Celju" naj bo zveza vseh velikih posojilnic po sistemu Schultze-Delitzsch in po Vošnjak-ovem sistemu ter vseh hranilnic celega slovenskega ozemlja. „Zadružna zveza" v Ljubljani naj bo središče vseh Rajf-ajznovk; „Gospodarska zveza" naj bo centrala za skupni nakup in prodajo in naj zbira pod svojim okriljem vse nedenarne zadruge, kakor mlekarne, sadjarske, vinorejske. lesne zadruge itd., ona naj spet organizira v svojem področju za posamezne slovenske, oziroma jugoslovanske dežele radi skupnih gospodarskih interesov pod zveze in bi na Spodnjem Štajerskem to nalogo lahko prevzela „Zadružna - zveza v Celju", bode lahko sprejemala za svoje članice tudi nedenarne zadruge, na Goriškem pa lansko leto ustanovljena „Goriška zveza". Nikakor pa ne gre iz neumestnega provincijalizma ustvarjati več central ali proti že obstoječim trem centralam delovati; delujmo na to, da bodo te trdne in močne ter pomnoževale ne le narodni kapital,
* Kakor bode znano našim čitateljem. so se razmere friede ..Zvez" bistveno spremenile. Op. ur.
LI SJEK.
Blagor v vrtu cvetočih breskev.
Čudna povest.
IL. Češki napisal Julius Zeyer.
(Dalje.)
Nisem si upal dvigniti oči; s trepetajočimi prsti sem segel med strune in zapel nekaj stihov nesmrtnega pesnika Li-tai-péja. ki se glasijo nekako takole; „Večer že zavija zemljo v temo. «faz stopam s sinjaste gore in polni mesec spremlja moj obotavljajoči se korak. Oziram se. da bi moj pogled premeril dovršeno pot, toda nočna para je že zastrla kraj s svojim pajčolanom. Tu šepeta gost bambus. Nizko kočo tajn os tun skriva v temno senco. Tam čaka prijatelj. Po ozki stezi hitim, cvetoče trave se zadevajo z nežnim še-lestom ob moje svileno oblačilo. O, zdrav, prijatelj! Prazniti hočem s teboj čašo. dokler ne prično bledeti zvezde! Pöd bledo plamenečo rimsko cesto hočem peti s teboj. Peti hočem pesem vetru,
ki šumi med bori."
Dalje nisem pel; nehote sem dvignil pogled in videl za meglami prosojnih zaves mandarinovo ženo. kako je stala proti meni, hrepeneče razprostirajoč svoje roke. V trenotku sem pozabil besede velikega pesnika. Preveč so me obvladali moji lastni čuti, in s strastnim ognjem sem zaklical sledeče besede, spremljajoč jih z akordi svoje slutnje:
„To ne šumi nočni veter med bori, dih modrih nebes šviga ob moje obličje in mi šepeče. kaj skriva safirnati obok v globočini pred umrljivimi očmi: Kar je živih žen na zemlji, toliko je v nebu dragocenih vaz, in iz vsake vaze se dviga čaroben cvet. In luna je velika hiša iz opala. v nji razmišlja od pra-veka modrijan in snuje zveze bodočih zakonov, on odloča, komu pripada vsak izmed cvetov , . . Pred seboj vidim be-lostno vazo. dvigajoč se šotor, prosojne zavese so njene stene, cvet, določen meni, koprni tam v otožnem hrepenenju. Meni si določeno, ti presladko čudo, jaz te iztrgam tvojim krutim rabljem."
Komaj so odzvenele moje besede, sem živo začutil blaznost svojega po-
čenjanja. Tresel sem se na celem telesu. Mislil sem. da me Panju za mojo nezaslišano predrznost in smelost obsodi k smrti. Toda v moje največje začudenje mi pravi mirno in ljubeznjivo: „Tvoj glas je res prijeten, in s pravim razumevanjem si pel to Li-ta-pejevo pesem. Ne žalosti se. ker si pozabil nadaljne kitice. To smatram za posledico tvoje boječnosti. Tvojo skromnost hvalim, kajti ničesar pri mlademu človeku ne sovražim bolj nego drzno početje."
Ali je bilo to mogoče ? Ali je izraz moje blaznosti preslišal ? Ali je bila to velikodušnost? Ali je bil z menoj potrpežljiv kakor z otrokom in mi je dal samo ukor? Mislil sem si poslednje. Bil sem ginjen, padel sem mu k nogam, in solze so mi pritekle iz oči. Panju me je ljubeznjivo dvignil in rekel: „No, ali ti ugaja pri meni ? Torej ostaneš v moji hiši."
Tako sem bil torej sprejet. Še ta dan sem sporočil o tem očetu in mu poslal nemajhen dar. katerega mi je zanj izročil Panju. Po dobrotljivem mandarinovem postopanju več nisem
dvignil svojega pogleda k belemu šotoru; prisegel sem si, da se niti ne spomnim več na ženo svojega pokrovitelja. da bodem delal in strogo izvrševal svoje dolžnosti. Ni bila to prazna obljuba, kajti ravnal sem se po svojem sklepu, in moje .življenje je dolga časa teklo mirno. Vzpeval sem v vedah, pisal sem stihe, slikal, poučeval in zabaval sem otroke svojega dobrotnika in na njegovo ženo se nisem spominjal nič več, oziroma vsaj primeroma hladno in razumno. Bil sem si svest. da sem grešno varal samega sebe. razlagajoč si tako blazno njene koprneče poglede in hrepenečo kretnjo. Sicer pa je nisem nikdar srečaval. Nihče v hiši ni niti enkrat spregovoril o nji, otroci je niso omenili nikdar, in sam nisem imel poguma. da bi vprašal koga po nji. Za nekaj mesecev mi je rekel Panju; „Ali bi ne hotel obiskati svojega očeta? Delal si mnogo, in primerno je, da si odpočiješ. Bliža se praznik cvetlic, vporabi ta dan v svoje veselje."
(Dalje prihodnjič.)
ampak tudi v vsakem oziru izboljšale obupno gospodarsko stanje slovenskega naroda. V vzgled nam bodi nemška država, v kateri sta se lansko leto dve veliki zvezi zadrug, ueuwiedenska in darmstadtska, združili v eno zvezo z 15.000 zadrugami! Izpopolnujmo našo gospodarsko zedinjeno Slovenijo, a ne cepimo se!
SvetOYno-pöliticni pregled.
—	Parlamentiziranje ministrstva bo vendar, kakor se čuje, kmalu gotova stvar. Poljak grof Dzieduszicki edini odločno odklanja kakšno mesto v ministrstvu. Tako bi torej prišla vanje dr. Pacak in dr. Derschatta. in ker se čuje, da prevzame slednji naj-brže kak portfelj (trgovstvo ali želez-ništvo), bi prišel še tudi dr. Prade kot nemški minister. Jutri ali v sredo se bodo pogajanja končala.
—	Ogrski dogodki. Upati je bilo poslednje dni, da se ogrska kriza reši konečno kolikortoliko zadovoljujoče za obe strani. Govorilo se je tudi, da posreduje nek nadvojvoda sam. A vse zastonj! Fejervary zopet prihaja na Dunaj in odhaja, ima razgovore z vladarjem, kako ukreniti, da bi bilo bolje, a vedno brezuspešno. Koalicija t. j. Košutovci imajo trdo glavo, in dasi bi menda sami rajši imeli mir kot pa takšen neznosen brezploden položaj, vendar od svojih zahtev ne odnehajo. Na drugi strani pa bode najbrž vlada prišla do prepričanja, da mora nadaljevati započeto akcijo proti uporu ko-mitatov in mest na podlagi zakona.
Ruski dogodki. V zborovanju ustavnih demokratov v Petrogradu je bilo sklenjeno, da se obhaja 22. januvar kot žalni dan. Pričakovati ni tega dne resnih nemirov, ker niti delavstvo ne čuti več volje, zopet prelivati kri brez vsakega ^rovoda in brez uspehov. Poročajo, da je skoraj po celem Ruskem, izvzemši nekatere obmejne pokrajine, red in mir in da najbrž tudi ne bo tako hitro zopet kršen. — Na Poljskem se pripravlja prebivalstvo z vso silo na volitve v dumo.
—	Volitve na Angleškem še vedno niso pri koncu. Še vedno divja boj. A že danes je očividno, da stranka imperijalistov, da unijonisti propadajo na celi črti in da zmagujejo liberalci, ki so priborili doslej 243 mandatov; unijonisti jih imajo 100, nacijonalisti 72. Prejšnji ministri propadajo v svojih okrajih drug za drugim. Vsekakor velik političen prevrat se vrši te dni na Angleškem, ker z zmago liberalcev bo počela iti angleška kolonijalna in sploh zunanja politika docela drugo smer. — In kar moramo posebej zaznamovati, je dejstvo, da je zmagalo doslej angleško delavstvo (ne socijalno demokratično!) z velikim številom svojih kandidatov, tako da lahko računamo, da pride delavska stranka s 50 moži v angleško zbornico. To je vsekakor velikega in tudi za bodočo notranjo politiko na Angleškem, politiko reform, dalekosežnega pomena.
—	Francoski škofje in zakon o ločitvi cerkve od države. V Albi na južnem Francoskem, se je pod pred-sedništvom nadškofa Mignota vršil shod nadškofov in škofov južne Francije, v svrho, da pripravijo točke za narodni shod vseh francoskih škofov, na katerem se določi, kako stališče da ima zavzeti cerkev nasproti novemu zakonu o ločitvi cerkve od države.
—	Maročanska konferenca bo trajala, če bodo se razpravljanja nadaljevala na dosedanji način, mnogo dalje, kakor se je splošno pričakovalo. Na dnevnem redu je sedaj prvo vprašanje: utihotapljanje orožja v maro-čansko državo. Uredniški komite za
poročilo še svojega dela do danes ni skoučal.
— V Hamburgu na Nemškem
je prišlo minole dni do pravcate revolucije. Kapitalistično meščanstvo je hotelo ukratiti delavstvu volilno pravico v mestnem zastopstvu. V velikanskih masah so se prvotno vršila zborovanja. na katerih je delavstvo odločno protestiralo proti takšnemu na-silstvu. Nato je šel velikanski sprevod delavstva pred mestno hišo, kjer so mestni očetje ravno sklepali o volilni preosnovi. Prišlo je do spopadov s policijo in vojaštvo, do krvavih bojev, stavile so se barikade — po vzoru Moskve in tekla je človeška kri. Padlo je nešteto žrtev.
Slovenske novice.
w
Štajersko.
—	Koncert narodne godbe. Koncert. katerega nam je priredila včeraj naša narodna godba, se mora prištevati najboljšim, kar smo jih imeli priliko slišati tekom let v Celju. Precej razvajeni v glasbenem oziru in še ostreje kritikujoči po zadnjem koncertu takrat skoro iz samih ravnokar od vojaških godb došlih godcev obstoječe res dobro izobražene „Šostanjske narodne godbe", moramo priznati, da enakega koncerta, kakor je bil včerajšnji, v „Narodnem domu" še nismo čuli. .Natančno poročilo in oceno prihranjujemo si za prihodnjo številko. Odkritosrčno pa obžalujemo^ da je. bil obisk sicer po kakovosti udeležencev dober, vendar po številu manj povoljen. G. kapelniku Korunu in vsem sodelujočim članom godbe bodi naše popolno priznanje!
—	„Slovensko delavsko podporno društvo" v Celju naznanja vsem sv'òjim članom-pevcem. da se redna pevska vaja vrši v s r e d o. 2 4. j an ua r j a £4. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Želeti je, da bi se jo vsi prijatelji petja udeležili.
Iz zunanjih listov posnemamo, da je predstojnikom mestnega urada v Celju imenovan biv^i urednik celjske vahtarice, dr. Otto Ambroschitsch, sin Ambrožiča in brat Ambrositscha. S tem je Slovencem v Celju občevanje na mestnem uradu do skrajnje meje otež-kočeno. Kajti dosedajni predstojnik mestnega urada, g. Fürstbauer, je vsaj osobno kazal svetovne oblike v poslovanju, Amroschitsch pa odreka Slovencem pravico življenja sploh!
—	Nemški listi se penijo jeze (ne zadnji med njimi seveda rotovški „Bajazzo" vulgo vahtarica!), ker je kranjski deželni odbor se zavedel svoje naloge kot slovenski avtonomni urad, sklenil, dopisovati z uradi vseh dežel, v katerih prebivajo Slovenci, v slovenskem jeziku, ter tako pokazal našim avtonomnim uradom (okr. zastopom in slovenskim občinam), kaj imajo storiti!
—	Novi okrajni šolski nadzorniki. Imenovani so nadzornikom za ljudske šole v okrajih 1. okolica Maribor, Št. Lenart in Slov. Bistrica, g. učitelj Jože Schmoranzer v Celju; 2. Marenberg, Šoštanj, Slov. Gradec in Konjice: gosp. učitelj Alojz Schechel v Gornjem gradu; 6. okolica Celje, Vransko, Šmarje in Gornji grad dosedanji nadzornik g. Jožef Supanek; 4. Kozje, Sevnica, Brežice in Laško dosedanji nadzornik g. Gustav Vodušek ; 5. Ormož, okolica Ptuj, Rogatec, Ljutomer in Gor. Radgona dosedanji nadzornik g. Janez Dreflak, za mesto Celje, Maribor in Ptuj dosedanji nadzornik gosp. Franc Frisch. Mariborskemu okraju se more le čestitati nad tako izvrstnem nadzorniku kakor je g. Schmoranzer. Celjska šola bode pa seveda jako nemiio občutila njegov odhod.
Udeležnikdm „Tri glavo ve" SOletnice na znanje. Da bodo zunanji gostje „Triglavove" svečanosti dne 4. svečana v Celju v vsakem oziru preskrbljeni. opozarja celjski pripravljalni odbor na sledeče. Kdor želi, dà se mu zagotovi stanovanje, naj to željo naznani najkasneje do 31. t. m. gospodu abs. pravniku Alojziju Gregorinu v Celju (Grabengasse 5.) Naznaniti je tudi. ali se želi zaknrjeno sobo ali ne. Gjspodje, ki se do omenjenega dne oglasijo, dobe potem še pismen odgovor, kje jim je pripravljeno prenočišče in tadi cene. Kdor se odzove povabilu h koncertu, h kateremu se ne bode vabilo s posebnimi vabili in ki se začne cb 1. uri popoldne v „Narodnem domu", naj istotako svojo udeležbo naznani do •il. t. m. Kuvert za osebo je določen na 4 K in se dotič.ii zneski vpošljejo ali na dan slavnosti vplačajo gospodu dr. Lj. Stikerju, odv. kand. v Celju. Gospodje, ki so slavnosti naše mladine naklonjeni, pa se je ne bi mogli udeležiti. morejo eventualne prispevke za stroške slavnosti vposlati na isti naslov. Želi se, da bivši društveni člani pridejo z društvenim trakom. Toliko za danes,
—	Bočna. Tukajšnje kmetijsko bralno društvo je imelo dne 27. m. m. svoj redni občni zbor. Nač. namestnik g. Božidar Dedič pozdravi navzoče ter v nadaljnih besedah spodbuja k složnemu in marljivemu delovanju; tajnik poroča o društvenem delovanju in blagajnik vkljub temu, da je imelo nekaj izvr. stroškov in si z nekimi predmeti pomnožilo društveni inventar, sporoča, da ima blagajna K 10183 prebitka. Sklene se naročiti na časnike: „Domovina" (2 izt.), „Naš List" (3), „Slov. Gosp." (2), „Kmetovalec" (4), „Domoljub" (3), „Mir". „Slov. Štajerc" (2) in družba sv. Mohorja. Sklene se tudi naročiti društvene znake. Daljša debata je bila zaradi ustanovitve požarne brambe. Društveni častni član. gospod Božidar Dedič, je namreč povodom svojega goda daroval društvu 20 kron z željo, näj društvo sproži in neguje misel o ustanovitvi prepotrebne požarne brambe. Zbor je vzel to z veseljem na znanje in je sklenil, naj odbor stori glede tega potrebne korake. Ker bode letos 10 let obstauka društva, se sklene ta jubilej obhajati s primerno slav-nostjo. Za upravno leto 1906 se izvoli sledeči odbor: načelnik gosp. Fr. Pod-brežnik, nam. Anton Tevž, odborniki gg.: Bož. Dedič, Fr. Miklavc, Fr. Loči čnik, J. Štiglic, Fr. Čeplak in Fran Štiglic.
—	Odvetništvu se je odpovedal
dr. Mihael Lederer v Konjicah. Pisarno je preyzel njegov sin.
—	Notar v Sevnici. Od okrajnega sodišča v Celju je imenovan namestnikom ali substitutom notarskega mesta v Sevnici tako dolgo, da pride tje nov notar, gosp. dr. Franc Strelec, dosedaj koncipijent pri g. notarju Fmbasu v Mariboru.
—	Brežice. Dne 15. t. m. je zgorelo gospodarsko poslopje M. Sotošeka v Križah v kozjanskem okraju. Sotošek ima škode 1200 kron. Vzrok ognja še ni znan. Župan g. Anton Moškon je z vso požrtvovalnostjo s svojimi soobčani pomagal rešiti bližnja poslopja in je tako obvaroval več posestnikov velike škode.
—	Iz Brežic. Premeščen je gosp. Adolf Kessler, c. kr. višji geometer I. r., iz Brežic kot vodja katastralnega map-nega arhiva v Celovec. Mož je pravi Nemec ter je bil za celega svojega 19letnega službovanja v Brežicah vsled svojega povsem mirnega in Ijubeznji-vega vedenja pri slovenskem občinstvu jako priljubljen.
—	Iz Podčetrtka nam pišejo: Na zelo neljub način je poročevalec o naši šolski veselici v zadnji številki cenjene
„Domovine" pozabil omeniti še enega I vrlega sodelovalen. Precej težaven part I pri izvajanju Kosijevih „Letnih časov* I je spremljevanje pesmic. Ta del je pre-1 vzel domač orgljavec, ki je kot navaden k kmetski fant brez strokovne šole edi-1 noie pod vodstvom tukajšnjega župnika I z marljivostjo in vstrajnostjo dosegel! v cerkveni glasbi in cerkvenem petju I občudovanja vredne teoretične in teh - j | nične uspehe.
—	Št. Jnr ob juž. žel., dne 20. prosinca 1906. „Častno izjavim in zanikam, da nisem pisec dopisa: .Št, .Tur ob juž. žel.', katerega je prinesla .Domovina' v svoji letošnji 6. številki. To potrdi tudi gospod urednik."
Ivan Jelšnik, kapelan.
P r i p. uredništva. Potrjujemo rade volje, da g. Ivan Jelšnik ni naš dopisnik. Sicer pa želimo le, da gospodje ovržejo. če smo pisali neresnico. V nasprotnem slučaju pa — roko na srce!
—	„Bralno društvo pri Sv. Mark» niže Ptuja" je pri občnem zboru dne 14. t, m. izvolilo sledeči odbor: gosp. Janeza Vršiča, kmeta v Novi vasi. pred- | sednikom: č. g. župnika Leopolda Sku-herskega, podpredsednikom; g. učitelja Friderika Mariniča. tajnikom: g. Mart. Čeha, gostilničarja i. t. d. v Markovcik blagajničarjem; g. Jože Kegla. organista. I knjižničarjem. Odbornikom pa: gospoda Pavla Flereta in Simona Črešnika. Na- | mestnikom: gg. Franca Kostanjevca in Antona Poljanca.
—	Trg Lemberg. Dne 6. januarja t. 1. je priredila šolska mladina pod vodstvom učiteljstva šolsko veselico z deklamacijo. petjem in gledališko predstavo. Iz domačega kraja ter iz okolice je došla mnogoštevilna množica. Našteli smo okolu 200 tujcev. Peš in na vozovih so dohajali ljudje. Veselica se je izvrstno obnesla. Užitek, ki ga je imelo občinstvo od nje. se označi do cela, ako povdarjamo, da so se celo resnim možem zrcalile v očeh solze radosti in pa. da se je veselica ponovila dne 10. t. m. na splošno željo. Razun domačinov so posetili predstavo gostje iz Kostrivnice. Sladkegore, Št. Petra na Medvedjem selu. Šmarij, Ponikve in celo iz Št. Petra pod Sv. Gorami. Upamo, da se še večkrat snidemo pri takih prilikah v prelepem lemberškem šolskem poslopju. - Čuje se, da vprizori pred kratkim osnovani moški pevski zbor v gostilni g. Zupan-pančiča predpustuo zabavo. Le naprej!.
—	Važno za izseljevalee. Izseljevanje v Transvaal, Oranje-Rioeo-Kolo-nijo je po določbah ansrleške vlade le tistim osebam mogoče, ki posedujejo tozadevno dovoljenje, „Permito". ki se dobi pri avstrijskem poslaniku v Jo-hannisburgu. To dovoljenje dobijo le ljudje, ki so zmožni prošnjo za „Per-mito" sami pisati in podpisati v enem evropskih jezikov. Prošnji se mora priložiti potno dovoljenje, pridobljen „Per-mits" se mora pri izkrcanju takoj trans-valski oblasti dotične luke predložiti. Kdor nima dovoljenja, mora v 7 dneh omenjeno deželo zapustiti. Ker je že veliko izseljencev radi tega, da niso imeli „Permits", škodo trpelo, opozarjamo na to ljudstvo, ki misli srečo iskati onstran morja.
Iz slovenskih goric. Vpogled v naše slovenjegoriške razmere je postal tekom kratkega časa skoraj obupen. 1 Vsled medsebojnih prepirov nazadujemo neprenehoma. Ako zremo par let nazaj, .h uvidimo pač lahko, da je svoječasno vladalo bujno življenje v merodajnih narodnih krogih brez ozira na stan, brez ozira na prepričanje, k^ ga goji vsak sam zase. Vse je bilo navdušeno v delu za narodno probujo ter napredek, in procvit gospodarstva, priredilo se je dokaj pametnih ter potrebnih predavanj, veselic itd. A danes ? Prezirajo se krogi, ki so žrtvovali denar in čas, katerim
so bile dostikrat svetle noči. samo da se stori in priredi kaj pametnega. — Tekom par let se je povzdignil tudi naš jezik med ljudstvom v govorici. Spomin jam se. da je bila vsaka deseta beseda nekdaj nemška ali popačena; ■ kolikor toliko se je izruval tudi ta [ plevel. Doseglo se je seveda to. ker ljudstvo čita časnike, a še več v narodnih šolah in v narodnih trgovinah. Slišal sem in dokazov je zadosti, da ljudje, ki zahajajo v nemčurske trgovine. rabijo izraze, ki niso bili nikdar v navadi niti v prejšnji zaspani dobi, ko nobeden ni niti premislil, kak pomen ima beseda ali od kod izha ja. O otrocih pa. ki obiskujejo šole z nemčurskim učiteljstvom. niti ne govorim. In danes je potisnjeno narodno učiteljstvo, narodno obrtništvo v kot, molčati mora, napoveduje se jim boj od1 bratov, vceplja se do njih sovraštvo v srca probujajoči se mladini. To je krivična propaganda nazorov, ki naj ostanejo tajni v svrho narodne organizacije. Bodite mišljenja kakoršnegakoli — v delu za narod si podajmo složno roke. Razjokal bi se človek nad tem pogubonosnim stran-karstvom. ki se dannadan bolj vjeda v meso in kri mladega neizkušenega naraščaja. kojemu bi se moral vcepiti edinole narodni ponos, a nikakor narodni prepir. Na delo, dokler je še čas! Proč s strankarstvom ! Napočila je doba, ko se kolikor toliko vzbuja v ljudstvu narodna misel ter se vrši v njem preobrat. S strankarstvom pa, samo da si pri tem kdo zavaruje svoj lasten „ego", se zmede ljudstvo tem bolj.
Komu pač naj naše ubogo ljudstvo verjame, ako so si njega voditelji sami v laseh? Dajte ljudstvu jasne pojme pomena narodnega boja, prepričajte ga o potrebi narodnega mišljenja. Med narod z zdravimi idejami, a skupno brez vsakojake strankarske primesi ediuo delo za napredek in svobodo1. Proč s priliznjeno hinavsko krinko! Treba je boja na celi Črti. organizacije vsestransko.' Omiko in narodno samozavest vcepljajte ljudstvu, da ne bode ob vsaki priliki zagazilo v dvome. ; Strankarsko vedenje v narodnem delu, r zasebno, enostransko vzgojevanje škoduje in nam koplje na celi črti grob propasti.
To in še veliko več je krivo v veliki meri, da se v novejšem času širijo „misli" (?) ptujskega nemčurskega glasila. Slišal sem sam kmeta, ki pravi : „Zakaj pa naši časniki, ako so oni res pravi, obirajo tudi može, ki so vendar navdušeni Slovenci?" In kdo je vsilil misel nezavednemu našemu ljudstvu, češ, da so nemške šole koristne, ker le \ tisti, kateri je zmožen nemščine, gospodarsko napreduje, le tisti ima kapital, da le od Nemcev dobivamo groše za naše sadje, za našo živino, — kdo ? — ptujsko ničvredno glasilo. Pri tem se-vedà naš kmet ne premisli, da Nemec ni tista blaga duša, katera nam prinaša le denar, ampak da zahteva od nas tudi žrtve naših žuljev, blaga ter samo glede na svoj masten dobiček pride k nam. Naš kmet ne vpraša, koliko mi daš, samo da se mu nekaj da, samo da se iznebi bl^ga, recimo sadja, ako kupec, seveda vsled dobre špekulacije toži. da ima že preveč — in kmet je zadovoljen. Pri tem se pa nam Nemec hudomušno smeje v pest, češ, mi mu prinašamo meso, sami pa smo ladovoljni s kostmi.
!. In naše ljudske šole! Slučaji se množe, da se. niti v krajnem, še manj v okrajnem šolskem svetu ne ozira pri prošnjah za slovenske šole na narodno učiteljstvo, ampak se nameščajo nem-čurski nadučitelji in učitelji, ki se bodo še pomnožili, ko izidejo kandidatinje nemškega ženskega učiteljišča v Mariboru. In pri vsem tem se dandanes prezira slovensko učiteljstvo ter se mu
pri narodu izpodkopava še zadnja trolia zaupanja. — Kam pač pio vemo ? In podtika se na drugem mestu narodnemu učiteljstvu, da je mlačno in mrtvo v narodnem oziru bodisi v šoli. bodisi v med ljudstvom, katero^ vsled tega nima zaupanja do njega. In pri naših trgovcih je slično; biti bi morali narodni, pri tem se jim pa napoveduje boj. se bojkotirajo. Ali je takšno ravnanje narodno? Moči se lomijo in kršijo, lomi in krši se narod sam. Sad tega narodnega greha se bo čutil, kajti: Sloga jači, nesloga tlači.	Opazovalec.
—	Umrl je v Kraljevcih pri Sv. Jurju ob Ščavnici gosp. Andrej Borko, tamošnji župan, vrl napreden kmet, iskren narodnjak. Za časa zadnjih volitev, ko je neumorno agitiral za slovensko kmečko stranko, si je nakopal neozdravljivo bolezen.
—	V Središču slavi dne 23. t. m. g. Ivan Kočevar, veleposestnik in dež. poslanec, s svojo soprogo Julijano roj. Šinko, srebrno poroko. Naše čestitke!
—	Y Cmureku je umrl notar g. Anton Kirchner, star 77 let.
Kranjsko.
—	„Dolenjskega Sokola" hočejo osnovati v Novem mestu na Dolenjskem. Telovadcev imajo — a manjka zdravih, svežih mladih moči, ki bi ideji dali telo.
—	Županom na Jesenicah mesto odstopivšega Klinerja je bil v seji občinskega odbora voljen trgovec Treven.
—	Prva zdravnica v Ljubljani. Absolventinja petrograjskega vseučilišča gospica Eleonora Jenko, hčerka uglednega ljubljanskega zdravnika dr. L. Jenka, je kakor hospitantinja vstopila v kirurgični oddelek deželne bolnišnice v Ljubljani.
—	Umrl je dne 14. t. m. v Ljubljani zasebnik g. Ivan Kalister v starosti 60 let. Ranjki je bil sorodnik ranjkega notranjskega milijonarja in velikega dobrotnika Kalistra. rodom iz Slavine.
—	Kranjski Nemci hočejo imeti enega poslanca v državnem zboru, tudi če se uvede splošna in enaka volilna pravica. Lepa bi bila ta: Na pol milijona spodnještajerskih Slovencev naj bi odpadlo samo 6 poslancev, torej na 80.000 prebivalcev en poslanec, in peščica — 20.000 — nemških privan-drancev na Kranjskem naj bi tudi dobila enega! Lepa enakost!
—	Uradništvo na Kranjskem je spoznalo, da v združitvi, v organizaciji leži prava sila in vir vsakega napredka. Zato se je združilo ter si osnovalo celo politično organizacijo „Naša zveza", ki ima namen, priboriti uradništvu oni vpliv in veljavo, ki gre uradniškemu kot sila krepkemu stanu. Zveza pa ne bo, kakor povdarjajo, nikdar nastopala agresivno in ji ni smoter, škodovati drugim stanovom.
— Nesreča na Vrbskem jezeru. Blizu Krive Vrbe sta se pri drsanju po Vrbskem jezeru dva dečka udrla ter izginila pod ledom.
Koroško.
—	Koroški Slovenci in volilna reforma. „Mir" na podlagi statističnih podatkov dokazuje, da mora vlada dati pri novi volilni reformi koroškim Slovencem najmanj dva mandata, do tretjega pa imajo ravno tako pravico kakor Nemci. — Vseh mandatov na Koroškem bo 10.
—	Med poukom se je obstrelil na celovški realki neki učenec tretjega razreda. Pod klopjo se je igral s samokresom, ki je bil nabasan. Naenkrat se samokres izproži in zadene dečka v nogo. Mestni zdravnik mu je obvezal rano. Zagovarjati se bo pa še moral radi nedovoljene rabe orožja.
—	Župnik Kandolf, Nemec, ki je bil, kakor smo poročali, imenovan za kateheta na velikovški ljudski šoli, katero obiskuje veliko slovenskih otrok, se je pismeno odrekel tej službi.
Primorsko.
—	Pri pogrebu svojega očeta
umrl. Na pogreb svojega očeta je prišel v Trst mornar Josip Klauer iz Pulja. Ko je šel čez veliki trg, se je zgrudil in v par trenutkih umrl.
—	„Jadranska banka" v Trstu, katere predsednik je državni poslanec vitez Vukovič, poviša svojo temeljno glavnico od 2 na 3 milijone kron; poleg tega osnuje na Dunaju podružnico.
—	V Kobaridu je umrl 67 letni g. Jože Gabršček, oče znanega slovenskega podjetnika, izdajatelja „Slov. knjižnice" itd. v Gorici.
Slovanski jug.
—	Ureditev desetine v Bosni.
Iz Sarajeva se poroča, da je bosanska vlada sedaj popolnoma uredila desetino na ta način, da bodo kmetje lastnikom zemljišč (spahiji) mesto desetine v blagu plačevali denarni davek v poprečnem znesku pridelkov zadnjih let. S tem je odpravljeno za kmete veliko zio, ker dosedaj niso smeli kmetje poljskih pridelkov poprej spraviti domov, dokler ni spahija precenil vrednosti, pri tem pa je večkrat propadel velik del pridelkov. Vedno pa še ni izveden cilj. ki se je proglasil pri okupaciji, da postane namreč kmet svobodni lastnik zemljišča.
—	Ozemlje Jugoslovanov, t. j. Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov, meri 420.000 kvadratnih kilometrov. To površje je večje nego Japonska, ki ima 317.400 km2, a nekaj manjše od Francije.
—	Srbsko učiteljsko društvo v Bosni. Te dni je bil v Sarajevu shod srbskih narodnih učiteljev iz vseh krajev Bosne in Hercegovine. Razpravljali so o pravilih „Srbskega učiteljskega društva", ki se ima osnovati.
—Petdesetletnica Draškovičeve smrti. Dne 24. t, m. je poteklo 50 let, odkar je legel v grob veliki Ilir grof Draškovic, ki je bil med onimi maloštevilnimi možmi, ki so v času narodnega probujenja zagovarjali misel jugoslovanske vzajemnosti in zastopali načelo, da biva od Triglava do Balkana eden edinstveni narod slovanski.
—	Srbska vojska. Srbska vojska stalnega kadra ima pod zastavo 5 divizij, in sicer: moravsko (Niš) 8995 mož; dunavsko (Belgrad) 7150 mož; šumadijsko (Kragujevac) 4629 mož; timočko (Zaječa) 3336 mož in drinsko (Valjevo) 3338 mož: vsega skupaj 28.260 mož Po orožju je 18.589 pešcev, konjenikov 1794, poljske artilerije 2935. trdnjavske 1108, ženijskih čet 1025, trena 936, bolničarjev 676, gojencev „Vojne akademije" 329, gojencev ka-detne šole 387, žandarmarije 481, vsega 28.260 mož. Aktivnih častnikov je bilo pred zadnjim povišanjem: 3 generali, 30 polkovnikov, 54 podpolkovnikov, 122 majorjev, 382 stotnikov I. razr. 163 stotnikov II. razr., 419 poročnikov, 622 podporočnikov in 15 za-stavnikov. Podčastnikov je bilo: 654 narednikov, 1364 podnarednikov in 1613 kapralov. Pri godbi je 432 godcev. Za vzdrževanje vojske je to leto odmerjenih 19,610.093 22 frankov.
red, ki je posledica češko-nemškega kompromisa, doseženega v zadnjem zasedanju s sprejetjem Skénove volilne reforme, na podlagi katere se ustanovi splošna. 20 členska poslanska kurija. Od 151 poslancev bo 73 čeških. 46 nemških, 30 veleposestnikov in 2 civilna. Pri vseh važnejših razpravljanjih mora biti prisotnih vsaj 4/s vseh poslancev (121 od 151), dočim so zadostovale doslej 3/4. Za izpremenitev deželnega reda, volilnega reda za dež. zbor in pa za mesta z lastnim štatutom (6 . po številu) mora glasovati vsaj 93 poslancev brez ozira na število prisotnih. Predloge in interpelacije mora podpisati vsaj 15 poslancev, dočim je prej zadostovalo 10 podpisov. Glavna izprememba se pa tiče zvišenja disciplinarne moči predsednikove. Stari § 46 je dobil dopolnilo, po katerem lahko zahteva od predsednika vsak poslanec, naj kliče govornika „k redu" in „k stvari", dočim je imel prej to pravico samo predsednik. Nova sta § 47 in 48. ki imata v glavnem sledečo vsebino: Člana zbora predsednik lahko izključi iz zasedanja, ako taisti na surov način ruši red. Ako ne posluša predsednika in ne zapusti dvorane, se posluži predsednik § 48., ki pravi: Ako nastane v zboru nemir, ki ruši poslovanje, predsednik sejo lahko za gotovo dobo preruši ali pa sploh konča. Ako predsednik ne more priti k posluhu, si pokrije glavo in seja je s tem za eno uro prerušena. Ako je prišlo v dobi izključitve poslanca k glasovanju o kaki drugi stvari, kakor je poslovni red in bi njegov glas odločeval, se ima v prihodnji seji glasovati o taistem predmetu še enkrat, zbor pa lahko dovoli izključenemu glasovati iza izključitve. Proti izključitvi se lahko pismeno pritoži najdalje do prihodnjega dne na zbornico, ki odločuje o tem brez debate. Redno izključeni poslanec izgubi za dobo izključitve dijete. — Tako približno je jedro premembe poslovnega reda za deželni zbor moravski. Ima velik pomen i zato, ker bode za vzor i za premembe poslovnih redov i za druge deželne, možno i za državni*-zbor.
— Osrednja banka čeških hranilnic ustanovi že s 1. februarjem t. 1. filijalko na Dunaju. Osrednja banka čeških hranilnic (üstfedni banka ceskych spofitelen) je prvi zavod, ki je uvedel s svojimi trgovci občevanje v njihovem lastnem jeziku: dopisovanje se vrši sedaj v 14 jezikih, med njimi v 7 slovanskih.
Slovanski sever.
Češke vesti.
— Novi poslovni red morav-
skega deželnega zbora. Dne 8. t. m. sklicanemu moravskemu deželnemu zboru je bil predložen novi poslovni
Svetovne vesti.
—	Plača francoskega predsednika. Predsednik francoske republike dobiva 1,200.000 frankov plače na leto, 700.000 pa za reprezentacijske in potne stroške. — Civilna lista avstrijskega cesarja je 22 milijonov kron, pruskega kralja 15 milijonov mark (kakor nemški cesar ne sprejema pruski kralj nikake civilne liste), angleškega kralja 543.000 funtov šterl. = 13 milijonov kron, civilna lista italijanskega kralja 16 milijonov lir, ruskega carja 13 milijonov rubljev.
—	Francoski vojni minister Etienne (Etijén) je imel dne 14. t. m. govor, v katerem je slavil Gambetto, kateri je v težkih časih učil svoj narod, da propada in po-staja samemu sebi nezvest če klone v topi rezignaciji glavo pred usodo. Nauki Gambette naj dajejo Franciji vedno novih moči. Njegova dela naj spominjajo Francoze, kaj so dolžnosti domoljuba in republikanca. (Gambetta, rojen 3. aprila 1838, umrl 31. decembra 1882, je bil eden največjih francoskih državnikov in je posebno v težkih časih nemško-fran-
coske vojske 1. 1870/71. bil svojemu narodu bodritelj k neuklonjivosti in narodnem ponosu.)
—	Železniški predor se je zrušil med kopanjem pri Villetranche. Pod-sntih je 23 oseb.
Suženjstvo v Abesiniji. Abe-sinski cesar Menelik je te dni izdal naredbo, s katero se vsem abesinskim podanikom strogo prepove, kupovati sužnje in tržiti ž njimi.
Y Benetkah je umrl Friderik bäron Haan, kontreadmiral v pokoju, v starosti 68 let. Odlikoval se je 1864. v bitki pri Helgolandu in v vojni 1.1866.
—	Za slnoaj francosko-nemške vojne bi mpgla Francija izvesti mobilizacijo s^oje vojske že v 14 dneh. V tem čaSu bi postavila na nemško mejo 700.000 mož. dočim je leta 1870. mogla postaviti le 200.000. Za odvoz cele francoske vojske bi bilo treba 1500 vlakov, za semintja 3000 vlakov s 60.000 vozovi. Za odpošiljanje enega vojnega zbora je treba 120 vlakov.
Društveno gibanje.
—	Šaleška podružnica ,.Slov. planinskega društva"' ima v sredo, dne 24. t. m. ob pol 8. uri zvečer v hotelu „Avstrija"' v Šoštanju svoj občni zcor. Spored: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo v društvenem delovanju. 3. Poročilo blagajnikovo, 4. Predlogi in nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi
odbor.
—	Hranilnica in posojilnica na Dobrni ima svoj redni občni zbor dne 28. januarja 1906 in sicer s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskih pregledoval ce v in odobrenje računskega zaključka za
1.	1905. 3. Branje revizijskega poročila in sklepanje o tem. 4. Volitev načelstva. 5. Slučajnosti.
—	Bralno društvo za Lembali in okolico zboruje dne 28. prosinca t. 1. v gostilni g. Robiča v Lembahu ob 3. uri popoldne s sledečim vspo-redom: 1. Poročeva*)je knjižničarja.
2.	Poročevanje blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Govor o sadje in vinoreji. Zvečer ob 7. uri plesni venček, vstopnina 30 v. K prav mnogi udeležbi vabi	odbor.
—	Murski Sokol v Ljutomeru priredi svoj 111. sokolski ples dne 1. svečana ter vabi vse, ki še morejo količkaj dvigati peto, da se plesa v polnem številu udeležijo.
—	Akad. telili, društvo „Tabor" v Uradcu ima 24. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih svoj IV. redni občni zbor z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobrodošli!
—	Društvo „Vesna" na Dunaju priredi svoj 2. občni zbor VI. teč. v soboto, dne 20. t, m. ob 7. uri zvečer v Richterjevi pivnici III. okraj, Landstrasse. Na dnevnem redu sprememba pravil. Slovanski gostje dobrodošli!
Loterijske številke.
Trst, dne 20. j an. 190«: Line, „ „
59, 87. 86. 43. 7. 15. 54. 45. 56. 70.
Večji Vrt
s toplimi gredami se da takoj
v najem v Celju.
Pogoji ustmeno. — Naslov pove uprav-
(67)
ništvo „DOMOVINE".
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam da sedaj.
kuham slivovko
in vinsko žganje doma. O pristnosti se lahko vsakdo osebno prepriča ter tudi sam jamčim. Točim tudi pristna domača vina
po nizki ceni.
(70) 2-1
Josip Sevčnikar
Lava št. 3. p. Celju.
C
Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Liip ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči.
H. VOLK
Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji na par in -elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd.
/hiralnica r Celju pri g-ospodn
Josipu Hočevarju
]
V
krojaški modni salon, Kolo-lodvorska ulica.
(64) 67-2
Sprejmem v svojo trgovino mešanega blaga v Šoštanju
močnega in pridnega
učenca.1
Anton Kocuvan
trgovec v Šoštanju.
Mrtvo perutnino, surovo maslo
kupi v večjih količinah
A. SCHAN1L, Dunaj XVII.
Hauptstr. 67.	Pošt. hr. konto 885.365.
(73) 20-1
ooooooooooooooooooooooooo^oo
Spretnega
stenografa
ali pa
solicitatorja
sprejme takoj
dr. R. Pipuš, odvetnik
v Mariboru. (ös) 3-1
Trgovski pomočnik
mešane stroke želi dobiti j službe v kako špecerijsko E in železninsko trgovino
• •••••• lici (loždl* •••••••
Naslov pove uprav. Domovine.
Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon-= štrukcije daje =
tvrdka

Jako dobro poljčansko
vino
(približno 30 polovnjakov 1.1904 in in 30 polovnjakov 1.1905) je po ceni
naprodaj.
Naslov pove upravništvo ,Domovine'.
Naprodaj je
mlinska in žagna oprava
popolnoma nova. šele tri leta v rabi. (Naprodaj je radi prepovedi železniške uprave), — Proda se po zelo ugodnih
pogojih. (63 J 10-2 Naslov pove upravništvo ,.Domovine''.
Sprejme se od poštenih staršev
učenec 5
v trgovino z mešanim blagom.
Ivan Zagorec
Kraljevec na Sotli, Hrvatsko.
Mlad
izurjen v trgovini mešanega blaga, vešč slovenskega in nemškega jezika,
želi službo takoj nastopiti. Naslov pove upravništvo ,Domovine'.
wrtfMWiWi1
,j*e Kliči Vraga!'
dejanju po 50 stot,. po pošti 10 stot, več.
TlMto tifiti I* Bnrka v 2 dejanjih 9# IlVtyl • po 60 stot.. po pošti
10 stot. več; dobiva se pri lastniku
J. Arhar, v Trstu, ul. Chiozza 6, pri
A. Gabršček v Gorici in L. Schwentner v Ljubljani.	(58) 5-3
Vizitnice
priporoča
Zvezna tiskarna v Celju.
assHsasHsgsHšggasasBSHsasas-a
cone pred ognjem in vlomom
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let
S. BEUGER
DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 29.
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vs«h slovenskih pokrajinah. 104-31
Naprodaj je hiša
zelo prostorna in velika, 8 minut oddaljena od že-
v
lezniške postaje blizu mesta na Spodnjem Štajerskem, ob okrajni cesti, v prijaznem trgu, kjer je vec tovarn in kamor zelo radi prihajajo letoviščniki. Poleg hiše je v posebnem poslopju novozgrajena peč za pekarijo. Hiša je posebno pripravna za gostilniško obrt. S hišo vred se tudi proda nekaj njiv, travnik in gozd.
Več pove upravništvo „Domovine"
(65) 4-2
sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor tudi gozde pripravljene za posekati.
Ponudbe nasloviti je na H.
Parno žago Deghenghi v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47.
Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
(8) 100-29