QOZDNO gOSPODARSTVO SLOVENJ gRADEC
LETO IV. —
VESTILA
ST. 2 — MAJ 1971
CENA 1 DINAR
PLAN ZA LETO 1971
Kot v prejšnjih letih, tako je tudi letos gospodarski načrt sestavljen po ekonomskih enotah. Vsota teh planov predstavlja plan za podjetje. Predloge za plan so pripravile posamezne enote s sodelovanjem operativnega in
planskega sektorja na upravi podjetja.
Posek in prodaja pri izkoriščanju gozdov nista planirana v isti višini, nekateri gozdarski obrati predvidevajo znižanje predhodnih zalog.
Plan predvideva poseko v SLP sektorju in znižanje predhodnih zalog lesa tako, da naj bi znašala skupna prodaja v državnem sektorju
Odkup in realizacija lesa v zasebnem 'sektorju je predvidena v višini
Skupna realizacija lesa za podjetje naj bi bila ali za 13.656 m3 manjša od dejansko dosežene realizacije v letu 1970.
91.534 m3 4.700 m3
96.234 m3
99.100 m3 195.334 m3
Norme se bistveno niso spremenile. Tudi večjih razlik med obrati ni. Pri planiranju nam je služila kot o-snova tehnična norma, preračunana na postavke po pravilniku o delitvi osebnih
dohodkov. Te postavke smo povišali za 10 °/o.
Traktorska dnina je v poprečju planirana v višini 371,00 din ali 53,00 din na uro, medtem ko so cene za posamezne traktorje naslednje:
—	traktor	ferguson	35	48,00	din/ur	336,00	din/dnin
—	traktor	ferguson	58	60,00	din/ur	420,00	din/dnin
—	traktor	FIAT	62,00	din/ur	434,00	din/dnin
—	zgibni traktor	140,00	din/ur	980,00	din/dnin
Kjer ni dovolj prostora za skladišče, je potrebno kombinirati spravilo z žičnico s takojšnjim odvozom — Foto: F. Leskovec
Konjska dnina je planirana v višini 210,00 din, medtem ko so kamionski prevozi lesa planirani za iglavce m3/km 1,20, za listavce pa 1,50 din.
Celotni dohodek po planu za leto 1971 zajema notranjo in zunanjo realizacijo, in sicer prodajo gozdnih sorti-mentov, usluge nege in var-
stva gozdov, realizacijo drevesnic, tramov, podaljšan prevoz lesa, usluge tujim, prevoze strojnega obrata, gradbeništvo, usluge taksa-cije in projektive, nepredvidene dohodke itd.
Primerjava celotnega dohodka z dejanskim dohodkom iz leta 1970:
	dejan. 1970	plan 1971	°/o
celotni dohodek	86,036.271	84,939.117	98,72
porabljena sredstva	54,845.568	53,784.353	98,07
dohodek	31,190.703	31,154.764	99,88
bruto osebni dohodki	24,416.593	24,131.681	98,83
dobiček	3,448.965	2,737.241	79,36
Celotni dohodek je v primerjavi z dejansko doseženim dohodkom v letu 1970 manjši za 1,28 °/o, kar je predvsem vzrok manjša količinska realizacija gozdnih sortimentov in manjša realizacija pri gradbenem obratu. Zmanjšana realizacija vpliva tudi na ostale elemente delitve dohodka, kot so porabljena sredstva, osebni dohodki in skladi.
Razmerje med osebnimi dohodki in skladom za podjetje je 90,52:9,48. Kolikor pa k predvidenim skladom prištejemo še razliko amortizacije (tehnična in od gozdov državnega sektorja) nad minimalno predpisano, pa je to razmerje 22,14 °/o v korist skladov.
Izdelava gozdnih sortimentov je planirana po fazah dela. Faze zajemajo direktne in dodatno direktne proizvodne stroške. V prvi fazi so zajeti stroški poseka in obdelave lesa, v drugi fazi pa so zajeti stroški spra-
vila in premikov do kamionsko ceste (ročno spravilo, spravilo lesa z žičnico, taso-niranje, nakladanje traktorjev, prevlaka in prevoz z živino, traktorske prevlake). V tretji fazi so zajeti stroški kamionskih prevozov in stroški odpreme lesa (nakladanje kamionov, voz, vagonov, skladiščna manipulacija lesa, razkladanje kamionov, kamionski prevozi in premiki lesa v skladišču).
Dodatni direktni proizvodni stroški zajemajo tiste stroške, ki nastanejo pri neposredni gozdarski dejavnosti in to stroški proizvodnih delavcev, stroški motornih žag in odpreme (delovna obleka, material za odpremo lesa, odpisi in stroški motornih žag, terenski dodatki, prevozi na delo, državni prazniki, dopusti, člen 8 itd.).
Amortizacija od gozdov državnega sektorja znaša za podjetje poprečno 42,30 din za m3 ali 3,11 °/o od vrednosti
(Nadaljevanje na 2. strani)
GRADNJA NOVE TOVARNE IVERNIH PLOŠČ V OTIŠKEM VRHU ODOBRENA
Združeni investitorji: Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec, Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec in Slovenijales Ljubljana, so se v jeseni preteklega leta na osnovi ekonomskih pokazovalcev, prodajnih možnosti, razpoložljivih surovin in finančnega obsega investicije sporazumno odločili, da v Otiškem vrhu pri Dravogradu zgradijo novo tovarno ivernih plošč z letno kapaciteto 70.000 m3, ki bo zaposlovala 150 ljudi.
Izdelan je bil nov investicijski program za gradnjo tovarne. Program zagotavlja ugodne ekonomske rezultate, tržna analiza, ki jo je izdelal marketing Slovenijalesa, pa je pokazala, da so potrebe po teh ploščah še velike in da jih je mogoče prodati tako na domačem kot na tujem tržišču.
Na osnovi navedenih dejstev smo Ljubljanski banki 3. decembra 1970 predložili investicijski program z zahtevkom in prošnjo, da nam že odobreni kredit in izdajo devizne garancije za gradnjo tovarne leso-vinskih plošč pod enakimi po-
goji in v približno enakem ob- Kreditni odbor Ljubljanske rali zaradi devalvacije izdelati segu odobri za gradnjo tovarne	banke nam je po nekajkratnih	tudi še ANEKS k ekonomske-
ivernih plošč.	predhodnih razgovorih na svo-	mu delu investicijskega pro-
Avtomatizirani transporter, z boxi za sortirani les
(Nadaljevanje s 1. strani)
gozdov. Minimalna amortizacija pa znaša 1 °/o od vrednosti gozdov ali 13,58 din za m3.
Odkupne cene za les od zasebnikov so formirane od prodajnih cen, znižane za 50,00 din (stroški odpreme, splošni stroški obrata in uprave) in z obračunano bio-
loško amortizacijo. Ta biološka amortizacija je obračuna za iglavce 15 %>, za tehnični les listavcev 10 #/o in za drva 5 °/o od predvidenih prodajnih cen.
Obračunana je tudi biološka amortizacija za neblagovno proizvodnjo v višini 7,5 °/o od poprečnih prodajnih cen, krije pa se iz biološke amortizacije obračunane za blagovno proizvodnjo. Poprečna biološka amortizacija za m3 znaša 47,05 din.
Tu smo obravnavali gozdno proizvodnjo, odkup lesa
od zasebnikov in delitev celotnega dohodka. V naslednjem nadaljevanju pa bomo obravnavali ostale dejavnosti.
Veržun Adolf
ji seji 23. marca 1971 kredit in izdajo devizne garancije v celoti odobril. Predtem smo mo-
Pogodba o združevanju sredstev za to investicijo, ki so jo delavski sveti vseh treh investitorjev že obravnavali in potrdili, določa, da pri tej investiciji sodelujejo LIP s 40 fl/o, GG s 40 %> in Slovenijales z 20 % vrednosti. Nosilec investicije je LIP — Slovenj Gradec. Delavski sveti združenih investitorjev pa so že obravnavali in potrdili navedeno investicijo v dogovorjenem razmerju. Delavski sveti investitorjev pa so imenovali tudi svoje predstavnike v posebni poslovni odbor, ki načelno usmerja in vodi to investicijo. Poslovni odbor sestavljajo:
za LIP — Jože Pučko — predsednik, Miha Savinek — član, Alojz Osrajnik, dipl. inž.,
—	član;
za GG — Janez Gornjec, dipl. inž. — član, Janez Koželj, dipl. inž. — član, Angelca Vrbnjak — član;
Slovenijales — Miloš Zlatič
—	član, dr. Mirko Finderle — član;
Nova tovarna — Tone Potočnik, dipl. inž. — član.
grama. V novih pogojih je struktura investicije naslednja:
Poslovni odbor je razpisal v Ur. 1. SFRJ obvezno zbiranje ponudb za uvozno opremo in na mednarodni licitaciji, ki je trajala od 29. marca do 7. aprila 1971 v Ljubljani, izbral najugodnejšega ponudnika za dobavo uvozne opreme, in sicer firmo Siempelkamp iz Krefel-da v Zahodni Nemčiji. Do 15. maja 1971 bo z dobaviteljem te opreme sklenjena pogodba in v 12 mesecih bo pričela dobava tuje opreme. Glavni projekti pa so že v izdelavi. V drugi polovici letošnjega leta bomo pričeli s pripravljalnimi in gradbenimi deli. Tovarniško poslopje mora biti pod streho do maja prihodnjega leta, ko bomo pričeli z montažo. V sredini leta 1973 bomo pričeli s poskusno proizvodnjo, v drugi polovici leta 1973 pa z redno proizvodnjo. Pri LIP Slovenj Gradec je že formirana posebna investicijska grupa, ki pripravlja vso dokumentacijo in vodi priprave. Posebno skrb pa bomo morali posvetiti vzgoji in specializaciji kadrov za uspeš-
(Nadaljevanje na 3. strani)
v tisočih ND	
— gradbeni objekti	19,744.316.—
— uvozna oprema s carino in montažo	62,989.658,—
— domača oprema	14,059.500.—
— ostalo	4,850.000.—
— prispevki in izločitve	11,178.801,—
— obratna sredstva	11,730.000.—
Skupaj:	124,552.275.—
SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Na skupni seji delavskega sveta in sveta kmetov lastnikov gozdov, 16. februarja 1971, so bili sprejeti naslednji pomembnejši sklepi:
1.	Soglasno je bil potrjen zaključni račun za leto 1970, kot je bil predložen na seji.
2.	Obvezni rezervni sklad podjetja se dodatno formira po zaključnem računu vsako leto do nadaljnjega v višini 2 “/o poprečno koriščenih obratnih sredstev v istem letu.
3.	Osnova za obremenitev posameznih ekonomskih enot za formiranje rezervnega sklada in drugih obveznih prispevkov po zaključnem računu je dosežena skupna akumulacija ekonomskih enot, in sicer: dobiček in znesek ustvarjene tehnične amortizacije ter amortizacije gozdov nad minimalno stopnjo.
Prav tako bremeni formirani rezervni sklad in obvezni prispevki tudi dobiček zasebnikov, vendar še ne za leto 1970.
Vsakoletna poraba rezervnega sklada za razlike od prodanih oz. odpisanih osnovnih sredstev posameznih ekonomskih enot, mora ta enota nadomestiti iz sredstev ostanka dohodka po zaključnem računu.
4.	Obrati naj čimprej prenesejo na Koroško hranilnico sredstva, namenjena za posojila (letošnja, kakor tudi anuitete). Sveta predlagata poslovnemu odboru, da vodi enotno politiko.
5.	Zasebniki naj dokončno določijo razdelitev vseh sredstev, in sicer do 1. 3. 1971 (obrati naj dostavijo pismene sklepe).
6.	Zaradi težkega finančnega položaja Tovarne lesovine in lepenke Prevalje, delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov izjemoma oproščata to podjetje plačila zamudnih obresti za leto 1970 v višini 17.509,45 din s pogojem, da v bodoče redno plačuje svoje obveznosti. Kolikor bi bili v bo-
(Nadaljevanje z 2. strani)
no obratovanje tovarne. Zato bodo naši ljudje iz investicijske grupe, kakor tudi ostali delavci pri glavnih strojih, odšli na izpopolnjevanje v sorodne, sodobno opremljene tovarne. Gradnjo tovarne pa bomo z lastnim sodelovanjem in vodenjem zaupali posebnemu in-ženeringu.
Pred nami so velike naloge in odgovornosti, da bomo to investicijo v čimkrajšem času realizirali in se istočasno usposobili za vodenje te proizvodnje. Vsi pa smo zadovoljni, da je dolgo pričakovana izgradnja tovarne za predelavo lesne mase končno vendar pred realizacijo.
Tone Potočnik, dipl. inž.
doče kljub temu obremenjeni za zamudne obresti, jih ne moremo več odpisovati.
Tovarna lesovine in lepenke Prevalje naj o izjemni oprostitvi za leto 1970 in o našem pogoju za nadaljnje plačevanje obvesti celotni kolektiv in delavski svet.
7.	Delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov oprosti kupca LIP Savinja Celje in Slovenijales Ljubljana, plačila zamudnih obresti za leto 1970, in sicer:
1.	Savinjo Celje za 12.882,08 din
2.	Slovenijales
Ljubljana za 1.233,13 din s pogojem, da v bodoče redno plačujeta svoje obveznosti. Kolikor bi bila v bodoče kljub temu obremenjena za zamudne obresti, jih ne moreta več odpisovati.
Lip Savinja Celje in Sloveni oprostitvi za leto 1970 in o našem pogoju za nadaljnje plačevanje, obvestita celotni kolektiv in delavski svet.
8.	Gradbenemu obratu se odobri nabava:
—	1 kom. buldožer TG 50 C v znesku 120.000 din,
—	1 kom. grejder G — 31 v znesku 220.000 din.
Odobrena mehanizacija se lahko nabavi že pred potrditvijo plana 1971 v okviru finančnih možnosti obrata.
9.	V bodoče se od vsake številke Obvestil odobri odgovornemu uredniku 80 din.
10.	Adiju Kolarju, delavcu podjetja, se odobri prodaja od 10 do 15 m3 lesa na panju s pogojem, da predhodno predloži prepis gradbenega dovoljenja in specifikacijo potrebe lesa ter izjavo, da ni lastnik gozdnih parcel.
Dokumentacijo predloži GO Slovenj Gradec, kjer bo odkupil les na panju.
11.	V področne pododbore hranilno-kreditne službe Koroške hranilnice in posojilnice Slovenj Gradec so izvoljeni:
Slovenj Gradec: Peter Planinšec inž.,	član;	Milan
Stumpfl, kmet, član; Stanko Krevh, namestnik; Slavko Čas, kmet, namestnik.
Šentilj: Jože Tretjak, član; Dominik Zakrižnik, kmet, član; Franc Ramšak, kmet, namestnik; Franc Večko, kmet, namestnik.
Dravograd: Franc Vivod, kmet, član; Anton Kor at, kmet, član; Lovro Grubelnik, kmet, namestnik; Adolf Doler, kmet, namestnik.
Prevalje: Jože Logar, član; Ivan Kočnik, kmet, član; Franjo Keber, namestnik; Ivan Dretnik, namestnik.
Radlje-Vuzenica: Tone Modic, inž., član; Ivan Praznik, kmet, član; Simon Štruc, namestnik; Anton Pokeržnik, kmet, namestnik.
12.	Delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov, v smislu 3. odstavka 53. člena zakona o gozdovih in na podlagi 22. člena statuta podjetja, sprejmeta letni načrt za gospodarjenje za del gozdnogospodarske enote Ribnica — zasebni sektor, GO Radlje ob Dravi, in ga predlagata v potrditev pristojni Skupščini občine Radlje ob Dravi.
G.	J.
Delavski svet in svet kmetov — lastnikov gozdov sta na skupni seji 12. aprila 1971 sprejela naslednje pomembnejše sklepe:
1.	Soglasno je sprejet in potrjen proizvodnofinančni in investicijski plan za leto 1971.
2.	Delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov po temeljiti razpravi soglasno odobri-
ta investicije za tovarno iver-nih iplošč v Otiškem vrhu, v kateri sodelujemo s 40 % skupno z LIP Slovenj Gradec in Slovenijalesom Ljubljana.
3.	Sveta se strinjata da najamemo dodatne kredite za turistično dejavnost, po predhodni predložitvi garancij občine Slovenj Gradec in gostinskih podjetij v Slovenj Gradcu.
4.	Sprejet je IX. natečaj za dodeljevanje posojil za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš v letu 1971. Natečaj je na vpogled v pisarnah vašega obrata.
5.	Vsi člani delovne skupnosti Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec se od 1. maja 1971 zavarujejo za primer nesreče pri delu in na poti na delo ali z dela:
1.	nezgodna smrt za 7.940 din;
2.	invalidnost za posledice nezgode pri delu za 15.880 din;
3.	za dnevno odškodnino v času bolniškega staleža, ki je posledica nezgode pri delu za 7,95 din;
4.	naravna smrt za 1.000 din.
G. J.
VOLITVE V DELAVSKI SVET PODJETJA
Delavski svet Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec je razpisal volitve v samoupravne organe podjetja za soboto, dne 17. 4. 1971 od 6. do 14. ure. Zbori delovnih ljudi posameznih enot so sprejeli na sestankih kandidatne liste za delavski svet podjetja, in sicer 51 kandidatov, od katerih je lahko po statutu podjetja izvoljenih 33 kandidatov.
Izvoljeni so bili naslednji:
Uprava podjetja:	1.	Dolinšek inž. Hubert s 53 glasovi od 73 2.	Cajnko Tinka	z	51	glasovi	od	73 3.	Vončina inž. Maks z 49 glasovi od 73	
Gradbeni obrat:	4.	Šmon Tone 5.	Nabernik Maks	s 33 glasovi od 42 z 29 glasovi od 42
Strojni obrat:	6.	Zagorc inž. Drago 7.	Slemenik Franc	s 44 glasovi od 62 s 36 glasovi od 62
GO Slovenj Gradec:	8.	Skobir Marica 9.	Štern Ivan 10. Pečolar Franc	z 51 glasovi od 79 s 50 glasovi od 79 z 49 glasovi od 79
GO Mislinja:	11.	Lekše Ivan 12.	Golob Ivan 13.	Filej Jože 14.	Sovič Franc	z 61 glasovi od 93 z 58 glasovi od 93 z 51 glasovi od 93 s 45 glasovi od 93
GO Črna:	15.	Adamič Ivan 16.	Jeromel Andrej 17.	Maček Anton 18.	Fajmut Ivan 19.	Kobale Jože 20.	Čepin Jožica 21.	Polajner Hilda	s 131 glasovi od 170 s 121 glasovi od 170 s 112 glasovi od 170 s 105 glasovi od 170 s 105 glasovi od 170 s 103 glasovi od 170 s 94 glasovi od 170
GO Ravne:	22.	Logar Jože 23.	Merkač Andrej 24.	Klajič Ivo	z 59 glasovi od 65 s 44 glasovi od 65 s 43 glasovi od 65
GO Dravograd:	25.	Poberžnik Ivanka 26.	Paradiž Vinko	z 22 glasovi od 41 z 21 glaso vi od 41
GO Radlje:	27.	Modic inž. Tone 28.	Štruc Simon 29.	Verdnik Tilčka 30.	Jeznik Tone 31.	Praprotnik Ivan 32.	Šmid Rudolf 33.	Peruš Jakob	s 140 glasovi od 170 s 137 glasovi od 170 s 136 glasovi od 170 s 131 glasovi od 170 s 110 glasovi od 170 s 109 glasovi od 170 s 97 glasovi od 170
		Ivan Waltl
TUDI LETOS NA ODDIH V NAŠE DOMOVE
Počitniški dom GG v Filip Jakovu in dom v Portorožu, vas tudi letos vabita na prijeten letni oddih in obnovo fizičnih in psihičnih moči. Zlasti vabita še tiste sodelavce, ki zaradi kakeršnihkoli vzrokov do
Cene penzionskim storitvam bodo v obeh domovih enake in to za:
a)	Člane kolektiva in upokojence podjetja 10,00 din dnevno.
Počitniški dom Filip Jakov vas pričakuje
danes niso imeli prilike videti lepot našega Jadrana in občutiti domačnost naših domov.
Sezona letovanj v domovih se bo pričela s 1. junijem in bo trajala do konca septembra. Tzmene uporabnikov v domovih Doao predvidoma vsakih deset dni. Zaradi oddaljenosti počitniškega doma Filip Jakov bo tudi v tem letu organiziran prevoz za dopustnike, in sicer s kombijem GG-ja, ki bodo vozili iz Črne preko Raven, Dravograda, Slovenj Gradca in Mislinja direktno v Filip Jakov. Cene prevozov bodo minimalne in to le 48,75 din za osebo v eno smer za dopustnike iz Črne, 47,50 din za dopustnike z Raven, 46,15 din za dopustnike iz Dravograda, 43,70 din za dopustnike iz Slovenj Gradca in 42,10 din za dopustnike iz Mislinja. Za otroke od 4. do 10. leta starosti je cena prevoza polovična. Avtobusne zveze s Portorožem so zelo ugodne, zato nismo organizirali posebnega prevoza.
b)	Otroke sodelavcev od zaključno 2. leta do zaključno 12. leta starosti 5,00 din dnevno.
c)	Nezaposlene zakonce sodelavcev, vse šoloobvezne otroke od 12. leta dalje, ter za delo nezmožne očete in matere, ki jih sodelavec preživlja 14,00 din dnevno.
č) Zaposlene zakonce sodelavcev 30,00 din dnevno.
d)	Tuje osebe nad 12 let starosti 55,00 din dnevno.
Tuje osebe od 5 do 12 let starosti 31,00 din dnevno.
Tuje osebe od 2 do 5 let sta rosti	21,00 din dnevno
Po izkušnjah iz preteklih let želi večina dopustnikov preživeti dopust v času od 20. junija do 10. septembra. Da bi domova bila zasedena tudi v času od 1. do 20. junija ter od 10. do 30. septembra, je komisija za rekreacijo GG sklenila, da daje vsem uporabnikom domov v navedenem času popust v višini 30 ®/o na penzion-ske storitve. Zaradi lažje razporeditve prijavljencev, naj po
Strežno osebje v počitniškem domu Filip Jakov: »Vljudno in dobro vam bomo postregli!«
možnosti vsak vpiše še en ali več datumov, ki mu tudi ustrezajo. Prosimo še, da delavci ki nimajo šoloobveznih otrok, po možnosti vpišejo datume izven šolskih počitnic. S tem bi močno olajšali delo upravniku domov in se izognili zameram zaradi prestavitev v druge izmene.
Razni sindikalni izleti sodelavcev in kooperantov v naše domove so tudi v tem letu ze1" zaželeni, vendar se naj zaradi prenatrpanosti odnosno prema-le kapacitete domov izvajajo v predsezonskem in posezonskem času.
Sodelavci, ki bi zaradi kakršnihkoli vzrokov radi preživeli dopust v počitniškem domu drugega podjetja, se lahko' sami dogovorijo za zamenjavo ali pa se naj obrnejo na odgovorno osebo naših domov, da jim posreduje in omogoči zamenjavo. Če bo več dopustnikov želelo preživeti dopust v določenem počitniškem domu drugega podjetja, bomo poskušali zamenjati sobo za celo sezono. Cene penzionskim storitvam bi v tem primeru ostale iste.
Statistika uporabe naših domov kaže, da preživi iz leta v leto več članov kolektiva svoj dopust na morju in kar je še razveseljive j e, da se je struktura uporabnikov nekoliko le spremenila v korist neposrednih proizvajalcev. Tako so delavci v letu 1969 že uporabili 430 penzionskih dni v počitniškem domu Filip Jakov in 370 dni v počitniškem domu v Portorožu. Uslužbenci so vključno s terensko službo preživeli 660 dni v Filip Jakovu in 380 dni v Portorožu. V lanskem letu so delavci preživeli v Filip Jakovu 540 dni, v Portorožu pa 410 dni. Uslužbenci so preživeli v Filip Jakovu 600 dni, v Portorožu pa 445 dni. Poleg delavcev in uslužbencev so domove uporabljali še kooperanti in to 200 dni v Filip Jakovu in 60 dni v Portorožu.
Upamo, da bosta domova tudi v bodoče polno zasedena in da se bo struktura še popravila v korist tistim, ki so po napornem celoletnem delu najbolj potrebni prijetnega počitka.
Komisija za rekreacijo
Čolni so pripravljeni
STANOVANJSKA VPRAŠANJA V ČRNI
Stanovanjska komisija pri GO Črna je na seji 1. aprila 1971 razpravljala o vloženih prošnjah za stanovanja.
Ugotovila je, da ni na razpolago dovolj stanovanj, da bi ugodila vsem prosilcem. Tako so ostale še nerešene prošnje: Rada Markoviča — sekača, Silvestra Fajmuta — upokojenca, Janka Kunca — gozdarskega tehnika.
Razpoložljiva stanovanja je komisija dodelila:
1.	gozdni delavki Mariji Skvorc, enosobno stanovanje na pristavi št. 52.
2.	gozdni delavki Ivanki Sopar, enosobno stanovanje na Pristavi št. 52,
3.	gozdnemu delavcu Jakobu Kosu, trisobno stanovanje v Bistri na Tevčevem,
4.	gozdnemu delavcu Fortuna tu Selišniku je komisija dodelila stanovanje v kmečki hiši pri Začnu v Podpeci. To hišo ima GO v najemu,
5.	gozdnemu delavcu Antonu Založniku je komisija dodatno dodelila zgornje prostore v stanovanjski hiši Jazbina št. 20.
Komisija je pri presoji upoštevala socialne razmere posameznih prosilcev in stanovanjsko utesnjenost.
Torej v Črni kljub sezoni, ki se je odprla, niso pozabili na človeka.
SJ
NAŠE CESTE
SKRAJŠAM DELOVM DOBA
V	prejšnji številki smo poročali, da je bilo vprašanje skrajšane delovne dobe za gozdnega delavca sekača, 8. februarja letos, na dnevnem redu zvezne zbornice.
Obveščamo: Zvezna gospodarska zbornica v Beogradu je naročila raziskovalno delo za skrajšanje delovne dobe gozdnim delavcem sekačem — motoristom in gozdnim delavcem — nakladalcem. Za raziskovalno delo odgovarja vodja oddelka za medicino dela pri Koroškem zdravstvenem domu na Ravnah, dr. Janko SUŠNIK.
V	ožji raziskovalni skupini so: dr. Mario Kocjančič, zdravnik — specialist v Zdravstvenem domu v Kranju.
Jernej Ude, dipl. inž., profesor v gozdarskem šolskem centru v Postojni.
Iztok Winkler, mrg. inž., asistent na biotehniški fakulteti.
Raziskovalna naloga je sestavljena iz petih ožjih nalog, in sicer:
1.	Analiza delovnega mesta gozdnega delavca — sekača — motorista in gozdnega delavca — nakladalca lesa.
2.	Socialne razmere gozdnih delavcev.
3.	Negativni kazalci zdravja gozdnih delavcev.
4.	Ukrepi za zmanjšanje nesreč oziroma odpravo škodljivih vplivov na delovnem mestu. Pomen uvajanja nove tehnologije in mehanizacije.
5.	Ekonomski aspekt skrajšane delovne dobe.
Naše podjetje mora določiti strokovnjaka na katerega se bo raziskovalna skupina lahko obračala in z njim sodelovala.
O poteku dela in rezultatih vas bomo obveščali v naslednjih številkah.
Jurij Šumečmik
Spet se zagrizel bo v breg buldožer, zajedel se v točno trasirano smer.
Vse kar bo napoti rjoveč bo podiral, kopal, zasipal bo, cesto planiral.
Oživelo v gozdovih bo spet delovišče, spet novo rodilo se bo cestišče, razlegalo v njih se grmenje bo min, da odmevalo daleč bo tja vrh planin.
Tako se podoba narave spreminja in s tem zaostalost počasi izginja, minilo za nas je — za kmeta trpljenje — in s cesto prihaja k nam lepše življenje.
Ko nova zdaj cesta po gozdu se vije od ene do druge samotne kmetije imel vsak od nje bo velike koristi, gozdarstvo in kmetje celo še turisti.
Z njo bo gozdarstvo precej pridobilo, lažja bo sečnja, prevoz in spravilo, nadmera bo manjša, bo vreden več les, ter lepši zaslužek in še kaj čez.
Kmet, ki do danes živel je za silo, s cesto prihranil bo truda obilo, ne bo mu več treba si gristi kolena, če k domu navzgor si bo vozil polena.
Pridelke v dolino bo lažje dostavljal, hišo in hlev si bo lažje popravljal, saj lahko pripeljal
IVI OSTALO SAMO PRI OBLJUBAH
do doma bo vse, kar za zidavo potrebno mu je.
Otrokom bo v zimi do šole prijetno, s sankami šlo bo po cesti bolj »fletno«.
Nič več v zametih brez vsake gazi, bodo z lahkoto v šolo prišli.
Nato še turisti pozimi, poleti bodo za hribe vedno bolj vneti, saj jih na vrh bo »fičko« že spravil, nazaj pa že kako — kaj bi vam pravil.
V	Kozjaku, Plešivcu, v jarku mislinjskem,
Glažuti, na Uršlji
in sedlu Kaštivskem, v Pernicah in Orlici,
Bistri, Jazbini — naše so ceste visoko v planini.
V	Črni in Topli,
Ojstrici, Gortini,
v Razborci, Strojni,
Bele peči višini,
Mlinarsko, Pudgar,
Šmiklavž, Hudi kot to gozdne so ceste, povsod, prav povsod.
Pozdravljene lepe planinske ve ceste, saj bele in mlade ste kakor neveste, ko s hlodi po vas zdaj naš avto brzi, šoferju v njem se kar samo smeji.
Zatorej le orji zdaj v breg buldožer, zagrizi se v točno trasirano smer, od pomladi do zime zaorji v breg, pozimi oral boš po cestah le sneg.
Franjo Uršej
Gorje mu, ki v nesreči biva
sam,
a srečen ni, kdor srečo uživa
sam.
Duh plemeniti sam bo nosil
boli,
a sreče užival sam ne bo
nikoli.
S.	GREGORČIČ
Največkrat se zgodi, da se ob odprtem grobu izgovorjene besede oziroma obljube tistim, ki so ostali, zagrebejo s pokojnikom vred. Tako hitro se pozabijo in zbledijo.
A kmetje Stražišča in Bri-njeve gore, ki so izgubili dobrega BROMANOVEGA gospodarja, svojih obljub niso pozabili.
Udarce njihovih sekir in ropotanje motornih žag je sliša-
Gozd je bogastvo, ki nas obdaja in od katerega živimo. V suhih in toplih spomladanskih mesecih ga ogrožajo gozdni požari. Najbolj izpostavljena mesta ob naseljih, železniških progah in turističnih poteh zahtevajo našo posebno pozornost in nenehno budnost ter okrepljen nadzor. Ta je potreben zlasti ob prostih dnevih konec tedna, ko je v gozdu največ turistov.
Kaj izgubimo z gozdnim požarom?
— Varovalno odejo gozda, ki ščiti pobočja pred izpiranjem in odnašanjem v dolino in s tem zasipavanje plodnih polj.
— Gozd kot vodni rezervoar in regulator vodnega režima. Preprečuje hitro odtekanje, bogati vodo in omogoča enakomerno izkoriščanje pitne vode.
ti v BROMANOVEM gozdu. Podirajo in spravljajo les namesto pokojnega gospodarja. Vsak po svojih močeh pomaga mladi vdovi z nasveti, pomagajo takorekoč urejevati vse, kar je pretežko za šibka ženska ramena.
To so plemenita dejanja, ki jih je vredno omeniti in so lahko oziroma naj bodo za vzgled daleč naokoli. Kako potrebna je pomoč soseda sosedu, se vidi prav iz tega primera, ko se vrača dobro z dobrim.
Tako plemeniti ljudje živijo v teh, ob vznožju Brinjeve gore, stisnjenih kmetijah.
Prav je, da jih s tem skromnim prispevkom predstavimo bralcem našega OBVESTILA.
Vida Gerl
— Gozd kot okolje za aktivno rekreacijo delovnega človeka, ki z hojo in drugimi telesnimi vajami krepi organizem za nove napore pri ustvarjalnem delu.
— Gozd kot filter, ki zadržuje strupene pline in prah, ter duši naraščajoči ropot v bližini industrijskih središč.
— Gozd kot oblikovalca pokrajine.
— Gozd kot proizvajalca lesne mase za zadovoljevanje družbenih potreb.
Zato je naloga nas vseh, da z nenehno budnostjo, vzgajanjem in opozarjanjem mladine ter odraslih, skrbimo za ohranitev gozdov pred njegovim največjim sovražnikom — gozdnim požarom.
H.	D.
VARUJMO GOZDOVE POŽAROV!
NEZGODE PRI DELU
Da bi sodelavce informirali kako in kje se pojavljajo nesreče pri delu, se je varnostna služba podjetja odločila, da v naših glasilih objavljamo sleherno nezgodo z opisom in posledicami, kar bo posameznika opozorilo na nevarnosti, ki mu pretijo pri delu.
Nezgode so se pripetile po obratih, kakor sledi:
GO Ravne
V	četrtek, 7. januarja 1971, se je ob 12.50 Francu Mravljaku pri robi j en ju hloda odbila motoma žaga in urezal se je v levi palec roke in v dlan.
V	petek, 22. januarja 1971, ob 15.30 je Tomislav Golob pri maklanju celuloze odšel v skladišče po sveder. Pri iskanju mu je na desno roko padel maklač in ga urezal v dva prič petek, 12. februarja 1971,
ob 11.30 je Marija Kotnik odložila maklač in ko je menjala komad lesa ji je spodrsnilo in urezala se je v zadnjico.
V	petek, 5. marca 1971, ob 15.30 je Anton Mravljak na poti z dela padel z mopeda in si poškodoval levo nogo in roko.
V	ponedeljek, 15. marca 1971, ob 14.30 je Francu Moriju na poledeneli cesti kamion v vzratni vožnji pritsnil desno nogo v gležnju.
GO Črna
V	petek, 29. januarja 1971, ob 12.30 je Ivan Pečovnik lupil zmrznjen hlod s sekiro, ki mu jo je odbilo in se je urezal v gleženj leve noge.
V	četrtek, 4. februarja 1971, ob 9. uri se je Lenart Jevšnik pri nakladanju hlodovine pre-vzdignil.
V	sredo, 10. februarja 1971, ob 14.30 je Antonu Štiftarju
pri lupljenju hloda zaradi zmrzlega lesa spodrsnil lupil-nik in urezal se je v koleno leve noge.
V	sredo, 24. februarja 1971, ob 10.30 je Mirka Čofatija, pri popravilu lesene drče pritisnil hlod na stopalo desne noge.
V	sredo, 10. marca 1971, ob 14. uri je Francu Križovniku pri kleščenju odbilo motorno žago in urezal se je v levo nogo nad kolenom.
V	ponedeljek, 15. marca 1971, ob 13. uri je Janko Čofati lupil hlod im ker ta ni bil zavarovan, se je zakotalil in ga udaril v gleženj leve noge.
V	soboto, 20. marca 1971, ob
13.	uri je Ivana Petriča pri kleščenju dreves s sekiro udarila napeta veja po levi roki v zapestju.
V	sredo, 25. marca 1971, ob 11.30 je Francu Stoparju pri nakladanju hlodovine hlod stisnil nogo.
GO Radlje
V	sredo, 20. januarja 1971, ob 8. uri se je Feliks Ajtnik pri obdelavi zagozde usekal v kazalec na levi roki.
V	torek, 16. februarja 1971, ob 12.30 je Franc Hartman pri spravilu padel ter si presekal dlan na levi roki.
V	petek, 19. februarja 1971, ob 17. uri je Ignacu Produ pri razkladanju hlodovine padel hlod na desno nogo in mu zlomil prst.
V	petek, 29. januarja 1971, ob 13. uri si je Andrej Pušnik pri nakladanju lesa na kamion poškodoval prst na levi roki.
V	ponedeljek, 8. februarja 1971, ob 7.30 je Jožetu Kelem-bergerju pri nakladanju hlodov padel hlod nazaj in ga udaril po obrazu in hrbtenici.
V	sredo, 10. februarja 1971, ob 11. uri je Milana Gosaka
pri podiranju drevesa le-to zaradi nepravilnega odmika poškodovalo prste na desni nogi.
GO Mislinja
V	ponedeljek, 11. januarja 1971, se je Antonu Kanoniku pri dovlaku lesa k traktorju sprožil drog in ga poškodoval po prsnem košu.
V	ponedeljek, 8. februarja 1971, je Rudolfa Herlaha pri nakladanju hlod zbil na tla in poškodoval si je hrbtenico.
V	torek, 9. februarja 1971, se je Janez Ogriz pri robljenju podrtega drevesa s sekiro usekal v desno nogo.
V	petek, 19. marca 1971, se je Alojzu Zupancu pri nakladanju kamiona s kupa skotalil en meter dolg komad celuloze in mu poškodoval dva prsta na levi roki.
V	četrtek, 14. januarja 1971,
GO Slovenj Gradec
Ijenju bukovega hloda presto-je Janez Krautberger pri rob-pil na spodnjo stran in ker hlod ni bil zavarovan, se je zavalil in mu zlomil levo nogo nad kolenom.
V	četrtek, 4. februarja 1971, je Jože Sinič kot cestar pomagal pri izmeri lesa in ko se je hlod zakotalil mu je stisnil gleženj leve noge.
V	ponedeljek, 28. februarja 1971, ob 7.30 je Avgustu Grobelniku pri čiščenju plazu na cesti spodrsnilo in zvinil sl je desno nogo v gležnju.
V	sredo, 24. februarja 1971, ob 14. uri se je Marjanu Tri-platu pri spravilu lesa dereza zapičila in hlod ga je zadel v stopalo desne noge.
GO Dravograd, gradbeni obrat, strojni obrat, uprava podjetja in sekcija za urejanje gozdov v mesecu januarju, februarju in marcu niso imeli nobene nesreče pri delu. J. W.
SNEŽNE TEŽAVE MOJE MAME
Vso noč je žvižgalo mimo oglov in lomastilo v vejah. Burja je pometla umazana dvorišča, očistila ceste in ulice ter izpraznila balkone. Sneg, čisto pravi sneg, bel in mehak! Skoraj nismo verjeli. Gdpirali smo okna in lovili bele zvezdice, da so se nam topile na dlaneh. Sneg pa ni samo za otipavanje, ampak je pripraven tudi za šport.
Naša mama je zelo navdušena športnica. Kadar se odpravljamo na sneg, hoče z nami. Z njo imamo vsi veliko dela. S sestro ji drživa palice in paziva, da ji smučki ne zdrsneta izpod nog. Očka ji medtem zapenja smuči. To zanj ni lahko, če vam povem, da ima 100 kg in je precej zajeten čez trebušček. Ko so priprave končane, ji damo v roke palici in ji zaželimo srečno pot. Sedaj se začenja najtežji del njene ekspedicije. Dva koraka navzgor pa
tri navzdol, odpne se ji smučka, izgubi palico, telebne po tleh in končno priraca do sredine hriba. Toda spet nova težava, kako naj se obme, ko pa je hodila proti bregu. Njena vztrajnost ne pozna meja in končno je pripravljena na start.
Z Majo in očkom medtem tekamo po smučišču in vljudno
naprošamo vse smučarje, naj se umaknejo s proge, ker se bo vsak čas spustila po hribu naša mama. Ko so se vsi odrasli in otroci poskrili za bližnjim grmovjem in ni na progi nič več živega, da očka znak za spust. Mama pripravi noge v plug, stisne palice pod pazduhe in že drvi po hribu, da se vse kadi za njo. Sredi poti začne kričati: »Ustavite me! Ustavite me!« Vsi trije se zaženemo proti njej in jo začnemo loviti: prvi jo prime za palice, drugi jo zgrabi za roke, tretji se ji zakadi pred smuči. Največkrat se cela družina znajde v mokrem snegu. Ob vznožju hriba je že čakal rešilni avto, če bi se naši mami kaj zgodilo. Na srečo je ostala živa in zdrava, le njene kape nismo našli nikdar več.
Pa recite, da smučanje v naši družini ni zabavni šport!
Irena Zdovc
SLOVO OD
IVANA SECNJAKA!
V decembru 1970 se je kolektiv obrata Ravne poslovil od svojega nekdanjega sodelavca — upokojenega Ivana Seč-njaka, s skromnimi besedami v slovo:
Tiho sobotno popoldne se je umikalo večeru, ko se je tiho tudi on umaknil novemu dnevu. In kakor bo odtrgan zadnji list koledarja, tako je bil odtrgan tudi zadnji list knjige njegovega življenja.
Če bi prebirali to knjigo od vsega začetka, bi lahko iz kronike življenja razbrali le trdo delo, pomanjkanje in trpljenje.
Pred nami bi zagledali sliko bosopetega pastirja, brez tistega srečnega otroštva, ki ga otrok tako potrebuje. Nato dninarja, ki je garal za male pare mnogim gospodarjem. Le zadnje strani so lepše. Imel je redno delo — zaslužek.
Nekaj pa ga je še posebej krasilo, to je spoštovanje do svojih predpostavljenih, kar danes žal le še težko zasledimo.
Ko je odhajal 1966. leta predčasno v pokoj, izčrpan in zgaran od dela, se je poslovil s solzami v očeh. Ni hotel in ni mogel verjeti, da ni več kos težkemu in napornemu delu, ki ga je toliko let opravljal z veliko ljubeznijo in veseljem.
A gozd je kruto poplačal njegovo ljubezen. Smrtni udarec je dobil ravno tam, kjer je bil najraje.
Obrat oziroma kolektiv obrata Ravne se bo rad spominjal dobrega starega »HANZLNA« poštenega kot ga je težko najti.
Vida Gerl
ŠPORTNE VESTI
Tekmovanje v sankanju in smučanju GO Ravne na Koroškem
Na GO Ravne na Koroškem priredijo vsako leto tekmovanje sodelavcev obrata v smučanju in sankanju. Tudi letos smo se zbrali na Ošvenovem pod Uršljo goro. Najprej so smučali otroci naših sodelavcev. Najboljši je bil Dušan Merkač. Pri mlajših članih je zmagal Milan Kotnik. Pri starejših je bil vrstni red tak:
1.	Ludvik Kotnik, 2. Lojze Skerlovnik, 3. Andrej Merkač, 4. Jože Zabukovec, 5. Viktor Sinrajh itd.
Sankanje je bilo od Ošvena do Savinca. Precej tekmovalcev je imelo tekmovalne sani, zato je bila tudi hitrost velika. Vrstni red: 1. Anton Čekon, 2. Franc Kovše, 3. Edi Kopmajer, 4. Jakob Ljebnik, 5. Rudi Breznik itd. Sankala je tudi Štefka Čerenjak, ki bi med moškimi dosegla odlično tretje mesto. Po tekmovanju smo se zbrali na Smučarski koči, kjer smo razdelili zmagovalcem pokale in diplome. Na tekmovanje smo povabili tudi naše upokojence in jim podelili za njihovo dolgoletno delo ročne ure. Veselo razpoloženi smo se pogovarjali dolgo v noč.
Sankanje:
Organizator medobratnega sankaškega tekmovanja bi moral biti Gozdarski obrat Radlje. Zaradi pomanjkanja snega so prepustili progo od Pudgarskega do Razpotja, vendar je dan pred tekmovanjem zapadel novi sneg, zato so morali cilj premakniti precej više. Po izjavah tekmovalcev je bila sankaška proga premalo strma, ter zaradi tega tudi niso dosegli primerne hitrosti. Z veliko prednostjo so zmagali nijales Ljubljana, naj o izjem-delavci GO Ravne na Koroškem v sestavi: Franc Kovše, Anton Cekon in Jože Zabukovec. Lep uspeh so dosegli tekmovalci GO Mislinja, ki so vsi tekmovali na navadnih sankah, medtem ko so delavci GO Ravne in GO Črna imeli tekmovalne sani. V prihodnje bi bilo potrebno ločiti sankače, ki tekmujejo s tekmovalnimi sanmi in one, ki tekmujejo z navadnimi sankami. Seveda pa bi šteli čase najboljših treh iz obeh skupin skupaj.
Ekipni vrstni red:	1. GO
Ravne 12:44,1, 2. GO Mislinja 13:18,5, 3. GO Črna 13:35,0, 4. Uprava 14:07,4, 5. GO Dravograd 16:12,7, 6. GO Radlje 16:40,4, 7. Gradb. obrat 16:46,1,
8.	GO Slovenj Gradec 18:24,7.
Posamezniki: 1. Franc Kovše, GO Ravne 4:03,5, 2. Boris Iglar, inž., uprava 4:12,4, 3. Anton Čekon, Ravne, 4:14,6, 4. Peter Obretan, GO Črna, 4:15,2, 5. Stanko Oder, GO Mislinja 4:22,2, 6. Jože Zabukovec, GO Ravne, 4:24,0, 7. Mirko Plevnik, GO Mislinja, 4:27,2, 8. Anton Sekuti, GO Mislinja, 4:30,1,
9.	Franc Krajnc, GO Črna, 4:38,6, 10. Emil Krištof, GO Dravograd, 4:40,9.
Tekmovalo je izredno veliko sankačev, vseh je bilo kar 58, med njimi tudi tri ženske.
Organizacija samega tekmovanja je bila prav dobra, le pri razglasitvi se je zataknilo. Na dosedanjih tekmovanjih je zmagovalna ekipa dobila pokal, najboljši posamezniki pa diplome, v Črni ni bilo diplom in pokala, razglasitev rezultatov pa je dočakala le četrtina tekmovalcev. Škoda, da se tekmovanja niso udeležili sodelavci strojnega obrata, saj so bile sankaške tekme v sredo popoldne in ne v soboto, ko delavci strojnega obrata delajo.
Plavanje:
Tekmovanje v plavanju je bilo 12. marca 1971 na Ravnah. Sodelovali so plavalci vseh obratov razen GO Dravograd. Tudi gledalcev je bilo veliko število. Po zanimivih borbah je zmagala ekipa uprave s prednostjo 12 sekund. Ekipa uprave je bila lani šele šesta, letos pa je pridobila dva izvrstna plavalca Huberta Dolinška inž. in tehnika Janeza Skerlovnlka. Za zmagovito ekipo sta tekmovala še Boris Iglar inž. in Janez Koželj inž.
Vrstni red: 1. Uprava 1:08,6,
2.	gradbeni obrat 1,20,0, 3. GO Ravne 1:24,0, 4. GO Mislinja 1:25,8, 5. GO Radlje 1:26,1, 6. GO Črna 1:28,1, 7. GO Slov. Gradec 1:52,4, 8. Strojni obrat 2:01,0.
Na lanskem tekmovanju v plavanju je bil glavni sodnik sodelavec našega gozdnega gospodarstva. Ta je odločil, da je bila zmagovalna ekipa GO Radlje diskvalificirana, ker je tekmovalec v štafeti predčasno skočil v vodo. Radelj čani so to odločitev prenesli športno, pozneje so se sicer pritožili na odbor za pripravo športnih iger, v katerem je predstavnik vsakega obrata, ki pa njihovi pritožbi ni ugodil. Bilo je dosti komentarjev o sodnikovi odločitvi, zato smo letos povabili dva nevtralna plavalna sodnika (eden je istočasno tudi poklicni trener ŠD Fužinar Ravne), da spet ne bi prišlo do sporov.
Kot nalašč je bil tudi letos dvomljiv skok plavalca zmagovalne ekipe. Ob razglasitvi rezultatov je glavni sodnik pojasnil, da je bil ta skok pravočasen in regularen, zato nismo ugodili ustni pritožbi Črnjanov, da diskvalificiramo ekipo uprave. Po športnih pravilih se lahko vsaka ekipa pritoži, v našem primeru na odbor za pripravo športnih iger, trenutno pa velja sodnikova odločitev. Če potem odbor ugotovi, da so bila kršena osnovna pravila, lahko ovrže sodnikovo odločitev in v našem primeru diskvalificira upravo ali pa sploh razveljavi tekmovanje.
Nešporten pa je bil način, kako so nekateri predstavniki GO Črna reagirali na sodnikovo odločitev.
Veleslalom in turno smučanje:
Kljub slabemu vremenu se je zbralo na Pungartu 63 udeležencev veleslaloma in turnega smučanja. V dolini je deževalo, med potjo proti Pungartu pa smo okusili še pravo zimo, saj je bilo mestoma še nad en meter snega. Le prizadevnosti organizatorja —
Gradbenemu obratu — se lahko zahvalimo, da smo z avtomobili sploh prišli na Pungart. V veleslalomu je tekmovalo 32 sodelavcev, ki so bili razdeljeni na dva starostna razreda. Pri »mladih« so bili na prvem mestu Črnjani, pri »starejših« pa so bili prvi štirje vsak z drugega obrata.
(Nadaljevanje na 8. strani)
IVAN KUMER
— P. D. ŠOP AR GOZDNI POSESTNIK IZ KOPRIVNE
Narava je izklesala tvoj klen, pošten, skromni, a do sočloveka tako velikodušen značaj. Možakar, sicer suhljatega in koščenega videza, ki pa ni nikoli klonil vplivom tujih zavojevalcev, se je trdovratno upiral tudi sicer neozdravljivi bolezni. S svojimi težavami nisi hotel drugih obremenjevati. Vse si prenašal s skoraj nepojmljivo potrpežljivostjo, le svoje najbližje si želel imeti ob sebi.
Tudi v družbi, ki te je cenila in spoštovala si bil nadvse priljubljen. Znal si jo pridobiti, nisi bil vsiljiv. Nasprotno, rad si poslušal in pritrjeval drugim. Če pa je njim zmanjkalo, si praznino 'izpopolnil z duhovitimi domislicami, stvarnimi doživetji in življenjskimi nauki iz svojih izkušenj.
Rojen si bil na pragu 20. stoletja na Kumrovem v Koprivni. Star komaj 18 let, si že moral v svoji najobčutljivejši mladostni dobi okusiti največje zlo človeštva — vojno. Srečno si jo prebil na italijanski fronti. Priženil si se na Šopar-jevo domačijo, kjer si gospodaril pol stoletja. S svojo življenjsko družico sta vzorno vzgojila številno družino, kljub takratnim težkim časom splošnega pomanjkanja.
Ljubil si svobodo, zato se okupatorju nisi vdal, temveč si pobegnil pred ujetništvom.
Tvegal si in postal prvi obveščevalec Matjažu v NOV. Ne samo to, kakor da nisi hotel pozabiti »nosačije«, ki je bila svojstvena na Koprivških novinah, si v vojnih letih zvozil in znosil na svojih plečih nešteto nahrbtnikov zdravil in hrane za partizane iz samega vojnega žrela nemške vojaške uprave.
Kljub izpostavljanju si srečno prebrodil burna leta vojne. Nii ti pa bilo prizanešeno, saj si izgubil dva sina, kar je zarezalo globoko in nepotešljivo rano tudi v tvoj, sicer navidezno neranljiv značaj.
Po utrujajočem delu s svojo družino na kmetiji si se najraje izživljal in razvedril v lovstvu. Pa ne dta bi ti streljal, le druge si učil, vodil in uvajal v lovske veščine, da bi bilo čim-več zdrave in močne divjadi, ki bo še po tvojii zaslugi dolgo krasila ta planinski raj, za katerega si se do kraja razdajal, saj si ga tako nesebično ljubil.
In glej, kot da te hoče narava skoraj na večer življenja še enkrat neusmiljeno preizkusiti, si se iz oči v oči srečal na pobočjih Olševe z medvedom. V samoobrambi in obrambo solovcev si ga s tebi lastno mirnostjo podrl. Nisi se veselil njegove smrti, celo solze so se zalesketale po tvojem razbrazdanem licu, ko si obnavljal dogodek. Bil si ponosen in zadovoljen saj si mogoče s tem dejanjem rešil kakšno človeško življenje. Medved je nagačen v gozdarskem muzeju na Ravnah, kjer bo poznim zanamcem obujal spomin na te.
Tvojemu življenju podobno, so se ob slovesu zgrnili vsi znanci in prijatelji širom Koroške ter ti pri Sv. Jakobu izkazali zadnjo čast.
Ženi, otrokom in sorodnikom v imenu Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec — Gozdarski obrat Črna naše sožalje.
Dretnik Karl
XII. REPUBLIŠKO TEKMOVANJE V SMUČANJU ZA GOZDARJE. LESARJE IN LOVCE NA GOLTEH
Po sklepu komisije za OBVESTILA pri delavskem svetu podjetja, bi morali vsi obrati dostavljati naša Obvestila vsem njihovim upokojenim delavcem. Vedno se še dogaja, da hodijo naši upokojeni delavci na upravo podjetja in sprašujejo zakaj ne dobijo našega glasila. Prosimo obrate in odgovorne na obratih, da ne pozabljajo na ljudi, ki so dolga leta delali po gozdovih in izpolnijo željo ter glasilo dostavljajo redno vsem upokojenim delavcem.
Letos, v času od 4. do 6. marca, je bilo zapovrstjo že XII. republiško tekmovanje v smučanju za gozdarje, lovce, in lesarje. Tokrat je bilo tekmovanje na terenih novega štajerskega smučarskega centra Golte nad Mozirjem. Organizator tekmovanja je bilo DIT gozdarstva in lesne industrije Nazarje, pod pokroviteljstvom GLIN Nazarje in LESNE Šoštanj. Karakteristično za letošnje tekmovanje je bilo izredno veliko število prijavljenih tekmovalcev in sodelujočih podjetij ter zelo dobra, hitra in učinkovita organizacija. V tekih je bilo prijavljenih 43 moških in 11 žensk, predstavljali pa so 11 delovnih organizacij.
(Nadaljevanje s 7. strani)
Ekipni vrstni red: 1. GO Črna 3:23,8, 2. uprava 3:45,5, 3. strojni obrat 3:55,7, 4. gradbeni obrat 4:05,1,	5. GO Ravne
4:34,6, 6. GO Mislinja 5:17,8
Prvo in drugo mesto sta bili pričakovani, presneča pa lep uspeh strojnega obrata. Škoda, da letos ni bilo predstavnikov GO Radlje, GO Slovenj Gradec in GO Dravograd. Radelj-čani so prehitro odnehali, saj so bili lani na turnem smučanju polnoštevilni in v veleslalomu dosegli solidno mesto.
Posamezniki do 30 let: 1. Jože Štifter, GO Črna 1:07,0, 2. Ivan Srebre, GO Črna 1:07,8,
3.	Ivan Adamič, GO Črna 1:09,0,	4. Franc Zaveršnik,
uprava 1:11,9, 5. Gregor Štifter, GO Črna 1:14,0, 6. Pavel Čarf, strojni obrat 1:16,6, 7. Ivan Vavkan, str. obrat 1:19,1,
V veleslalomu pa je bilo prijavljenih 269 moških in 39 žensk, ki so predstavljali 38 delovnih organizacij.
Iz predhodnih podatkov je razvidno, da je zanimanje med podjetji izredno in lahko predvidevamo, da bo še raslo v obsegu in kvaliteti. Med posameznimi podjetji že prihaja do rivalstva in prestiža tudi na športnem področju.
Naše podjetje se je tudi letos udeležilo tekmovanja z moško ekipo v tekih in moško ekipo v veleslalomu. Kljub izredni konkurenci smo dosegli zelo dobre rezultate.
Moška ekipa v tekih je med 11 ekipami zasedla odlično 6. mesto. Med posamezniki pa je
8. Viktor Buč, strojni obrat 1:21,5.
Nad 30 let: 1. Janez Koželj, inž., uprava 1:13,3, 2. Drago Plaznik, gradbeni obrat 1:15,1,
3.	Franc Obretan, GO Črna 1:17,3, 4. L. Kotnik, inž., GO Ravne 1:17,3, 5. Ivan Waltl, uprava 1:20,3, 6. Drago čagorc, inž., strojni obrat 1:20,8, 7. Dušan Volmajer, gradbeni obrat 1:25,0, 8. Dušan Dretnik, inž., gradbeni obrat 1:25,0.
Organizacija tekmovanja je bila kljub izredno slabim vremenskim pogojem odlična.
Pri turnem smučanju so dobili po 12 točk GO Črna, gradbeni obrat in uprava, 10 točk je dosegel GO Mislinja, 9 točk strojni obrat in 3 točke GO Ravne.
Skupni vrstni red po šahu, kegljanju, sankanju, plavanju, veleslalomu in turnem smučanju:
zasedel najboljše 11. mesto Franc Pumpas. Nastopili so še Franc Obertan 15., Ernest Srebre 21. in Rudi Obertan 25., vsi iz GO Črna.
Moška ekipa v veleslalomu je med 38 ekipami zasedla 2. mesto in osvojila pokal. Med posamezniki pa so bili doseženi tile rezultati: Jože Štifter 4., Ivan Srebre 5., Ivan Adamič 14., Gregor Štifter 29. in Franc Završnik 68. Vsi nastopajoči, razen Franca Završnika, so iz GO Črna, medtem ko je Franc Završnik iz direkcije —sekcija za urejanje gozdov.
1. Uprava 69 točk, 2. GO črna 64 točk, 3. GO Mislinja 57 točk, 4. gradbeni obrat 47 točk, 5. GO Ravne 38 točk, 6. strojni obrat 34 točk, 7. GO Radlje 20 točk, 8. GO Slovenj Gradec 9 točk, 9. GO Dravograd 6 točk.
Tekmovali bomo še v streljanju z zračno puško, v odbojki in streljanju na glinaste golobe. Za osvojitev prvega mesta in s tem prehodnega pokala, so ostali še trije kandidati, vendar ima največ možnosti uprava, posebno še, ko je pridobila v streljanju lanskega zmagovalca med posamezniki. Letos je najbolj zaostala ekipa Radlje, ki je šele na sedmem mestu, lani na ie bila skoraj do konca tekmovanja na vem mestu.
Opravičujem se gradbenemu obratu, ker sem ga pomotoma izpustil pri skupni razvrstitvi v zadnji številki OBVESTIL. Ludvik Kotnik
Letos smo nastopili prvič tudi v skupini I. starostnega razreda, to so tekmovalci stari nad 35 let. Nastopilo je vsega 35 tekmovalcev. Doseženi pa so bili tile rezultati: Janez Koželj, inž. 14. mesto, Ivan Waltl 27. mesto, odstopil pa je Karel Dretnik.
Najboljša dosežena mesta: teki ženske: Jožica Grilc, GG Maribor; teki moški: Pavel Dornik, LIP Bled; veleslalom ženske: Anita Pavlič, GLIN, Nazarje; veleslalom moški: Andrej Klinar, GG Bled; ekipno: teki ženske: GG Maribor; teki moški: Alples Žiri; veleslalom moški: Elan Begunje; veleslalom ženske: GG Maribor.
Prvo mesto v vseh disciplinah po točkovnem sistemu pa je zasedlo GG Maribor s 1753 točkami, mi smo zasedli 6. mesto z 906 točkami.
Še nekaj misli in ugotovitev. Če bomo hoteli še v bodoče uspešno sodelovati, moramo izdelati program priprav, zagotoviti potrebna finančna sredstva in vključiti in pripravljati širši krog tekmovalcev, predvsem mladih. Nerazumljivo je, da nekateri obrati ne kažejo zanimanja, saj je smučanje disciplina gozdarjev, predvsem pa teki. Brez novih tekmovalcev ne bomo v bodoče mogli zadržati doseženih mest, ker nas drugi prehitevajo.
Celotnemu kolektivu GG Slovenj Gradec se v imenu vseh tekmovalcev zahvaljujem za prispevano pomoč.
Milan Čurin
NA POHORJU
Sindikalna organizacija pri upravi podjetja je organizirala tridnevni smučarski tečaj za zaposlene žene. Tečaj je bil na Pungartu pod Veliko kopo. Trener te prijetne skupine razigranih smučark je bil Jakob Waltl od Fužinarja.
Nič nam ni znano koliko so naše nadebudne smučarke napredovale v smučarskih veščinah. Zvedeli pa smo, da so se dobro počutile na Pohorju, da je bila tudi hrana odlična. Ni dvoma, da so prav rade za tri dni zapustile svoje pisarniške stole. Del dobrega razpoloženja s Pohorja je prikazal skrbnemu bralcu članek avtorice Irene Zdovc.	Š. J.
OBVESTILA izdaja delavski svet delovne skupnosti gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Naklada 1100 izvodov. Komisija za urejanje internega časopisa: Jože Zorman, Jože Logar, Ivan Cas, Andrej Sertel, dipl. inž. gozd., Ludvik Kotnik, dipl. inž. gozd. Predsednik komisije in odgovorni urednik Jurij Šumečnik Tehnični urednik Bruno Žnideršič. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk in klišeji: časopisno podjetje Mariborski tisk, Maribor, 1971.
Udeleženci smučarskega in sankaškega prvenstva GO Ravne — Foto: Broman