St. 133. Trst, v četrtek 15. maja £313. Tečaj XXXVIII* IZHAJA VSAK DAN fefl «k tedeijeh !■ praznikih eb 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. ^tittsiiAne iteT. 9© prodajajo po 3 nvft. (6 stot.) v mnogih W***£anssh v Tretu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, fV-Stojci, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-Dorubargu itd. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.) 8e računajo na milimetre v Sirokosti 1 3e*i-ft koasorc j list. „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .EdkM«*". ▼pi.ua. zadruga s omejenim poroštvom v Trsta, attca Giorgio Galatti štev. 20. FoStna-hranllnitnl račun Jtev. 841-652. TELEFON « 1V57. Mednarodne čete že zasedle Skader. Mednarodno blokada preklicana. Rvstrija anektirala otok Rda-Kale pri Oršovi. veleulastl 2c zasedle Skader. CETINJE 14. (Uradno.) Mednarodne čete so pod poveljstvom admirala Bur neyja danes ob dveh popoldne zasedle Skader. Črnogorski brigadir, general Bečlr je pri vstopu v mesto nagovoril admirala Burneyja s kratkim nagovorom, na katerega je admiral jako prijazno odgo voril. — Nato se je podal admiral v mesto. Mednarodne čete so takoj zasedle vse javna poslopja, kjer bodo garnlzlrale, In prevzele varstveno službo. Pri vhodu v mesto je deflllral pred četami poseben oddelek črnogorskega vojaštva. — Črnogorci so že zapustili mesto. Izkrcanje mednarodnih čet. DUNAJ 14. (Kor.) Semkaj |e došlo poročilo, da so bile danes zjutraj Izkrcane v Medovi mednarodne čete, tri so odšle tako) proti Skadru. Albansko prebivalstvo |e čete navdušeno pozdravilo. CETINJE 14. (Uradno.) Mednarodne čete, 1000 po številu, so se na avstrijskih in italijanskih parnikih, ki so pred vojno oskrbovali promet d?. Bojani, odpeljale po Bojani pred Skader. V Medovo je došlo 2500 vojakov armade Essad paše, ki se odpeljejo s turškimi parniki v domovino. Mednarodna blokada ustavljena. CETINJE 14. (Uradno.) Angleški admiral Barney je po angleškem poslaniku na Cetini u obvestil črnogorsko vlado, da je bila mednarodna blokada danes ob dveh popoldne ustavljena. ; zbornica hotela razpravljati o finančni re-; formi prej, nego bi bi a rešena gališka kriza, i Vrh tega groze velike komplikacije tudi od I italijanske strani. Italijani nameravajo namreč [na jutršnjl seji klubovih načelnikov zahte-jvati, da pride italijanska fakultetna predloga .takoj na dnevni red poslanske zbornice in j se reši Se tekom majskega ali pa vsaj jule Sf>rp«p i* nHnnfnoaia „„„h«, . . „,.Wq nijskega zasedanja. Slovenske stranse name- 'Tpffi^oKS! La:aJonsnr,pT%eDerg,£ao rrr rs 0iega »<*■ P" Aogis.«- totela zboraiia gS SOLUN 14. (Izv.) Semkaj so došla po- vseučiliSko fakultetno predlogo, ročila o novih spopadih med Grki ia Bol- DUNAJ 14. (Kor.) V parlamentarnih gari pri Angisti blizu Drame. Boja se je nai krogih se govori, da bo ministrski pred-obeh straneh udeležila tudi artilerija. Grki sednik grof Stiirgkh podal na Jutršnji seji so baje vieli 80 Bolgarov. poslanske zbornice natančno poročilo o Rusija in albanski problem. i mednarodnem političnem položaju. PARIZ 14.(Kor.)Petrograjskikorespon-' M"® k!U,b ient .Tempsa« poroča: Rusja namerava K?1 da1na5D| se,i *k,enil' *us,!^V5trxa" avstrijsko-italijanskemu projektu glede Alba- *t *SLT0,WI da t«n^ni °ačrt nije staviti samo par izpreminjevllnih pred- L°"k°{ČaSa n%ST bI LSpre,e, I dok,ler ne logov. Rusija nikakor ne bo vstra jala pri ^Vuu™ *?ralanfe *a,i5k! V0,"De# lc,orfe; svojem prvotnem načrtu, da mora ostati fgV ^ft! ?Vm Albanija pod Turčijo, ampak privoli v kan- ^ n£ert?\Da,e Ie ,b» didaturo kakega evropskega kneza. iS?1 tndi predlog da Rusini najenergič- s v »^s« n^™. nejše protestirajo proti rešitvi gališkega na- Južne albanske meje. mestniškega vprašanja in odklanjajo vsako rfoi im t a n-.*r\ i nbflidH.aUa.« odgovornost, če se v novem deželnem zboru roča.daso £ ffrtSJft ZTtnJV^T^ ^ ^ "" določitvi južnih albanskih me|. Grška dobi lorme Iopet razb'!e|0' ba|e vse obrežje do rta Scylos, ki pa ostane Ministrska konferenca na Dunaju, radi svo|e strategične važnosti pod Albatilo. j DUNAJ 14. (Kor.) Danes ob 11 do- poldne se je vršila v zunanjem ministrstvu Vojvoda Putnik v avdijenci pri kralju Petru. pod predsedsedstvom grofa Berchtolda seja skupnega ministrskega sveta, katere so se =r ra—smtt M ItVr^aS't £ J*^! dar> S Unančni minister Vi t.'BiUnVkT vo| i" min s er bkopija v Belgrad in |e bil takoj sprejet od KrnhaMn mnrnsir«H m,.,* mi«i_ kral|a v dolgi avdijenci. Na Putnik obiskal ministrskega Avstrija anektirala otol v Donavi. Ada-Kale DUNAJ 14. (Izv.) V ponedeljek se je podala na otoček Ada hale, ki leži ob av-strljsko srbskl-rumunski meji v Donavi In je bil dosedaj last Turčije, posebna ogrska komisija, ki je obvestila turškega guvernerja, da Avstrija v Imenu cesarja anektira ta otok. Guverner ni hotel podpisati predloženega mu protokola, ampak je Izjavil, da mora najprej dobiti instrukcije svoje vlade v Carigradu. Aneksija otoka se je izvršila zgolj radi tega, ker se je Avstrija bala, da bi ga po končani balkanski vojni zasedli Srbi, ker bi otok skupno z ostalim ozemljem pripadel zaveznikom. Otok Ada-Kale meri 2 km* in šteje 2000 prebivalcev, ki so vsi Mohamedanl. Otok je velikega strateglčnega pomena. Komisija, kl je anektirala otok, je turškemu guvernerju obljubila, da bo Avstrija respektirala verske čete prebivalstva In obenem Izrazila nado, da se bodo prebivalci a komo dirali novim razmeram. Diference med zavezniki. LONDON 14. (Izv.) Bivši bolgarski poslanik v Carigradu, Saržfov, odpotuje te dni v Atene, da se prične skupno z bolgarskim poslanikom v Atenah pogajati z grško vlado glede do!očitve bodoče bolgarsko-grške meje. Na GiŠkem zelo malo upajo na ugoden irid pogajanj, kar dokazuje posebno dejstvo, da Je vlada prepovedala izseljevanje moških od 16. do 41. leta. SOLUN 14. (Izv.) Grški prestolonaslednik piinc Jurij je dospe! danes semkaj in odpotuje na inspekcijo gršKih čet v okupiranem ozemlju. Potovanje bo trajalo več tednov. LONDON 14. (Izv.) Tukajšnji diploma-tični krogi se boje, da pride raed Bolgarsko in Srbijo do resnih konfliktov in to tembolj, ker se tako Srbija kakor ^Bolgarska nočeta krnila* hIi huVm7Vfi a Krobatin, mornariški poveljnik Haus, mini-pSSlk %m!Li ,e h* s"ska predsednika grof Stiirgkh in pl. Lu- Pasrta ministrskega predsednika kacs inKf nančna minfstra vitbleski In dr. | Telecky. Grki in italijansko ljudsko Štetje na j Ministrski svet se Je pečal predvsem z otoku Rodu. ; vprašanjem odpusta nadštevilno vpoklicanih rezervistov. Kakor se poroča, se prične de- filo iJČZti „ °*lr°m nif mobilizacija takoj, a polagoma in sukcesivno, š elgn? rtnku R^n 'h ^a^6™ ^ndar pa bo na severnih mejah odpuščenih d Athenes" * Š?e?ho oreh^u^U^fa na ntnlrn več rezervistov ko na Jugu. Predvsem bodo nikakcfrne ina K1 TsSSS^M^ ffi M 5!^ SJV? neral Ameglio, ampak 30.000. Samo melto ? 'a^koa sk"c^e? "aKug°^ - .s šteje 5500 Grkov, 3500 mohameda- ^l^H^nl^ zakoua' V bo in onnn puščenih toliko rezervistov, da bo znašala in 2000 zidov. ;*\n.a i*n h« ira - Rodos nov PospeSevanje prometa s Solunom. vsaka stotnija 130 do 150 vojakov, dočlm ostanejo južne stotnije še močnejše. SOLUN 14. (Kor.) Generalni guverner I . DUNAJ 14. (Izv.) Na današnji seji Raktivan je obvestil carinski urad, da Je cd skuP"ega ministrskega sveta |e imel gref danes naprej vse uvozno blago, ki gre Bercht0,d da,i« ekspoze o mednarodnem skozi Solun v bivše turške vilajete Solun, PoIožaIu- Nato se Je vršila debata o ekspo-BitolJ, Janina, Kosovo in Drinopolje, prosto ;zeJu» Prl katerl se le pokazalo popolno so-vsake carine. __8,asle v nazorih. j Bilinski v avdijenci. Poslanska zbornica. ! DUNAJ 14. (Kor.) Cesar Je danes zve- LUNAJ 14. (Izv.) Jutri se sestane P<>- i ^In'sket1 v^oeTetrtn? umf^ slanska zbornica avstrijska k pomladanskemu j n^nri J? ^ u ri.i„ zasedanju. Na dnevnei redu so popolnoma L cesarpooblastil BI in- nevtralne točke: Volitev enega zaPlsnikar|a He^ovirS , 0 ^ V B0SnHn in predloga o zapiranju trgovin. .Hercegovini. Pozornost političnih krogov se osredo- Rauch zopet na povrSju ? točuje na vnanje-poiitičoih dogodkih oziroma j DUNAJ 14. (Izv.) Cesar Je sprejel da-odmevu, ki ga bo našla avstrijska vnanja :nes bivšega hrvaškega bana, Pavla barona politika v državnem zboru. Raucha, v posebni avdijenci. Kakor se za- Posamezne stranke že pripravljajo toza-jtrjuje v političnih krogih, Je baje Rauch v devne interpelacije in nekateri parlamentarci reSni kombinaciji, da mu merodajni krogi so ze izrazili namen, aranžirati o avstrijski poverijo sestavo restitucije hrvaške ustave, vnanji politiki obširno debato. 'Rauch hoče etablirati zopet velikohrvatski Vlada se je tega že vnaprej zbala. Zato protisrbski režim in pričeti z istim zgloglas- Sufragetke. LONDON 14. (Izv.) SLfragetke so zažgale palačo nekega rudarskega kluba ob Temsi. Vrh tega so hotele odpeljati nekega ministra na samotno posestvo, a je policija zločinski načrt še pravočasno razkrila. Umor pruskega vojaSkega ataSeja v Monakovem. MONAKOVO 14. (Izv.) Morilec praškega vojaškega atašeja Ltuinskegn, Hvft Strasser, je dobro znan tudi v Avstriji in je bil že večkrat tu kaznovan in nato Izgnan iz Avstrije. Zadnjikrat je bli obsojen pred celjskim porotnim sodiščem radi javnega na-silstva. Izlet ameriškega brodovja v Sredozemsko morje. WASHINGTON 14. (Izv.) Ameriški admiralski svet Je sklenil, da napravi poleti celokupno vojno brodovje Uni|e izlet v Sredozemsko morje. Izleta se udeleži 21 velikih, med temi 8 dreadnoughtov in več man]5ib vojnih ladij. Brodovje obišče vsa večja sredozemska pristanišča. Nekoliko reminiscenc. i. Odredba, s katero vlada odjemlje tržaškemu magistratu še zadnji posel — razun vojaških stvari — takozvanega prenešsnega delokroga, oživlja v nas reminiscenct, sru-mine na dogodke pred blizu 17. teli, na začetek akcije, ki je — če že n*> saina provzročiia, pa vsaj gotovo dala pobude za poznejše korake vlade v smislu naših zah^/ proti nasilju in avtekratstvu, ki ju je irf. magistrat ravno s pomočjo prenešenega delokroga, zlorabljajoč oblast, ki so mu jo dajali od države poverjeni mu posli, izvijal proti tržaškemu Slovenstvu ! Oživljajo se v nas reminiscence, ki :ili priporočamo v uvaževanje posebno tiiti mlaji generaciji, ki nima nikakega kontakta s tržaško minolostjo, kar jo zavaja, da delo prednikov sedi — po svoje I Blio je na jesen, v oktobru 1. 1896, ko so se magistratove šikane proti vsej naši organizaciji: politični in socijalni, povsptie na višek. Mera je bila do vrha polna in prekipelo je. Naše politično vodstvo Je poseglo po samopomoči, da z manifestacijami in protesti iz naroda prisili državno upravo h kakorŠnjimsibodi ukrepom proti vnebovpl-JoČim nezakonitostim in neznosnim šikanam, ki jih ne more in ne sme tolerirati nobena država, ako noče izgubiti pravice do imena: pravna in moderna! Politično društvo .Edinost" je začelo s serijo shodov z glavno tečko dnevnega reda: .Utemeljevanje resolucije radiosnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico". R ferent o tej točki je bil gosp. dr. Gustav Gregor in, ki je bil v prvi vrsti pedal inicijativo za to akcijo in žrtvoval za :;o veliko truda in mnogo časa. Takih shodov je bilo kakih jo v še ne polnih dveh me- podvreči ruski razsodbi, kar neugodno znamenje. SOLUN 14 (Izv.) Bolgar! pošiljajo neprestano nove čete v ono ozemlje, katero zahtevajo po bolgarsko-srbski prjjcd^i zase. V to svrho so odšli v imenovano ozemlje tudi že močni oddelki vojaštva izpred Ča-taldže. SOLUN 14. (Kor.) Po zadnjih grško-bolgarskih spopadih v bližini pogorja Pan-geos, so se tako Bolgari kakor Grki umaknili zopet v svoje prejšnje pozicije. Da se preprečijo cadaljni spopad', se ustanovi med obema armadama nevtralna zona. poda že takoj začetkom Jutršnje seje poslan- nira sistemom, radi katerega ga Je hrvaški ske zbornice ministrski predsednik gre f narod že enkrat vpropastilin pognal z ban -Siurgkh obširen ekspoze o političnem po- skega mesta, ložaju in označi obenem tudi stališče, ki ga ' Je zavzemala avstrijska politika v balkanski Ja20w na Dunaju, krizi. j DUNAJ 14. (Kor.) Danes Je dospel Grof Stiirgkh je pregovoril zborničnega i semkaj nemški državni tejnik v zunanjem predsednika, dr. Sylvestra, da bo smatral; ministrstvu, pl. Jagow. Cesar Je sprejel otvoritev debate o v nanje-političnem položaju Jagcwa ob dveh popoldne v posebni avd!-za nedopustno in vlada že grozi, da bi za jenci. slučaj, če bi poslanci vendarle poskusili raz- j Cesar Je podelil Jagowu veliki križec pravljati o ekspozeju. poslala poslance domov.; Leopoldovega reda. Insignije Je izročil Jagc wu Najbrž se bodo poslanci teh groženj Isekcijski šef v zunanjem ministrstvu, baron vstrašili, vlada pa bo zopet rešena nadležnih i Macchio. skrbi. Poslanci se tolažijo s tem, da pride j _ . . __ sae do vnanje-politične debate o priliki razprave r«glčna smrt soproge slikarja Križmana^^ o proračunskem provizoriju. A že danes Je j BUDIMPEŠTA 14. (Izv.) Iz Zagreba se lasno, da vlada vnanje-politične debate tudi poroča: Pred približno enim letom se Je = 1 8 ,takrat ne bo dopustila, ker mednarodna si-jporočil znani, Jako nadarjeni hrvaški slikar tuacija še sedaj ni razjasnjena in bi tudi v Križman s hčerko bivšega srbskega mini tem slučaju, če bi hoteli poslanci poskusili strskega predsednika dr. Nikolića. Krizman z debato, poslala zbornico domov. i se je kmalu po poroki zaijubil v neko V očigled tem razmeram razpoloženje igralko in i njo pobegnil. Žena ga Je šla med poslanci seveda ni preveč rožnato in iskat in ga v resnici našla včeraj v Karlovcu izgleoi o pomladanski zbornični seziji niso zelo ia se pred njegovimi očmi ustrelila in oble-optimistični. Delovna kapaciteta Je majhna žala na mestu mrtva, in več ko poslovni in proračunski provizorij; .. . . _ . .... in nekaj nekaj nepolitičnih predlog zbornica i Napetost med Ameriko in Japonsko. čisto gotovo ne bo rešila. LONDON 14. (Izv.) Odnošaji med Ja- Flnančni načrt |e padel v vodo, kajti poosko in Ameriko so se silno posIabSali. ne oziraje se na druge težkoče, grozijo že Radi Kalifornije, kjer Amerika stiska Japonce, Rusini sami z obstrukcljo za slučaf, Če bi grozi nevaren konflikt. Politično društvo „Edinost" sklicuje za prihodnjo nedeljo, dne 18. majnika ob 9 in pol dopoldne v veliko dvorano „Narodnega doma" v Trstu sestanek uolilcev cele okolice. = NAMEN SESTANKA: Proglašenje kandidatov za okoliša za prihodnje občinske volitve. Vsi zaupniki političnega društva »Edinost" so vljudno vabljeni, da se tega *ažm ga sestanka zagotovo udeleže. ____ODBOR. Volilni shodi. Za Tolilce IV. in V. mestnega okraja t soboto, dne 17. t. m. ob 8'JO zvečer ▼ gostilni „pri Birsi", ulica Gatteri št. 10. Za volilce pri Sv. M. Magd. Spodnji v nedeljo, dne 18. t. m. ob S pop. t gostilni „Gospodarskega društva" na Kolonkovc«. Biran II. „EDDSO&f- 133 V Trsta, U^s 15 uiaja secih. Na eni strani zavedajoč! se neizogibne potrebe te akcije, z druge strani z živim zaupanjem v srcu, dl ta trud ne more ostati brez vsacega vspeha, so zastopniki našega političnega društva s tedanjim predsednikom in prezaslužnim našim narodnim veteranom, profesorjem M a t k o m Mandićem, na čelu, kakor pravi misijonarji hiteli od vasi do vasi po naši okolici. Konkretno omenjati hočemo tu le dveh, oziroma štirih shodov: na Prošeku in na Opčinah, ker so bili naj važne ji po dogodkih, ki so se odigravali na njih in ki so najjasneje pričali, kako srečna je bila misel na tako akcijo. Zastopnik tiste uredbe, proti kateri ravno je bila naperjena ta akcija — uredbe namreč, da so magistratov! organi hodili tudi na naše politične shode po okolici kakor zastopniki javne oblasti — neki Vidusso je na prvih dveh shodih na Prošeku in na Opčinah naravnost besnel. Prišlo je do ojstrih spopadov med njim na eni in pokojnim vitezem Nabergojem in referentom d.rom Gregorinom na drugI strani — kakor da je mogotce na magistratu že tedaj obhajala slutnja, da ta akcija utegne imeti posledic, ki jim odvzamejo precej možnosti in prilike za narodno in politično preganjanje našega ljudstva. Ti shodi zavzemajo važno mesto v zgodovini bojev okoliških Slovencev radi še neke posebne okolnosti. Kakor razjarjen lev je nastcpal tedaj pok. vitez Nabergoj in bilo je to takorekoč njegovo — labudje petje. Kajti kmalo potem je začel telesno hirati in za časa tiste usodne državnozborske volitve leta 1897., ko so naši narodni nasprotniki zagrešili svojo največo politično lumparijo, naj s m radne jo volilsko sleparijo, ki le odvzela okoliškim Slovencem državnozborski mandat — tedaj Je pokojnega njihovega mnogoletnega voditelja in vrhnega reprezentanta tržaškega Slovenstva že težka bolezen priklenila na postelj. In dogodivša se ljuta krivica je še povspeševala razdevalno delo neizprosne bolezni. Še se je mož silil, še je prihajal med nas v mesto, ali bil je kakor luč, ki svetlika in — ugaša. Duh mu je ostal svež in bister, ali teio je biio tako oslabljeno, da ni mogel več aktivno posezati v naše boje. Razljučen do skrajnosti je tisti mali, ali po svojem sovraštvu velisi Vidusso na-glašal — posebno pa na Opčioah — da je tu kakor zastopnik čisto ita-i i I a n s k e g a magistrata! Torej ne kakor izvrševat* 1J posla, poverjenega magistratu od države! Ali tu se je pokazalo, kako fanatizem zasleplja, kajti mož se ni zavedal, da je ravno s to svojo izjavo podelii najizraziteje opravičenje prav tisti akciji radi katere je bil tak razjarjen. In prav nič ni popravil storjene pogreške s tem, da je toliko prvi shod na Prošeku, kolikor onega na Opčinah — razpustil. Kmalu po shodu sa Opčioah, dne 15. novembra 1896, Je prišel za nas prvi vspeh, a za gospodarje na magistratu prvi občutni udarec: po shodu na Opčicah nismo videli več na naših shodih magistratnih organov kakor zastopnikov oblasti. Drugi shod na Opčinah z istim dnevnim redom dne 21. novembra, torej teden potem, je bil prvi, ki se je vršil pod nadzorstvom cesarske oblasti. Magistratu je bila odvzeta društvena po-licija, z nad naših društev je bila od-gnana težka mora; težke šikane so izginile in naše organizacije so se mogle svobodneje gibati! Za občinske volitve. „Popravljeni" volilski imeniki. Mestni magistrat razglaša, da bodo na podlagi po mestnem odboru rešenih reklamacij »popravljeni* volilski imeniki razpoloženi na vpogled volilcem tri d n i in sicer od ig, do 2i. majnika, vsak dan od g dop. do 3 pop. v sledečih lokalih: Za mestne okraje: Zal. vol. okraj (Sv. Vid): v občinskem statistično-anagrafičnem uradu, ul. SS. Martiri št. 4. Za II. vol. okraj (Staro mesto): pri okrajnem načelniku Starega mesta v ul. Pozzo bianco št. 9. Z a Ul. vol. okraj (Novo mesto): v mestni šoli, vhod iz ul. Nuova št. 25. Za IV. v o I. o k r a j (Nova mitnica In Škork!|a): v mestnem vrtu v Čuvajev! hiši, ul. Giulia št. 2. Za V. vol. okraj (Stara mitnica in Kjadln): v ljudski knjižnici v ulici Giuseppe Parlnl št. 1. Za VI. vol. okraj (Sv. Jakob In Oarbola Zgor.): pri okr. načelniku na trgu G B. Vlco št. 8, II. nadstropje. Za okoličanske okraje: Za I. vol. okraj (Škeden|, Sv. M. Magd. Zg. in S?.) v občinski š cju, št. 46. Za II. v o i. okraj (Vrdela, Kolonja, Rocoi in Lonjer): v občinski slovenski šoli na Vrdeli, št. 911. Za III. vol. okraj (Barkovlje, Ro|an, Greta, Bazovica, Bane, Gropada, Trebče, Padrlče, Opčine, Prošek, Kontovel| in Sv. Križ): v občinski šoli v Rojanu in občinski Sol! na Opčinah. Proti odločbam mestnega odbora zadevah volilnih reklamacij morejo prizadet tekom zgoraj omenjenih treh dni, t. J. 19., 20. in 21. majnika, potom mestnega magistrata vložiti ustmeno al! pismeno pri tožbo na namestništvo. Pritožbam proti odločbam mestnega odbora, po katerih so bile zavrnjene reklamacije za vpis volilski imenik, ali po katerih je bil ukrenjen izbris iz volilskega imenika, je treba priložiti potrebne dokumente za dokaz volilne pravice. Pritožbe, ki se ne ozirajo na zgoraj omenjene določbe, se bodo odklanjale a limine, po poteku zgoraj navedenega roka vložene pa se zavrnejo kot zakasnele. • * * Tako razglas mestnega magistrata. Ka kor smo že večkrat poudarjali v našem listu, se je mestni občinski odbor pri reševanju slovenskih in socijalnodemokratskih volilnih reklamacij postavil popolnoma v službo laške liberalne stranke in je zavrnil večino teh reklamacij, pa naj so bile še bolj upravičene !n naj so bili priloženi dokazi, da imajo dotični reklamirane! vso pravico do volilne pravice, samo da bi tako zmanjšal število slovenskih in socijalnodemokratskih glasov. Ravno tako pa |e tudi odklonil večino naših reklamacij za izbris takih ljudi iz volilskega imenika, ki so popolnoma izključeni od volilne pravice, zlasti renjikolov, hoteč tako pomnožiti število laŠko-liberalnih glasov. Vsled takega nezakonitega, skrajno pristranskega postopanja mestnega občinskega odbora, ki se ni pri tem čisto nič ozirat na najodločnejše proteste zastopnikov obeh manlšin, dobivajo sedaj naši reklamiranci dotične odločbe mestnega občinskega cd bora, v katerih se jim naznanja, da so bile njihove reklamacije odbite. Z o žirom na to nujno poživljamo vse, ki so prejeli in Še prejmejo taka obvestila, da nemudoma pridejo v volilno centralo (Narodni dom, drugo i.adstropje), da se ukrene vse potrebno za pritožbo na namestništvo. Nihče na| ne odlaša, kajti čas je kratek in ko mine zgoraj določeni rok, je stvar prepozna. Kdor ne stori sedaj svoje dolžnosti, ne bo imel volilne pravice in ne bo mogel voliti. Stori torej vsak nemudoma svojo dolknost! Domače vesti. Za snoči sklicana seja dež. zbora se ni mogla vršiti, ker pol ure po določeni uri še ni bilo zbranih toliko deženih poslancev, da bi bila se|a sklepčna. Tako je prenehalo zasedanje našega deželnega zbora brez vsake formalnosti, kajti gotovo je, da se ne sestane več, dokler bo zboroval državni zbor. Tudi to zasedanje je dokazalo, da v laški liberalni večini, ki si lasti vodstvo občinskih poslov in bi najraje kar izključila manjšino od vsake vspešne kontrole — ni dovolj ljudij, zmožnih in voljnih za vspešno delo. Okolica pa ima to zadoščenje, da se je ravno v zaključku „delovanja" deželnega zbora pokazalo, da so njeni zastopniki sicer maloštevilni, zato pa tembolj odločni in tembolj požrtvovalni v boju za interese svojih vol i I-c e v. NaSi zavezniki onstran Jadranskega morja porabjlajo pač res vsako priložnost, da pokažejo svojo posebno ljubezen do one Avstrije, ki že leta in leta hodi po kostanj v ogenj, ne da bi imela od tega kaj drugega, nego opekline. Tako, kakor navadno ob takih prilikah, se je zgodilo tudi bin-koštno nedeljo, ko so prispeli v Trst s posebnim parobrodom („Bosnia") predragi gostje iz Italije, Člani „ljudskega vseučilišča" v Rovigu. V Trstu |ih je sprejelo seveda vse, kar čut! — italijanski, a ko je v nedeljo proti večeru odrinil parnik iz tržaške luke, so se predragi gostje tudi primerno zahvalili za bratski sprejem na menda vendar še avstrijskih tleh. Komaj je bi! parnik kakih 50 metrov od nabrežja, se je zaslišal z nJega divji krik. Bilo je tu najhujših psovk in drugih nesramnosti na naslov Avstrije in avstrijskega cesarja ter slava-klicev Oberdanku. Spomnili so se celo onega Sterleta^ ki je bil pravkar zaradi žaljenja veličanstva in veleizdaje obsojen na Dunaju. Peli so tudi znano Ma-mellijevo in Oberdankovo pesem in so končno vso svojo ljubezen napram Avstriji izlili v psovke proti policijskemu uradniku, ki je v službeni obleki stal na nabrežju. Tako so se poslovili predragi gostje iz še dražje Italije I Mislimo, da k temu dogodku ni treba prav nobenega komentarja, kvečjemu še pripomnimo, da morajo imet! naši avstrijski gospodje državniki pač res zelo, zelo slabe — oči, da vidijo tamkaj, kjer vihra na|hujša nevihta, vse jasno, na drugi strani pa hočejo z vedrega neba posili priklicati strelo. Da bi v Šked- le ne oslepeli popolnoma, preden jih oplazi od tamkaj, k|er vidijo vse tako lepo iasnol Zaitalijansko ljudsko Solo na Opčinah. Že parkrat smo označili v našem listu akcijo, ki se je pod pokroviteljstvom maglstratne kamore začela na Opčinah za} italifansko Ijudko šolo. Gospodom na magi- Glavna stratu se pač silno cede sline po slovenskih Opčinah in kar ne vedo več, kako bi se ugnezdill na openskih slovenskih tleh. Ker s svojimi „vilami* in .kampanjami" nikakor i Potem očita češko 30cijainoder: -rratlčno niso mogli doseči ničesar in so ostale Op- glasilo nemškim socijalnim demokr itom. čine slovenske slej kakor prej, so končno po svojem ponižnem služabniku, vaškem načelniku, in nekaterih drugih svojih pod-repniklh nalovili vendar 31 družinskih očetov in jim vzbudili toliko sline po cikoriji, da so podpisal! prošnjo za italijanske paralelke na slovenski opensk! ljudski šoli. Za 56 otrok, ki seveda po večini nimajo niti pojma o laščini, naj bi se ustanovile laške paralelke ! Prošnja je bila vložena na občinski svet nekako v začetku meseca februarja t. I., občinski svet pa fo je v svrho proučevanja izročil občinskemu odboru. Med tem pa je neumorni vaški načelnik na Opčinah našel še par poturic, ki so podpisali novo prošnjo. Včerajšnji jutran}! „Piccoloa se kar trese samega veselja nad neatlšljivo željo 31 ali 37 openskih prebegov — med podpisane! so namreč samo trije Italijani, meščani, ki stanujejo v svojih vilah na Opčinah — po .neslovenski" Šoli !n se, sklicujoč se na državni šolskizakon, kar najtopleje zavzema zato tako silno „upravičeno" željo. Na openski ljudski šoli se morajo potemtakem ustanoviti Italijanske paralelke, kajti, do najbližje Italijanske šole v Rojanu Je polčetrti kilometer in to s 300 metrov višine po strmi „Skali santi". In če dobe kmetje na Oropadi svojo šolo, „dasiravno ni iz Oropade do padriške šole dalj, nego z Goldonijevega trga na Veliki trg", morajo opensfei clkorljaši dobiti tudi svoje „neslovenske" paralelke. Hm, da! Menda hotentotske, kajti tudi bi bile — neslovenske in z isto pravico bi jih mogli zahtevati, kakor italijanske. Naravnost smešna Je res ta igra z državnim šolskim zakonom. Po tem zakonu bi morala vzdrževati tržaška občina tudi slovenske šole v Trstu, toda, tu se ne brigajo □a magistratu nit! za število slovenskih Šolskih otrok niti za oddaljenost, tu žvižgajo na državni Šolski zakon, ker je ta zakon v prilog nam Slovencem. Vse drugače pa je seveda stvar, če gre za italijanske raznaro-dovalne namene. Tu je potem tolikokrat kršeni državni Šolski zakon tisti, ki naj bi jim pripomogel do uresničenja teh namenov. Sicer pa državni osnovni zakoni in državni šolski zakon določata, da ima vsak narod Avstriji pravico do izobrazbe v svojem Jeziku in da je občina za določeno število šolskih otrok dolžna ustanoviti ljudsko šolo, nikjer pa ni določbe v teh zakonih, da bi toliko in toliko ljudi moglo zahtevati, naj Jim občina ustanovi šolo v jeziku, ki ni njihov jezik! Zakaj si neki niso izmislili oni Openci, da bi bila za njihove otroke potrebna francoska, angleška, ali, kakor smo že rekli, hotentotska Šola, saj so prav toliko Francozi, Angleži ali Hotentoti, kakor Itali-ani, in občina bi se lepo zahvalila za tako zahtevo. Ker pa gre tu za italijansko razna-rodovalnico, so gospodje na magistratu seveda takoj pripravljeni, da ugode naročenim n morda tudi zato posebej plačanim prosilcem, a davkoplačevalci, slovenski davkoplačevalci naj zopet plačujejo stroške za to po->oInoma nepotrebno šolo. Od naših zastopnikov v mestnem občinskem svetu pričakujemo, da se odločno upro takemu frivolnemu izkoriščanju davkoplačevalcev z nepotrebnimi občinskimi napravami, od vlade pa prav tako tudi, da ne bo dovolila takega očividnega kršenja zakonov v politično-strankarske namene. Češki izgledi naši socijalni demokraciji. Nemški socijalni demokratje so zavzeli stališče radikalnih nemških strank, po katerem naj se pojm „kraljestvo Češko" popolnoma odpravi in nadomesti z „državno-neposrednimi" okrožji. Glavno glasilo češke socijalne demokracije „Pravo Lfdu" pa reagira proti temu, rekši, da b! s tem krono-vlna Češka izginila z zemljevida Avstrije, na tej podlagi da bi bilo izključeno vsako narodno spora-zumljenje med nemško in češko socijalno d e m o k r a c! j o I ! da so glede obstrukc'je radikalntjf, nego nemške meščanske stranke. S temi skleji — pravi „Pravo Lldu" — stopa nenška socijalna demokracija iz svoje dozdevne paslvitete, ki jo |e kazala dosedaj napram vprašanju češko-nemške^a sporazuma. Tudi ta nastop češkega socijalnodemj-kratičnega glasila nas sili k paraleli med češkimi in našimi Jugoslovanskimi" socijalnim! demokrati, a vselej ost3vlja tako primerjanje gienka čutstva v nas. CeŠki soc-Jalni demokrati ne opuŠča|o nobene prilik-, da ne bi nagiašaM svoje pripadnosti k češkemu narodu, nikdar in nikjer ne dopuščajo domnevanja, da bi bili oni nasprot ii stremljenjem svojega naroda; te svoje zvestobe napram češki stvari ne prikrivalo nikdar, pa tudi če s tem prihajajo v navskrižja z lastnimi istomišljenik! drugih narodnosti ! A naši? Povejte nam, ker mi se ne spominjamo, da bi bili naši kedaj nastopil s primerno energijo proti tistim italijanski tj sodrugom, ki se postavljajo na stal!£čr\ da Je Trst Italijansko mesto, ker Je večina prebivalstva italijanska in ki v imenu takega brutalnega in krivičnega večinskega princi zahtevajo od Slovencev, naj se tu — asin lirajo! Gospodje Ctrniutzi niso sicer tak. — odkriti, kakor so njihovi „liberalni" kon nacijonalci, da bi namreč zahtevali nasilno poitalijančevan|e, pač pa govore Javno za — mirno asimilacijo. Ne torej nasilne smrti, pač pa tako-le bolj na rahlo, po postopnem ugašanju narodne zavesti, naj bi Izumrlo tržaško' Slovenstvo I 1 Naši jugoslovanski v Trstu pa nimajo besede proti temu in ostajajo molče pritrjajoč — privesek ftali-janske, nacijonalno zavedne socijalne demokracije ! To je razlika 11 Vzroki, da Nemcev nikdo ne mara. Karel Evgen Schmidt |e razmotrlval v eni poslednjih Številk dunajske „Zeit" o vprašanju, zakaj Nemce povsod sovražijo. Pisatelj prihaja do zaključka: Nemec Je laka| in parvenu z vsemi neprijetnimi lastnostmi takega človeka. V Italiji in na Angleškem ga imajo za neke vrste divjaka. Slavnemu Danteju so Nemci požeruhi, Burton in Shakespeare pa govorita o Nemcih le kakor o pijancu — „očitek, ki so si ga prav za prav čisto zaslužili, bolj, nego kateri drug narod. (Saj je znano, da so že stari Nemct imeli navado piti za zadnjo Čašo vedno š? eno! — Op. ured.) Hebbel pravi: „Vsi narodi sovražijo Nemca kakor zlodja*. Francoz Je v nasprotju z Nemcem vsem in oovsod dobrodošel, da, celo ljubijo ga. Sa| pa Je Francoz po Schmidtovem nazoru prijizen, uljuđen in Ijubeznjiv, ter se počuti le takrat dobro, če se drugi krog n|egi dobro počutijo. „Prepričan sem" — nadai|uje Schmidt — „da Je to vzrok, da so Francoz! v inozemstvu priljubljeni. In proti temu ne moremo ničesar ukreniti. Smo pač kakor osel proti psičku, ki ga Ima doma v naročju. Francozi so pač že od narave na|elegant-nejŠih in najprikupljivejših manlr, Nemci pa smo medvedi". Zlata so vredne besede, ki Jih je povedal Nemec Nemcem. Bo že vse tako, kakor navedeno, a K. E. Schmidt je vendar pozabil navesti, da so najodurnejše nemške lastnosti nadut03t, nasilni nagoni in tista Nletzschejeva morala, ki deli narode na gospode in sužnje. Skromno prihaja Nemec, da se ugnezdi, a ko Je na varnem in toplem, hoče biti neomejen gospodar. Pri nas, žal, jim vspeva____ Narodna delavska organizacija v Trstu priredi v nedeljo, 18. majnika t. 1. pri „Tirolcu" vrtno veselico. Ob 2 in pel popoldne odhod izpred kons. društva Jadran" pri Sv. Jakobu z godbo in zastavo Pr! „Tirolcu* veselica z godbo, pet|em. šaljivo pošto itd. Vstopnina na veselico 40 v. za osebo. Izpiti na c. kr. Ženskem učiteljišču v Gorici. 1. Izpiti za otroške vrtnarlce zač- Zakaj naj se uporabljajo samo i 1. „Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico imajo nezlomljivo svetilno žico. 2. „Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico prihranijo 70 % toka. 3. „Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico dajo briljantno, Čisto belo luč. Osramove svetiljke vlečeno svetilno žico? Vsaka pristna „Osramova" svetiljka z vlečeno svetilno žico mora imeti na stekleni kroglji vjedkan napis „Osram". Kdor skrbno pazi na to, s& obvaruje izdelkov, ki nimajo nič opraviti z „Osramom". zaloga za Trst, Gorico, Primorsko in Dalmacijo: R. Ditmar. bratje Brunner d. d. Dunaj, Trst, Piazza del Ponterosso štev. 1- V Trstu, dne 15. maja 1913. EDINOST« št. 133. Stran IV. njegova smrt, ker bolehal je že dolga časa ; iskal je ozdravljenja povsod, a — ni bilo več zdravila zanj. Pred kratkim so ga penzijonirall s sramotno penzijo 600 K, a niti te borne penzije ni užival. Pogreb je bil v petek ob 10. Bil je to veličasten pogreb; vsem je bilo žal za njim. Bil je zlata duša. Ni storil nikomur ža-lega; tudi za časa volitev ni nastopal nikjer ostentativno, ampak mirno, očetovski, — le njemu se imamo zahvaliti, da so naše razmere v Vrtojbi bile kolikor toliko ublažene. Rojen je bil na Gorjanskem leta 1862. iz znane Štrekljeve rodovine, v Vrtojbi Je bil kakih 15 let. Mnogo dobrega le storil, a ničesar slabega. Malokateri dušni pastir zapušča za seboj tako dober spomin, kakor ga je ostavil Ed rard Štrekelj. Počivaj v miru, zlata duša f _ Vesti iz Istre. Iz Klanca. Ob priliki pogreba vrlega narodnjaka Josipa Kozine iz Beke Je nabral g. Ivan Cergol, c. kr. pismonoša iz Klanca, K 3 54, kateri znesek je prejela tukajšnja CM podružnica. Srčna hvala I Tisoč — 1000 — tisoč vinarjev dobi, kdor dopoŠije pripravljalnemu odboru CM sejma v Herpeljah deset najboljših — seveda smešnih — nadpisov za šotore. Poskus je vložiti pri CM podružnici v Klancu na|k;< meje do polnoči, dne 31. maja t. 1. Ta velik: CM sejm se bo vršil že 15. junija v Herpeljah z jako zanimivim sporedom, na kar že sedaj opozarjamo vse sejmarje in nesejmarje. Iz Opatije-Matulj. Postajenačelniško mesto v Opatijl-Matuljah je razpisano in dosedanji postajenačtlnik Fablanich gre v Trst za podnačelnlka. Srečno poti Naj v miru uživa, kar si je na naši Slovenski zemlji pridobil. On dobro ve, da prijateljstva si tukaj ni pridobil. Starih stvarij ne bomo pogrevali. Zda| pa zahtevamo našega moža ; le tak pritiče semka|. Nočemo takih ljudij, kateri bi bogatelizlrall naš jezik. Ocisla-Klanec. Naši podružnici CMD so darovali: Gdč. Mikuluž, Krvavi potok 1 K, gdč. Milka Žerlav, Krvavi potok 1 K, g. Benčič, Herpelje št. 24 60 st., v gostilni g. Dobrlla v Tubljah nabrano 7 K, pri obč. zboru v Materiji nabrana K 14 70, nabiralniki Benčič, Herpelje K 2 10, Berger, Her-pelje K 172, Metlika, Herpelje št. 21 60 st., Metlika, Herpelje št. 9 74 st.f Soslč Herpelje K 1 92, Mikulič, Herpelje K 166, Žagar, Klanec K 3 04, Bulenlč, Slivje K 15 48, Zupančič, Materija K 5 50. — Skupaj K 57'12. Vsem darovalcem iskrena hvala I Iz Kastva. — V Kastvu so razmere nezdrave, kar pa ni čuda v takem provinci jalnem mestecu, kjer poznajo vsi eden dru gega do kože, kjer vedo vsi za vse, k|er poznajo vsi skrivnosti in slabosti, vrline in napake bližnjega. Ako zakihaš na „fortlci*, se ti odzivlja prijatelj z „Bog pomagaj !* na drugem koncu „grada*; ako je mož ka| preveč zakričal nad ženo, ali obratno, sliši to ves Kastav in naslednjega dne raznašajo mlekarice, s wkof3" na nrbtu, ta veliki dogodek na Reko in v Opatijo. Iz dolgega časa so se začeli naši „gradjani" zdaj v „Rlečkem Novem Listu" prekljati in hočejo pregnati še to malo družabnega življenja, kar ga je. Mesto da bi hvalili Boga, da je, kakor Je, in da bi, ako je katera diferenca, poravnali stvari »pri žmulju domaČega", hočejo nekateri, da bodo njihove afere in aferlce tudi tiskane, da postanejo oni tudi „literarno" slavni. Trgovci, obrtniki In drugi ljudje Iz teh vrst očitajo kastavski inteligenci v Kastvu, da nič ne dela, a inteligenca je dokazala, da je v vseh društvih največ zastopana, posebno pa še v odborih; oni prvi pa odgovarjajo, da Je sicer res Inteligenca v odborih, ali da nič ne dela. In tako dalje z gracijo ! No, res je, da inteligenca v Kastvu, kakor v Istri sploh, premalo deluje za narod. veliko premalo! In to se bo z bridko maščevalo. Upajmo pa, da „narodna zajednica" pritegne več delavnih močij okoli sebe, da zbudi marsikaterega lenuha ! Vsak po svoji moči naj bi delovali „Ne kar mora, kar more, to mož |e storiti dolžan" pravi naš Gregorčič, — Čepa kd d prav res ne more, potem ni prav, da se mu predbaciva! Pri tej priliki bi tudi omenil, da nI lepo, da je nekaterim vsak Slovenec — tujec, četudi ni nič manje naroden in delaven, nego domačen. S tem se ne pospešuje slovansko u;rdlnjenje. To žalostno poglavje je v raino-lem letu dvigalo mnogo prahu po slovenskih in hrvatskih listih, pa vendar še ne pomaga. T,j Je res naše prokletstvo. Novo poštno poslopje v Opatiji. Iz Oratlje: V Opatiji imamo torej novo poštno posh)p|e. Lepa stavba je to, lepo figuro dela, sanoo prav v lepem kraju ni, ker okolica ni le,.a! No, to se že popravi, ampak glavni P ^rt Šek se ne bo mogel popraviti. Poslopje Je oziroma bo kmalu — premajhno za opatijske razmere in ne bo moglo ustrezati naraščajočemu prometu. Že zdaj, ko so koma| Z£ "topali kabeine za telefon, se čujejo pritožbe, da je premalo telefonskih zvez — a uprava nima nobenih razpoložljivih žic, ozir. kabelnov. Lepa je to gospodarstvo. Kaj niso mogli zakopati malo več kabelnov, kar bi malo stalo, ne pa da so v takem položaju zdaj, da moralo razkopati vse ceste zopet, ako hočejo kteremu ugoditi? NI pać patentirano naše gospodarstvo 1 DAROVI. Popravek. Včeraj izkazana svota, nabrana pri Kramarju na Katinari znaša 9 in ne 5 K — Podružnici CMD v Škednju je daroval ivan Godina Ban K 2, ker se ni udeležil veselice na Sabatnjaku. V isti namen |e poklonil g. Supnk I. Macarol K 2. Silvester Godina K 1. Za kolo sreče so darovali : Fanica Pahor torto, Neimenovana razno galanterijo, Pavlina Peloš podložnico za desert in posodo za pivo, Karolina Verk pripravo za pijačo, Ivanka Epple pripravo za sladkor in kavo ter zavoi mila, Lucija Sancin Stare cvetlice, Uršika Kariž gubanico, Ernestina Sancin Drejačeva potico, Tončka Sancin Drejačeva dve vazi, Bruna Bric zavitek čokolade, Marija Plesnar par kuncev, Dragica Kravos 3 predpasnike, Marija Sancin Tomaževa skledke za kavo, Lidija, Petrina Bčliček dva zavitka čokolade, Jakob Bratož sladčice, Tončka Flego vazo. Književnost In umetnost. Prva hrvatska umetniška razstava v Pazinu. Še malo dni je do otvoritve .Prve hrvatske umetniške razstave" v Pazinu. Že po dosedaj dešlih obvestilih moremo brez strahu, da bi se prevarili, prorokovati, da se naš narod iz pazinskega, pulj skega in sosednjih okrajev številno odzove vabilu „Odbora za Prosveto" v nedello dne 18. t. m., in sledeče dni vse do 25. Duša vsega gibanja je Slovenec profesor S. Š a n t e 1, ki izloži okolo 50 svojih krasnih del (ollnih slik, dekorat, črtežev, pastelov Ad). Razstavljenih bo več dragocenih slik na olju, originalov In kopij, nekatera dela stara več stoletij. Več krasnih umetnin so odstopili župan dr. Šlme Kurellč, odvetnik dr. Dinko Trinajstlć, prošt mons. A. Kalac, samostan oo. frančiškanov in mnogo druge gospode. Razstavljenih bo nad 230 slik. Od vspeha te razstave bodo odvisni nadaljnji koraki na kulturnem polju naše Istre, ki jej je Pazin — srce. Povsem pra7i, je, da to srce mora biti zdravo, da bo ne-ugasno žarišče rodoljubja in zdravih idej. To srce mora ostati zdravo, da delujemo v nJem vsi složno in bratski po tisti znani: složna brata nove dvore grade, a nesložna i stare razgrade J jmpomuiJiJuiJuuuDoni Veliko zaloga v Crstu Najcenejše ograje iz iične mreže, pohištvo železno in iz medl dobavlja, kakor je dokazano, tvrdka VALENTIN BEffiN GRADEC Podružnica Trst nI. Nuova št. 27. TeL 19-79. Cenik št 1 zastonj. MALI OGLASI MALI OOLAS1 M nbua|t p« 4 Tla. ikaaa bmii ( basado. Mutyo tisku« «ti Majaianjia Plaća m tak*] aakrat Ine in Ptliluol Čevljar, rodom Čeh, ul. Mon J OS I |l njIlVdl tecchi 11 nasproti C. M. Soli, se priporcČa šentjakobskemu občinstvu. Daje družbi bv. O. in M. 20/o. 99 J flllHo CQ T DaJem lepo meblovana soba, Campo UUUa Olj S. Giacomo 5t 5, IV. v hiši konsum-nega društva, izključene ženske. 910 NanrnHai j® zemlJifiČe' travniki, vit, vse za-■"djJi U U d J gajeno z dobrim sadjem, pohištvo, pripravno za gostilno, tovarno ali mlin ; močna tekoča v da, ki teče zraven hiše; v bližini Trsta v lepi legi traven ceste pri vasi Bolj«inec, 20 minut od kolodvora Boršta. Proda Be zaradi gospodar eve smrti. Cena zmerna. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. 1047 IČf^Om hl8Pc* za voznika v Skednju štv. 1030, IDI/CIII nastop takoj, plača po dogovoru. 1043 Slovenci, pozor! zelo prometnem kraja v mestni okolici. Informacije se dobivsjo v Skednju 1030. 1042 F0t0Qr&fd Antona Jer kiča naslov: Trst, al. ulica 7. delle Poste 10; Gorica, Gosposki Qnha lePa* Bvitl*! meblirana, z balkonom, proBt O Ulici vhod in hrana, se odda pri majhni dražini eni ali dvema osebama Belvedere 57. II. 989 Ifftln *®ty"a" dobro, prosti tek, se proda IVU IU po jako nizki ceni. Sv. Ivan, pri Gasper-čiču. 1049 1-tOOm tnlado gosp dično z dobrim glasom* lotsUlIl Hrvatico ali Slovenko, ki bi hotela vstopiti v boljše tamburaSko društvo Predstaviti se je osebno ali piBiueno s sliko zborovodji M. Biro, Trst, restavracija „Aurora", ul. Carducci. 1050 ApirnrP Trst* Via Ba™»era v. 33. vrata • nlLULn, 13. Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleSkem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze « gledališče itd. Cene zmerne. Moja pred Itirldautimi lati obrtni caotavi v Trate odliko Tljl tovarna sodov Ivrluje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi s. via« Špirit, likere, tropinovee, olja, sllvovec, maraikin itd. Jamčim za dobro delo in po niskih oenah, da se a« bojim konkurentov. — Na deželo pobijam oaaika. tisa Fran Abram Trst ulica S. Francesco 44. trgovina z oljem in kolonijalnim blagom ifiče UMETNI PlMifcMnJa 2&&OV izdiranje žetev = vsake bolečin Dr. J. Čsrnt&k V. *obos4ravnik konce« sobni ■■M TRST Vflet Ottrma Štev !3, (I. in a> = O •= iN Je t >00 □ 1 2 co 2 IM O iS « d 12 s a ** m* I © ~ s'59! © ^^ M ^P O GJ ^ X) ko m © o *-» "S M S — i- ot •—5 O 03 S s o > ® M 'a razpolago več sob za prenoCiSče no cec&h« - Pi i poroča to ca obilen obuk* i. Velika zaloga dvokoles In ilvalnln itrojtv, aramofonov, Oorloa, Stolna ulloa. it. 2 ln 4-■•hanlčna tfalavnloa. — Prodaja na obroka. Canlkl franko. Vallka zaloga vaakovrttnlh atrajav rabljanlh po oanl. TVRDKA Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST fe preložila svo{o trgovino Šivalnih strojev bicikltev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz u?ice Ponterosso Stev. 4 v ulico Campaniie štev. 19. Avtorizipan elektrotehniški mehanik ^ Oam Trst, ulica delle Poste St. 9. W Ji 1(111 IV M_PMMJi---Telefon štev. 362/VUI.--- PREVZEMAJO SE INSTALACIJE dektričnih Inči, motorjev, električnih zvoncev, telefonov in strelovodov. Bogata zaloga sTetiljk in mrežic najboljših znamk. Oskrbovanje električne razsvetljave In zvoncev, dvigal, telefonov. - Poseben oddelek za popravila v preclzljskl mehaniki. Odda se v najem hotel „Ilirija" v Ljubljani. Ponudba J« vložiti do 1.7. 1913 Pivovarni v Laški trg V Trstn, dne 15. maja 1913. „EDINOST" St. 13S. Strma ILL ne|o dne 9, za ženska ročna dela pa 16.j Edino, kar zahtevamo od delavca, je to, junija ob 8 predpoldne. Pravilno kolekovane j da se aploh organizira; ne silimo ga pa, prošnje s prilogami Je vložiti do 30. majaj da se organizira ravno v »Narodni delavski t. I. 2. Pismeni izpiti zrelosti se bodo vršili organizaciji*. Kogar vleče srce dru od 2.-6. junija. 3. Glede sprejemnih izpitov za prvi tečaj pride posebno naznanilo. Slavna uredništva drugih časopisov so v interesu občinstva vljudno naproSena, da ponatisnejo te vrstice. Ravnateljstvo c. kr. ženskega učite IjišČa v Gorici, dne 13. maja 1913. Odredbe za brezhibni razvoj d Ij-Hega prometa ob pričetku in koncem šolskih počitnic. C. kr. železniško ministrstvo Je z ozirom na številnejši osebni promet ob pričetku in koncu šolskih počitnic odredilo, da Je v slučaju potrebe odkloniti v tarifi določeno rezerviranje voznih oddelkov za potnike, in to z ozirom na določbo § 15, odstavek I. obratnega poslovnega poslovnika, po kateri je dat! vozne oddelke na razpolago le tedaj, če temu ne nasprotujejo oziri obrata. Loterijske Številke, izžrebane dne 14. maja: Gradec 2 72 43 48 Brno 85 50 Inomost 74 17 10 61 89 43 6 51 73 Društ^ane g a m, naj si svobodno izbere tisto organizacijo, v kateri bodo po njegovem msenju najbolj zavarovani njegovi interesi. Rcšpek-tiramo pač v polnem obsegu svobodo vesti. In ljubši nam je organiziran socijaleo demokrat, nego pa neorganiziran delavec, pa naj se kaže drugače še takega narodnjaka. Sodjalno-demokralični delavci, ki so prihajali na naše shcde, nam bodo morali pač priznati, da smo nastopali vedno tako. Vidite gospodje sodrugi, če bi se le tudi vi fcdij povspeli do take tolerantnosti, potem bi oiio pač veliko, veliko mar.) nepotrebnega sovraštva pri nas na Slovenskem. To se nam Je zdelo potrebno povedati, ker kct dobri l]udje pač ne vidimo radi, Če obhaja koga kurja polt, in naj si bo tudi tržaškega dopisnika „Zarje*____ Botre! Botri! Vsakovrstna darila za svoje birmance dobite v dobroziiitul urarni in zlatarni Bogomil Fino Vesti iz Goriško. Gospodarska Zadruga za goriSko okolico Je imela v gostilni .pri Jerasu" blizu južaega kolodvora svoj redni letni občni zbor, ki je bil Jako dobro obiskan. Prišlo Je okoli 300 članov. Zadruga je imela lani s prodajo krompirja prometa K 1,972 779 26. Čistega dobička Je K 2095*07. Zadruga se je imela baviti lani še s hudo konkurenco; ali navzlic temu napreduje in Šteje sedaj že 401 člana. L.ta 1909. Je bilo članov 47, prodalo se je takrat 24 vagonov krompirja, lani pa 404 vagone. V letu 1909. Je bilo skupička K 18.820, lani pa K 393.191. Volili so nadzorstvo. Predsednik nadzorstva Je Josip Lutman št. 128. v St. Andrežu. Izvolili so se tudi krajni odbori in spregovorila se Je marsikaka beseda o letošnji kupčiji. Veselica Čitalnice na Biančab v Gorici, ki se Je vršila v ponedeljek pri Fonu na Solicanski cesti, je uspela sl;ajno nad vse pričakovanje. Prišlo Je jako mnogo občinstva z vseh strani Ia društvo Ima tudi lep gmoten uspeh. Spored je bil izveden v občo zadovoljnost vseh navzočih. Samomor 171etnega pomočnika. V trgovini urarja Aleksandra Ambrožiča je bil nastavljen kakor pomočnik 17ieini Hinko Jekler. V ponedeljek zvečer okoli 8 se je ustrelil doma na stanovanju svojega gospodarja, in sicer iz nesrečne ljubezni. Zaljubil se je bil v neko 17ietao Ano Pertoto^o s nI. Vlnocnzo BelJlnl It. 13. nasproti cerkri st. Antona novega PP KOSA Pevski zbor „Glasbne Matice" v Trstu. Jutri, v petek, ob 8 pevska vaja za mešani zbor. Pogovorimo se tudi o izletu zbora. Prosim točno in vsi. Pevo vodja. Ženska podružnica CM D vabi vse dame, ki so bile izvoljene v odbor, da pridejo gotovo danes ob 5 30 k seji v šolo CM D ca Acquedottu. Radi važnega predmeta prosimo, da pridejo vse. „Slovanska Čitalnica" v Trstu vabi vse p. n. gospode društtfenike na glavni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 17. majnika 1913 ob 830 zvečer v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom. I. Težaška slovanska godba bo Ime!a nocoj ob 7 važen sestanek v prostorih. Naj nihče ne manjka I Kolesarsko društvo „Balkan" naznanja, da priredi dne 1. juni|a dirko za društvenega prvaka na progi Trst-Tržič-Trst. Obenem naznanja tudi, da priredi dne 22. junija veliko slovansko dirko za primorskega prvaka. Toliko na znanje kolesarskim društvom. Veselični odsek „Trgovskega izobraževalnega društva" naznanja, da priredi v nedeljo, dne 18. t. m.t ob 7 zvečer, zaključni i Cingrafa; ta ga ni marala in Jekler si je to plesni venček. Med plesom bo šaljiva pošta :tako k dcl ss le ustrelil. Truplo in valčkova tekma. I s0 Ponesli takoj v mrtvašnico. Pravijo, da __ i dečko ni bil prav pri čisti pameti. -^igsJ ! Velika vojaška slavnost se je vršila ^rganuaosja. J v ponedellek vbradtfču ob Soči: tamkajšnji Osrednji izvrSevalni odbor N. D. O. !ll. lovski bataljon je obhajal stoletnico svo-Danes, v četrtek, ob 7 zvečer izredna od-jjega obstanka. K proslavi stoletnice so prišli borova seja v društvenih prostorilh, ulica f razni dostojanstveniki, bivši cLcirji bataljona, sv. Frančiška št. 2. Tajnik, [bivši minister Scfcčaeich, namestnik Hofeen- Zidarska skupina NDO sklicuje za Ilohe ln drug*- Med vojaško mašo je priplul danes, v četrtek ob 6 zvečer Javen zidar-lnad zbrano vojaSko in drugo občinstvo iz, ski shod v društvenih prostorih NDO, ul.. Gorice vojaški aeroplan. Sv. Frančiška št. 2. j V prid DijaSki kuhinji v Gorici bo! Delavci plavžev v Škednju so vab-! v 5<>boto ia aedeljo, v Tolrcinu, oziroma v lieni na društveni shod, ki bo v soboto ob! Kobaridu, koncert s sodelovanjem gojencev; 7 zvečer v »Gospodarskem društvu- v i moškega učiteljišča iz Gorice. Škednju. Odbor skupine, i Kanal. V korist Kccjacčičevi plošči pri- i Govorniška šola NDO. Jutri, v petekjredl kanalska čitalnica v uedeljo, dne 18. t. ob 8 z/ečer govorniška šola. j m. ob 8 zvečer burko „Svet brez mož*. Delavci pri Sv. Jakobu ! Kakor Je bilo j Soko1 v Rlkenberku ponovno vabi vse na zadnjem sestanku sklenjeno, se bo vršil prijatelje in ljubitelje Sckolstva na svej I. društven shed danes od 7 zvečer v telovadni nastop, ki se bj vršil v nedeljo, društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu dne 18. t. m. na obširnem vrtu g. barona j (blizu .Jadrana*). ; LtwcUcwa, na5proti gostilne Gerzej. Kdor Skupina pekovskih pomočnikov NDO 1 se h°čf, ve*e"li EaPredka Sokclstva ter se i sklicuje za danes ob 10 dopoldne društven nas!ai1?ti v*,s'em »PomladansKem zraku ob shod v društvenih prostorih NDO, ulica i ???k,h sokolske goabe iz Prvačiae, naj pri-Sv. Frančiška 8* 2 ihitl la dan v da s tem tudi .„ , * * . „ ! gmotno podpre mladtga Sckola. Na zdar 1 Kurja polt jih je obšla, kakor pravijo ™ , . ,, . .. , , sami, gospode sodruge, kJr smo dejali,! , & .""S*®*E^}£.?,.kl J? ,e da napovemo brezobziren boj reorganizira-j Prirf'io ^,esa»kt> dru* ' ■_LL Lt-LJ 1 I 1 i t 1 I t I M II T i razuma prišla do raoc?, aosieaoo oojKoura neorga«.-, . . , A . . ». c . 1X . zirane delavce. Da, ta njihov bdket se le mlnut 10 J>"gM^ Aio4z Srebrnič; dir-! prevečkrat razvije do naravnost neznosnega za *oL «Soikan-, rabil 21 minuti terorizma tudi proti onim, ki so sicer crga- !12 sek- T,tt-i Karo' SubaD» dirka! 13 kol. I nizlrani, ki pa slučajno niso organizirani v;društs,° *I,irit""< rsbii 22 minut 45 sekund. | sccijalnodemokratičnih organizacijah. Kdo ne V maksimalnem času so došli: Devetaš Ra-ve, s kakšnim nasilstvom so že nastopali faeI (.Vrtojba-), Trpia Leooold (.Solkan*), proti delavcem, organiziranim v vrstah Kroba* Anton (.Solkari*), Fracceskin Rafael ^Narodne delavske organizacije". (wDan?ca*,) Oziri na stanovske interese h na sta-L Po QlrkJ se ,e vršiia /azdelitev nagrad, j novsko čast delavstva kakor socijalne demokrate, proti neorganiziranim i szlika je med nami in_______________ Oa bojkotiramo mi samo neorg2ni- sebno goriSkim kol. društvom za obilno zirane delavce, dočim bojkotirajo on| udefcžbo, ia fciiče vsem: Zd;a-o! tudi tiste, ki so organizirani v „N. D. O." Iz Vrtojbe. V sredo ^opoldne ob 4 30i ali kje drugje. Ml nag'ašamo dosledno na je izdihni« s rjo bKigo dugj naš vikarij' na vseh n£Š;h shodih in sestankih to-le: Edvard Srekeli. Ni rr'šte nepričekovano BBgaBSg R. Oasperini, r¥rmt Telefon štev. 1974. Špediter Via Economo št. 10. »■i 1 1 Prevozno podjetje .............. Sprejema razcarinjanje isakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom. POŠILJAT VE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „Cement'1 Tovarna cementa „Portland- v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. m Uelikanska zaloga pohištva in fapecarlj :: Paolo Gastwirtb •• TIH, oL Stadion ft s • Telefon 22-85 @llo giedamca Fenlcd Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Koloni«; (rt>r 3ES -- fe t___UM * tr/VAIIf f IlOlvf I Dro2e (k0DS) 12 0dilK0UQne slouensKe tovorne drot so dosesie dosedal usepovsod nalbollil Umi narodnjokK UHUVU, V*HI S noratojte pri domaei tordkl, kl «am ;postreže po konkurenemb cenah. - J. J. SDBAll. Trst 6. Uasarl if. ' " i rr • i i m ■»-j&L'«