SVETKO KOBAL-FLORJAN MILOŠ ZIHERL — UMETNIK, HUMANIST IN BOREC (IV) (Oris njegove poti in dobe, ki jo je soustvarjal) Dogodki in delo tehnike v Veštrskem mlinu do usodnega jutra Točen datum začetka delovanja tehnike v Veštrskem mlinu je težko dolo čiti. Miloš Ziherl je namreč že med graditvijo tehnike uporabljal zbrano opremo za razna dela, ki so jih naročali okrajni in okrožni forumi. Zadnji Milošev ohranjeni dopis iz tehnike je datiran s 15. 1. 1944, in sicer pismo Dolinskemu na okrožni komite KPS Škofja Loka, ki se glasi: Pošiljam Ti razmnoženo okrož nico. Ker imamo tu slučajno nov ciklostil, ki bo šel naprej, sem ga preizkusil. Prva stran je nekoliko slabša, ker je bil ciklostil presušen, vendar je dobro čitljiva. Brzojavko CK-ja nisem razmnožil, ker vsebuje okrožnica Kidriča prav vse točke, ki so v brzojavki in je brzojavka prav gotovo poslana na podlagi te okrožnice. Tudi naslov pri okrožnici sem pustil kot je, prvič, ker mora tako ostati, če je podpisan izdajatelj okrožnice, t. j. Izvršni odbor, drugič pa je v naslovu rečeno, da je okrožnica namenjena vsem aktivistom OF, kar so seveda tudi rajonski sekretarji in člani rajonskih komitetov. — Miloš1 Očitno je bila tehnika v Veštrskem mlinu tudi nekakšna prehodna točka za pošiljanje opreme, ki se je zbirala na loškem terenu tudi za druge tehnike. To vidimo iz nekaterih dopisov, ki so bili poslani v tem času. Tako Razin piše dne 10. 1. 1944 Marjanu Masterlu: Radi cyklostil stroja se obrni na tov. Bodina, oz. na tov. Dona, pokrajinska tehnika. En ročni cyklostil je bil poslan pred kratkim od mene na selško tehniko, ki pa je najbrž še na poti. Upam pa, da Zadnje ohranjeno pismo Miloša Ziherla iz Veštrskega mlina 203 dobim še en ročni cuklostil prav v kratkem. Barvo v tubah ti bora lahko poslal kolikor boš rabil, ker jo imam zadostne količine .. .2 Zelo verjetno je Razin mislil na ciklostil, o katerem govori Miloš v pismu Dolinskemu. Okrožni komite KPS je tudi po drugih poteh iskal pisalne stroje in drugo opremo za tehnike, za svoje potrebe in za višje forume. Tako okrožni komite piše dne 5. 2. tov. Kundetu (Franc Prevodnik), ki je bil sodelavec Adama: Stroj za katerega si se zoperstavil, da ga oddaš, prinesi dne 8. II. na vezo osebno sam. Stroj, ki ga ima tov. Adam uporabljajte skupno. Izdaje se Ti nalog, da takoj napraviš načrt za ponovno akcijo na stroj, ker veš kje se nahajajo. To akcijo izvedi s terenskimi delavci in kurirji sektorja II. rajona? Tudi s preskrbo literature so bile težave. Tako Dolinski piše 5. 2. Andreju- Rajku Jesenovcu: Prejeli smo poročilo o izvršeni in poslani literaturi v rajonih loškega okrožja. Čudno se nam zdi zakaj se v Medvode, Poljane in Žiri ne pošilja nič radio poročil. Razjasni nam to zadevo, mogoče mora preskrbovati te rajone kakšna druga tehnika. Stalno se pritožujejo, da ne dobe skoro nič literature. Tovarišu Milošu smo že zdavnaj predložili nov ključ za razpošiljanje Mladine, ker so se ugotovile večje potrebe. Sporoči nam če Ti je že predložil nov ključ/' Kakor smo zapisali že v prejšnjem sestavku, je Miloš zapustil Veštrski mlin nekako 24. 1. 1944 ter se napotil proti Davči. Sedaj je bila namreč glavna naloga odbrati kadre za novo tehniko, ki je bila izredno zanesljivo opremljena. Verjetno se je Miloš ustavil na svoji poti tudi v štabu Gorenjskega odreda, kjer so že prej tekli razgovori o potrebnih kadrih. V Davčo je Miloš prišel 25. 1., iz Bodinovega dnevnika pa vidimo, da se je že 26. 1. srečal na Pokra jinskem komiteju z Bodinom in Gorazdom, prisotni pa so bili prav gotovo tudi najodgovornejši člani komiteja. Lahko sklepamo, da so že prej tekli raz govori o potrebnih kadrih. Lahko sklepamo, da so tedaj pretresali razne možnosti, koga naj bi poslali v Veštrski mlin. Očitno pa razni predlogi za ljudi, ki so krožili v decembru in s katerimi smo se srečali že v raznih pismih, niso bili več uresničljivi, ker so bili nekateri že na drugih odgovornih dolžnostih ali pa v vojski. Mislimo na Ivana-Janoša Bertonclja, Kveto-Evo Kodrič, Jerneja Dermoto-Bogota in Alenko Luskovec-Katjo. Namesto prvotne zamisli, da bi tehniko vodil Andrej-Rajko Jesenovec, so sklenili, da bo to Silva Janša-Darja, kar je ona tudi ves čas želela. Prav gotovo pa je bilo na PK odločeno, da v Veštrski mlin pošljejo Benka Bena Andervvalda, ki je bil dosedaj v Pokrajinski tehniki v Poljanski dolini. Ob teh srečanjih pa so govorih o tem, kako povečati konspiracijo okrog nove tehnike, na kar je opozarjal tudi Okrožni komite Škofja Loka. To potrjuje tudi pismo PK VOS za Gorenjsko Okrožnemu komiteju šk. Loka dne 2. 2. 1944, v katerem med drugim Niko piše: Pričakujem, da se bodo odslej naši varnost niki bolj disciplinirali in ne bodo po nepotrebnem kompromitirali kraja.5 Na podlagi teh odločitev so se začeli zbirati v Veštrskem mlinu dogovorjeni kadri. O tem, kako so se zbirali, imamo nekaj skopih podatkov iz pripovedovanj tistih, ki so se srečali z Benkom in Markičem. Tako pripoveduje Janez Marinček- Tugo (rojen 8. maja 1920 v Zg. Gorjah, sedaj stanuje v Radovljici): 20. I. 1944 sem bil ranjen na Savskem mostu in po nekaj dneh sem šel na štab Gorenj skega odreda v Martinj vrh. Tam sem srečal Dona, poznal pa sem tudi Janoša, ki me je priporočil za delo v tehnikah, ker sem znal tipkati. Iz Martinj vrha sem odpotoval v Davčo, od koder bi moral biti razporejen v neko tehniko. V Davči sem bil pri neki hiši, kjer sta živela le dva stara človeka,6 tam sem 204 tudi srečal Darjo, ki sem jo poznal še iz vlaka, ko smo se vozili v Kranj v šolo. V Davči sem srečal tudi Markič Matevža, velikega in močnega človeka, ki je bil tja poslan tudi iz Gorenjskega odreda. Don naju je spraševal, kaj znava in tako ugotovil, da znam tipkati. Markič pa je bil sposoben za roto. Mene je Don določil za Pokrajinsko tehniko v Poljanski dolini, Markiča pa za Veršterski mlin. Iz Davče sem potoval po kurirski liniji in nekje nad Kremenkom, kjer je bila kurirska javka, sem se srečal z Benkom in Vidmar Vladovito-Majdo ter Kersnik Stanetom-Jelovčanom. Benko in Majda sta ravno zapuščala Pokrajinsko tehniko, Benko je potoval v Vešterski mlin, Majda pa na neko drugo dolžnost.1 Vladovita Vidmar-Majda, por. Gulič, Koper, Prešernov trg 2, pa o tem izjavlja: V Pokrajinsko tehniko sem prišla koncem novembra 1943 iz Kranja, kjer sem, bila terenska delavka. Tovariš Lavriša mi je predlagal, da grem v tehniko. V našo tehniko je konec leta prišel Benko, ki sem ga poznala še iz Kranja. Konec januarja 1943 ali začetkom februarja sem bila iz tehnike pre meščena na delo v okrožni odbor OF Kokro, kjer je bil sekretar Jokl-Ivo Slave. Za časa mojega delovanja v Pokrajinski tehniki so bili tam še Don, Cika in Tilen. Z Benkom sva skupaj potovala in se nato ločila. Benko je šel v Vešterski mlin, kar sem, seveda izvedela kasneje, jaz pa preko Save.s Beno-Anderwald Benko je prišel v Veštrski mlin okrog 29. 1. 1944 iz Po krajinske tehnike, katero je takrat vodil Bogo Fegec-Cika, potem ko je Don odšel v Davčo. Beno Anderwald-Benko je prišel v Veštrski mlin okrog 29. 1. 1944 iz Po- arhitekt, izhajal je iz družine Čolnar.9 Ze pred vojno je bil vključen v mladinsko gibanje v Kranju, sodeloval je pri izdaji lista »Mladina«, ki pa je izšla le v nekaj številkah, nato pa jo je policija zaplenila. Za brošuro komunistične partije je celo založil denar svoje dote. Beno je bil takrat študent in leta 1941 vključen v partijsko celico študentov v Kranju (izjava Staneta Toplaka 2. 10. 1980 v Kranju).10 Leta 1943 je bil sekretar KP rajona Kranj in hkrati član okrožnega komiteja, katerega sekretar je bil Tone Nartnik-Crnivc. Njegovi sosedni sekretarji so bili Johan Bertoncelj-Drnovc za RK Podnart, Pavle Kav- čič-Miha za RK Stražišče ter Svejk za RK Tržič. Benko je bil rajonski sekretar, ko si je gestapo odločno trudil, da dobi vpliv na odbore OF in v nje vrine ljudi, ki bi otopili ost revolucije in oboroženega odpora. Tako so nekateri člani odbora v Kranju večkrat prišli v stik z znanim gestapovcem Rosumekom (Rožca) z Bleda, ki je pletel svoje mreže po Gorenjski in se pretvarjal, da simpatizira z OF. Seveda pa vsa ta zapletena vprašnja o spopadu VOS z ge- stapom niso predmet tega sestavka. Benko je bil večinoma v bližini Črnivca na okrožju, ki je bil v Kokri. Tu sta 29. 6. 1943 izdelala znani »Predlog za reorganizacijo PK za Gorenjsko«, katerega avtor je bil prav gotovo Benko." Benkov predlog, da naj bi se PK za Gorenjsko zaradi bližajoče se svobode preselil v bližino delavskega centra Kranja v dolino Kokre, kjer bi imel tudi telefonske zveze in elektriko, pa prav gotovo sodi med predloge, ki bi jih bil vesel tudi gestapo (izjava Maksa Krmelja- Matije).12 Na vsak način pa je položaj v vodilnih telesih Kranja zahteval spremembe, in tako je 18. 7. 1943 Benko predal posle rajonskega sekretarja novemu sekre tarju Ivu Slavcu-Joklu (tudi Borove)1:! in ostal le član okrožnega komiteja. Tudi te posle je 24. 9. 1943 predal sekretarju Črnivcu ter odšel v tehniko O. T. I. Kranj, kjer je prevzel vodstvo tehnike in hkrati posle okrožnega tehnika.1' Tehnika je bila pri Macarolu v Kranju. Ko so Nemci razpisali nagrado tistemu, 205 Zadnji ohranjeni Darjin dopis iz Davče pred odhodom v Veštrski mlin ki bi Benka predal gestapu, je septembra meseca zamenjal ilegalno ime Benko v Petek. Ali je bilo res gestapu do tega, da Benka dobi ali pa je šlo za kaj drugega? (izjava Ane Fajgelj-Nuške, Kranj).15 Vendar je PK za Gorenjsko menil, da ni dobro, da Benko ostane v kranjski sredini, in tako so ga ob koncu novembra poklicali v center in dodelili kasneje v Pokrajinsko tehniko v Poljan ski dolini k tov. Edu Bregarju-Donu, ki je bila takrat pod vasjo Vinharje. Toneta Nartnika-Crnivca so poslali v okrožje Škofja Loka, okrožni sekretar okrožja Kranj pa je poslal Ivo Slave-Jokl. V tehniki v Poljanski dolini je bil med drugimi tudi Andrej Plestenjak- Tilen. Tilen takole opisuje Benka: Benkota sem poznal že iz Kranja. Bil je pošten in družaben človek, ki je cesto pripovedoval vice. Razlagal mi je, da ga sekirajo, zasledujejo in obsojajo, da je organizator svoje oportunistično-trocki- stične linije. V naši tehniki ni bil dolgo. V tem času nihče od nas ni imel zveze v dolino. Benko je tehniko zapustil nekako koncem januarja 1944. Odšel je v Vešterski mlin, kamor je šel zelo rad, ker je to odločitev smatral za zaupanje. Rekel mi je, da ga pošiljata v Vešterski mlin Krmelj Maks in Bodin.16 Dan po prihodu Benka v Veštrski mlin je prišel v tehniko Matevž Markič. Tako razvrstitev prihodov potrjuje tudi Andrej Florjančič. Po podatkih, ki jih je posredovala Rezka Mede, rojena Skapin, iz Kranja, je bil Matevž Markič rojen 12. avgusta 1912 (na spominski plošči pa je datum 11. IX. 1912) kot sin kmečke družine iz Strahinja.17 Med vojno je delal na Jesenicah v železarni v mezdnem uradu. V partizane je odšel januarja 1944, in sicer skupaj z nekim Čolnarjem iz Kranja (avtor ni ugotavljal njegovega sorodstva) v Gorenjski odred preko Krope. Prvotno so nameravali, da gre v brigado na Primorsko, vendar je štab (Damjan, Košmelj, Igor) odločil, da gre v tehniko. Njegov odhod v tehniko je povezan s stalno željo, da GO odstopi kadre, kar vidimo tudi iz poročila Janoša dne 20. 1. 1944, kjer piše: Na štab Gorenjskega odreda je bil poslan dopis naj napotijo vse tovariše k nam, ki bi jih mi mogli porabiti.. ,18 Silva Janša-Darja je iz Davče odpotovala 2. 2. 1944. Darja tedaj ni bila več v tehniki Selški, temveč na novem sedežu agit-prop. komisija PK, ki je bila v novem bunkerju pri Podgrivarju v Davči. V Veštrski mlin je prišla 206 Darja 3. 2. 1944. S seboj je prinesla tudi blago za hlače, ki ji ga je poslal Do linski, ker je bila prepričana, da bo tu v bližini Loke lažje našla krojača. S prihodom Darje pa osebje tehnike očitno še ni bilo kompletno. Manjkala je še moč, ki bi tudi obvladala strojepisje. V takšnem položaju se je Benko spomnil svoje stare sodelavke iz okrožja Kranj Ane Fajgelj-Nuše. Takoj po prihodu v Veštrski mlin je vzpostavil zvezo s Kranjem in preko Nušine mame poslal sporočilo. O tem pripoveduje Nuša sama: 3. junija 1943 sem šla v partizane in sicer na okrožni komite Kranj, kjer sta bila tov. Črnivc in Benko. Tu sem opravljala tipkarska in druga dela in prisostvovala marsikateremu dogodku, ki bi še danes zaslužil razčiščevanja. Ko sta Benko in Črnivc odšla z okrožja sem bila poslana v četo pod Storžič kot borka. V začetku februarja 1944 me je poklical komisar čete in mi rekel, da naj grem domov v Kranj, kjer bom zvedela za novo razporeditev. To ni bilo brez nevarnosti, čeprav sem še vedno imela dokument LGW (tovarna v Kranju), kjer sem bila preje zaposlena. Doma sem zvedela, da naj grem v Škof jo Loko k Cerar Marti (Marta Cerar, roj. Čolnar je bila žena Franja Cerarja-Matica, ki je bil sorodnik Benka in je bil tačas že v partizanih kot komandant mesta Cerkno) kjer me bo čakala neka ženska ob določeni uri, ki mi bo dala zvezo. Vedela sem, da verjetno grem v kako tehniko, ker mi je Benko že pred odhodom iz Kranja omenil, da bo po skušal zame dobiti kakšno mesto v tehnikah. Tako sem 7. II. popoldne krenila proti Škof ji Loki.i9 Za trenutek prekinimo Nušino pripovedovanje, katere življenjska pot je polna napetih dogodkov, in se vrnimo v tehnike in k Milošu. Tehnika v Veštrskem mlinu je bila pripravljena za delo. Dali so ji oznako TRK III. (tehnika rajonskega komiteja III.) ali tudi TRK III. Loška. Zakaj so tehniko še vedno označevali z rimsko III, čeprav je rajon Skofja Loka po osvo boditvi Zirov dobil oznako I. Ali zato, ker so tehniko začeli graditi že takrat, ko je rajon Skofja Loka še imel oznako III, ali kaj drugega? Njena življenjska doba pa je bila zelo kratka. Po prihodu v Davčo se je Miloš lotil dokončanja 6. št. Naše žene ter Slov. poročevalca — gorenjska izdaja, št. 3. Naša žena št. 6 nosi datum 23. 1. 44. Izdelale so jo številne tehnike. Tehnika Selška jo je natisnila 1. 2. v 730 izvodih na 6 straneh.20 Tehnika RK Smlednik 12. 2. 44 v 130 izvodih, tehnika Kranj pa šele 27. 2. v 410 izvodih z rdečo zvezdo. V tej izdaji je v vsebini sprememba. Namesto članka Miloša Ziherla »Politični pregled« je članek »Dva velikana« (Matija Gubec in France Prešeren) avtorja Droh-a. V IZDG je tudi izvod na rdečem papirju, vendar ni znano, katera tehnika ga je izdelala. 6. številka Naše žene ima sledečo vsebino: Slovenskim materam in ženam — Glavni odbor SPZZ; Novo bratstvo narodov Jugoslavije — Mica Slander; Kratice, ki jih slišimo vsak dan; Nedokončano pismo (iz hrvatskega lista »Naprijed«); Molitev matere izgnanke (pesem) — ni naveden avtor; Kako lahko pomagamo partizanom — Barbka; Vsi v partizane; Ne odlašajte — Tatjana; Prišla je z Dolenjske — Urška; Politični pregled — Miloš Ziherl (1 stran). Slovenski poročevalec št. 3, gorenjska izdaja, pa je tehnika Selška izdelala 30. 1. 1944 v 910 izvodih na 8 straneh, torej zelo obsežno in v veliki nakladi.21 207 Tragedija v Veštrskem mlinu Po prihodu Darje v Veštrski mlin so začeli z delom. Za čas od 3. do 7. februarja sta ohranjena dva dokumenta — izdelka tehnike, ni pa mogoče ugotoviti natančnega dneva izdelave. Prvi dokument vsebuje obvestilo Varnostne obveščevalne službe Osvobo dilne fronte o aretaciji Frančiške Pavec dne 3. 2. 1944, služkinje občinskega tajnika v Trebiji v Poljanski dolini, ki je, ko so zasedli 2iri partizani, pobegnila v Šenčur pri Kranju in nadaljevala s sovražno dejavnostjo in se sestajala z Miklavčičem s Trebije, ki je bil v Ljubljani pri domobrancih. Dokument ima naslov Razkrinkajmo gestapovsko belo-plavo gardo. Izdelan je v obliki letaka na polovici pisarniškega formata, tipkan je na obeh straneh. Letak je bil raz množen na roto stroju v 210 izvodih, na levi zgoraj je s svinčnikom dopisano TRK III. Loška, kar je bilo obvezno za izvode, ki so se hranili v arhivih. Oznako s svinčnikom je napisal Benko. Letak so verjetno raztresli v Poljanski dolini kot obvestilo prebivalstvu, zakaj so likvidirali izdajalko. Ce računamo, da je bila Frančiška Pavec aretirana 3. 2. 1944, kar je napisano na letaku, potem vidimo, da so bile zveze zelo hitro vzpostavljene s tehniko in naročilo tudi hitro izvršeno. Letake je tehnika preko kurirskih zvez poslala na naročni ka. Original letaka je v IZDG v Ljubljani.22 Kako je potekalo naročilo za izdelavo gornjega letaka, vidimo iz dopisa OK KPS Skofja Loka Okrožni komisiji VOS z dne 1. 2. 1944 z naslednjo vse bino: Na dopis štev. 170/44 Vam sporočamo sledeče. Tozadevne letake naj se stavi VOS, ter naj jih da razmnožiti v tehniko s pripombo, da jih takoj odpošlje v Zirovski rajon. V letakih je treba navesti vse njene plavogardistične in iz- 208 Del letaka, kd je bil izdelan v Veštrskem mlinu dajalske delikte. Sporočite nam koliko letakov ste razposlali radi Hajnriherja po posameznih rajonih, ker so prišle pritožbe da ljudje teh letakov niso pre jeli. Ako ste teh letakov premalo razmnožili in izdali med narod jih ponovno razmnožite! za OK KPSP Drugi dokument so obrazci za odgovore na 15 do 25 vprašanj, ki so jih izdali razni pokrajinski forumi za Gorenjsko z naslovom: Vprašanja — direk tive štev. 3. V arhivu IZDG je po en izvod vsake različice, to je 9 različnih direktiv. in sicer: Izdano od Namenjeno Datum Število vprašanj Pokrajinski komitet KPS za Gorenjsko vsem celicam Partije na Gorenjskem rajonskim komitetom Partije za Gorenjsko okrožnim komitetom ZKM za Gorenjsko 6. 1. 6. I. I. I 211 28 27 Pokrajinski komitet ZKM za Gorenjsko rajonskim komitetom ZKM za Gorenjsko 1. I. vaškim in tovarniškim odborom 1. I. 27 17 Pokrajinsko poverjeništvo ZSM za Gorenjsko Pokrajinsko poverjeništvo OF za Gorenjsko terenskim odborom ZSM za Gorenjsko okrožnim odborom OF za Gorenjsko rajonskim odborom OF za Gorenjsko terenskim odborom OF oziroma tovarniškim odborom Delavske (DE) enotnosti za Gorenjsko 13. I. 6. I. 6. I. 6. I. 25 25 25 15 Trije dokumenti imajo dodano s svinčnikom v levem zgornjem kotu ozna ko TRK III. Loška, v desnem pa v 84 izv. Ker ima oznako v 84 izv., dokument Pokrajinskega poverejništva OF za Gorenjsko, namenjen okrožnim odborom OF za Gorenjsko, čeprav so bila na Gorenjskem le 4 okrožja, lahko sklepamo, da so vse dokumente razmnoževali v 84 izvodih. Tedaj so torej izdelali 18 matric in razmnožili v 756 izvodih na dveh celih straneh. S svinčnikom dodano oznako za arhiv je tudi pri teh doku mentih pisal Benko. Razmnoževanje dokumentov so naročili pokrajinski foru mi in gotovo so izdelke njim tudi poslali. Datumi na dokumentih so tisti, ko je pokrajinski forum izdal direktivo, ne pa seveda datumi razmnoževanja. Teh točnih datumov nimamo, vendar pridejo v poštev le 4., 5. ali 6. februar 1944. Navedeni dokumenti so zanimivi z več strani, zato navajamo prepisanega izmed njih v celoti:24 TRK III. Loška Pokrajinsko poverjeništvo OF v 84 izvodih :a Gorenjsko 6. januarja 1944 St. 3 VPRAŠANJA — DIREKTIVE okrožnim odborom OF za Gorenjsko Resnične odgovore na »Vprašanja—direktive« mora okrožni odbor OF pošiljati vsak teden Pokrajinskemu poverjeništvu OF. Lepo napisane oz. natipkane odgovore 14 Loški razgledi 209 je treba numerirati po točkah, kot so navedene v »Vprašanjih — direktivah«. Pod točko, kjer ni nič narejenega, se naredi črta (—). Odgovoriti je treba istočasno na vsa vprašanja. »Vprašanja—direktive« so istočasno tudi zahteva, direktive, smerni ce za delo okrožnega odbora OF. Na podlagi »Vprašanj—direktiv« se mora vršiti kontrola okrožnega odbora s strani višjih jorumov. Jasno je, da bo mogel okrožni odbor pošiljati Pokrajinskemu poverjeništvu redna in resnična tedenska poročila le, če bo kontroliral delo vseh raj. odborov OF v okrožju in če bo od teh sprejemal red na in resnična tedenska poročila na podlagi njihovih »Vprašanj-direktiv«. Vsako neupoštevanje zgornjih navodil bomo smatrali za težak disciplinski pre stopek. S št. 3 postane št. 2 »Vprašanj-direktiv« neveljavna. VPRAŠANJA — DIREKTIVE 1. Število vaških, število tovarniških, število uličnih in število ostalih odborov OF oz. DE v okrožju? 2. Politična situacija v okrožju (tudi po posameznih rajonih) v zadnjem tednu? 3. V katerih rajonih se nahajajo oz. so se nahajali v zadnjem tednu posamezni člani okrožnega odbora OF? 4. Ali se je vršil v zadnjem tednu redni organizacijski sestanek okrožnega od bora OF — in kdo je bil na njem navzoč? 5. Ali se je vršil v zadnjem tednu kak izredni organizacijski sestanek okrožnega odbora OF — in zakaj?1 Del navodil za poročanje, ki so bila izdelana v Veštrskem mlinu 210 6. Ali so prišli člani okrožnega odbora OF na sestanek pripravljeni s poročilom o svojem delu v prejšnjem tednu in s predlogi za svoje delo in delo okrožnega od bora v prihodnjem tednu oz. do določenega časa? 7. Kakšni so bili sklepi tega sestanka? 8. Kako so bili izvedeni sklepi zadnjega organizacijskega sestanka? '.). Katere glavne napake posameznih članov okrožnega odbora OF je odkrila na organizacijskem sestanku kritika in samokritika? 10. Kako so bile v zadnjem tednu izvršene direktive višjih forumov? 11. Kako in v katerih rajonih so bili v zadnjem tednu izpopolnjeni rajonski odbori OF? 12. Kakšni so bili v glavnih obrisih v zadnjem tednu delo in slabosti posamez nih rajonskih odborov OF (DE — Delavske enotnosti) — in kako je okrožni odbor vodil in pomagal vsaki od teh organizacij? 13. Kako so vršili odbori OF (DE) v okrožju v zadnjem tednu agitacije in pro pagando za partizansko mobilizacijo in s kakšnim uspehom? 14. V katerih rajonih so odbori OF (DE) oz. desetina NZ v zadnjem tednu uspešno vodile sabotažne (ter oborožene) akcije in delovanja in koliko ljudi je sode lovalo pri tem v vsakem rajonu in v okrožju? 15. Koliko in kakšne sabotažne (ter oborožene) akcije in delovanje so izvršili odbori OF (DE) v zadnjem tednu po posameznih rajonih in v okrožju (število vseh akcij, največje akcije in najbolj razširjene oblike sabotaže? 16. Kateri rajonski odbori OF niso imeli v zadnjem tednu rednega organizacij skega sestanka in zakaj? 17. V katerih rajonih so imeli odbori OF (DE) v zadnjem tednu študijske se stanke in koliko ljudi se jih je udeležilo v vsakem rajonu in v okrožju? 18. V koliko rajonih so odbori OF (DE) z uspehom vodili agitacije in propagando po hišah družinah, skupinah, tovarniških oddelkih itd. s čitanjem in razlaganjem člankov iz partijske in OF literature) — in koliko ljudi je zajel ta način agitacije in propagande? 19. Koliko političnih sestankov in koliko mitingov so v zadnjem tednu organizi rali odbori OF (DE) v vsakem rajonu in v okrožju in koliko ljudi se jih je udeležilo v vsakem rajonu in v okrožju? 20. Koliko napisnih in koliko trosilnih akcij so izvršili odbori OF (DE) v zad njem tednu v vsakem rajonu in v okrožju — in koliko ljudi je sodelovalo pri tem? 21. Koliko dopisov so v zadnjem tednu poslali odbori OF (DE) iz posameznih rajonov in iz vsega okrožja na uredništva raznih listov OF? 22. Kako so vršili v zadnjem tednu odbori OF (DE) v vsakem rajonu agitacijo in propagando med oborožene sile okupatorja oz. Rupnikovega belo-plavega Heimat- bunda —• in s kakšnim uspehom? 23. Kritika nadrejenih forumov? 24. Predlogi? 25. Ostalo? Da so vprašanja — direktive prišle na pravega naslovnika in bile razpo slane po terenu, pričata dva dokumenta. Prvi je dopis OK KPS Skofja Loka Okrožnemu odboru OF z dne 23. 2. 1944, v katerem piše: Pošiljamo vam »Vpra- šanja-direktive« štev. 3. katere takoj uveljavite in po njih sestavljajte poro čila. »Vprašanja-direktive« za ROOF in za terenske odbore OF pošiljamo na vpogled in ravnanje, kakor tudi okrožnico o konspiraciji. Sporočamo, da smo vse to kakor tudi za mladinsko organizacijo že razposlali vsem rajonskim ko- mitetom in okrožnemu komitetu ZKM, da razdelijo med vse organizacije.2'' V dopisu je omenjena okrožnica o konspiraciji. Ni znano, kdo jo je raz množeval, prav možno pa je. da je to delala tudi tehnika v Veštrskem mlinu, vendar ni dokaza o tem. 11 211 Drugi dokument pa je dopis OK KPS Škofja Loka Okrožnemu odboru ZKM tov. Niku, v katerem piše: Pošiljamo Vam 3 izvode »Vprašanja-direktive« štev. 3, katere je treba takoj uveljaviti in po njih sestavljati poročila. Vsa »Vprašanja-direkiive« za vse vam podrejene mladinske organizacije razdelite po vašem ključu in uvidevnosti.20 Ni pa jasno, zakaj so navedene dokumente razpošiljali šele 23. februarja 1944. Vse navedene izdelke tehnike je vsak dan zgodaj zjutraj nosila na skrivni kraj pod Lubnikom gospodinja Marija Mihalič. V teh dneh je bila Darja tudi pri krojaču Rafaelu Berčiču (Rafku), ki je živel v hiši na samem med strnjenim naseljem Stare Loke in Veštrskim mlinom. Tja je nesla blago za hlače, ki ji ga je poslal v Davčo Dolinski. Blago je bilo temno modro iz tekstilne tovarne v Medvodah. Oglejmo si, kaj se je dogajalo 7. 2. 1944, torej dan pred požigom tehnike. Krojač Rafko Berčič pripoveduje podrobnosti: Tiste dni sem imel v delu dve uniformi, in sicer za Darjo in Staneta Bernika-Artija. 2e popoldne okrog 15. ure je prišel k meni domov preko Čotna po polju Gosar Pavle-Razin in spraševal, če sta uniformi že gotovi. Artiju sem meril uniformo že prej Na Kobili ali pri Tomažu, kamor sem pošiljal tudi komplete volnenih rokavic in šale, ki mi jih je dala žena Thaler Radota. Jezil sem se nad Razinom, da podnevi hodi s puško okoli in brez potrebe spravlja ljudi v nevarnost. Razin je to počel več krat, saj je ljudi na glavni cesti in pri belem dnevu legitimiral in podobno. Ker uniformi še nista bili gotovi, sva se dogovorila, da pride zopet zvečer.2. Od treh popoldne naprej je bilo v tehniki delovno vzdušje. Od 15.50 naprej je namreč Radio svobodna Jugoslavija na valu 25,36 m dnevno objavljal v slo venščini radijska poročila. Poročila so čitali tako počasi, da jih je spreten zapi sovalec lahko spremljal, četudi ni znal stenografije. V Veštrskem mlinu seveda tega problema tako ni bilo, saj je Darja znala stenografirati. To popoldne je napisala poročilo za 4 tipkane strani in pripravila vse za izdelavo matric in razmnoževanje. Medtem ko je Darja sprejemala radijske vesti, se je iz Kranja proti Skofji Loki peljala Ana Fajgelj, katero smo prej prekinili v njenem pripovedovanju. Nuša pripoveduje: Iz Kranja sem se peljala s kolesom, na katerega sem dala prazne vreče za krompir. S seboj sem imela potrdilo LGW iz Kranja, da imam prednost na avtobusih. (Nemci so delavcem izstavljali potrdila, da bi ob gnečah lažje prišli na delovno mesto — op. av.) Pred odhodom iz Kranja smo se dogo vorili, da bo naslednji dan moj svak prišel v Loko po kolo. Pri Sv. Duhu sem že naletela na zasedo, ko je bilo še čisto svetlo. Ljudi so puščali v Loko, niso pa jih puščali v obratni smeri. Pokazala sem potrdilo LGW in rekla, da grem k teti po krompir. Tako sem prišla v Loko na Spodnji trg k Cerar Marti. Zaradi težav s kolesom sem zamudila kako uro. Marta je rekla, da ženske še ni in jo je skrbelo, če se ni kaj zgodilo, ker je bila vedno točna. (Verjetno gre za Marijo Mihalič ali drugo osebo, vendar se je očitno že nekaj dogajalo — op. av.) V tem- pride Kmetic (stanoval je prav tako v Krenerjevi hiši kot Franjo Cerar — op. av.) in pokliče Marto, nakar sta nekaj razburjeno šepetala. Naročil ji je, naj mi zaveže glavo in me da takoj v posteljo, kakor da sem bolna. Marta je rekla, da v Loki pobirajo ljudi in da ne morem iz Loke. Ze drugi dan, to je 8. II. zjutraj je Marta povedala, da so požgali mlin in tehniko in da sem ušla gotovi smrti. Tako sem tudi zvedela, kje je bila tehnika. Ze drugi dan je svak 212 Ana Fajgelj-Nuška, ki se je zadnji hip izognila smrti poskušali priti v Loko, ker je mamo skrbelo, če nisem bila že v tehniki, pa ni mogel, ker nikogar niso pustili v Loko. Pri Cerarjevih sem bila tri noči. Zve dela sem tudi za streljanje talcev. Šele 10. februarja sem odšla iz Loke in preko Cepulj odšla na Martinj vrh k Mohoriču in v tehniko Gorenjskega odreda (TGO — tehnika A Gorenjskega odreda — op. av.). kjer sem bila do junija 1944 (isto kot op. 19). Andrej Florjančič-Boris pa pravi: V zapuščeni hiši Plestenjakovih smo imeli skladišče papirja in drugih stvari. 7. februarja popoldne sva šla s Peru- nom proti Formam in v skladišče po papir in okrog 16.30, ko je bilo še svetlo, sva na glavni cesti iz Kranja proti Loki videla kolono nemških avtomobilov s ceradami, ki so vozili proti Loki.2S Zveze z Razinom in Cerarjem je vzdrževala tudi Marija Kršmanec-Mici iz Škofje Loke, znana aktivistka OF. Preko nje je očitno tudi Razin iskal moči za tehniko. V tem času je bilo govora o tem, da bi odšel v ilegalo tudi Branko Berčič, in ker je bil šibkega zdravja, je bil predviden za delo v tehniki. Vendar on ni vedel, kam naj bi šel. O tem pravi sam: Ob požigu Veštrskega mlina mi je Marija Kršmanec rekla, da sem se rešil in takrat sem doumel, da sem bil predviden za tja. Sicer pa sem večkrat nesel pošto Matevžu Vidmarju v Veštr- ski mlin, ki mi jo je dala Mici.28a Tako Ana Fajgelj kot Andrej Florjančič torej trdita, da se je operacija Nemcev proti Škofji Loki začela že pri belem dnevu. Kakor je znano, pa je bila akcija vosovcev v Stari Loki, pri kateri je bil ubit pripadnik nemških oboroženih sil, izvedena, ko je bila tema, torej proti večeru. O tej akciji in drugih okoliščinah piše obširno Jože Vidic v knjigi Krik v Dragi, ki je izšla leta 1984. Zato se v tem sestavku ne spuščam v dogodke, ki so tam že opisani. Ce upoštevamo, da je preteklo precej časa od likvidacije Nemca do tega, da so bili v vojašnici obveščeni in si ogledali položaj na licu mesta, obvestili gestapo in centrali na Bledu in izvršili vse priprave za akcijo, potem lahko resno dvomimo v to, da je bila likvidacija sploh razlog za akcijo, pač pa pri meren in dobrodošel motiv, akcija pa že prej načrtovana in pripravljena. 213 Ce analiziramo potek akcije policije, ki je sledila ta večer, vso noč in drugi dan, spoznamo, da so bile priprave že prej izvedene. Z akcijo so Nemci začeli očitno že pred dogodkom v Stari Loki, če pa ta ugotovitev ni točna, potem bi akcijo izvedli kasneje ob primerni priliki ali tudi brez nje. Akcija je bila tako usklajena, policisti so razpolagali z vsemi naslovi za preiskave in aretacije, da bi bila težko izvedljiva, če ne bi bila že prej načrtovana. Moramo namreč ve deti, da je akcija potekala ponoči, ko je veliko težje razpoznati naslove, zato so policisti očitno razpolagali s poznavalci Loke, ki niso bili le loški gestapovci. Akcije so se udeležili tudi gestapovci z Bleda, kar ni bilo običajno, zato je očitno, da je bila akcija del širše zastavljenega načrta z daleč večjimi cilji kot pa preprosto maščevanje. Analiza o delovanju ustreljenih talcev iz Škofje Loke in okolice potrjuje, da so bili vsi v večji ali manjši meri aktivno povezani z OF,29 torej gestapo ni udaril mimo. Med ustreljenimi so prav gotovo tudi taki, katere ni mogla izdati Vidičeva. torej so imeli gestapovci informacije tudi iz drugih virov. Verjetno so jih že prej zasledovali in samo čakali ugodnega trenutka. Akcija v Skofji Loki pomeni prelomnico v taktiki gestapa, kajti z njo se je okupator vrnil na metodo represalij s streljanjem talcev, kar dokazuje, da njegova politika, da vriva svoje agente v organizacije OF. ni uspela, kajti oborožena borba se je nadalje vala in krepila. Ce nemško akcijo v Loki gledamo še s tega zornega kota, po tem lahko trdimo, da bi do akcije prišlo tudi v primeru, četudi vosovska grupa ne bi likvidirala pripadnika nemških oboroženih sil v Stari Loki. Nemogoče je, da bi incident v Stari Loki, ko ni šlo za kakšnega nemškega funkcionarja, spremenil generalno taktiko borbe gestapa proti OF in NOV. Tako spremembo so lahko narekovale le širše analize stanja in globalna odločitev, da je treba spremeniti dotedanje taktike boja. Loke niso izbrali slučajno, saj je bilo njeno zaledje glavno operativno področje partizanske vojske in na tem terenu so bili ves čas tudi vsi vodilni forumi OF. Vendar vrnimo se v Veštrski mlin. Ko se je stemnilo, sta se Razin in Darja odpravila h krojaču Rafaelu Berčiču. Prišla sta iz dveh razlogov, po uniforme in da obvestita, da so naši v Stari Loki ustrelili Nemca. Kasneje je prišel k Berčiču še Andrej Florjančič. Berčič pripoveduje: Razin mi je po prihodu po vedal, da so naši ustrelili Nemca-gestapovca in mi predlagal, da grem z njimi v ilegalo. Jaz sem imel spričevalo dr. Kocjančiča, da imam bolno nogo in da ne morem hoditi, zato sem se zanašal na ta papir in nisem šel z Razinom. Vsi trije so od mene odšli okrog osmih zvečer. S seboj so vzeli dve uniformi, in sicer za Darjo in Artija. Takoj ko so odšli sem legel v posteljo. Okrog devetih pa je bila vsa hiša obkoljena, vdrli so v hišo in hoteli, da vstanem in grem z njimi. Pokazal sem- spričevalo in se delal, kakor da ne morem stopiti na nogo in hoditi. Vse to ni pomagalo in policisti so me dvignili iz postelje in nesli po stopnicah, nato pa vrgli na tla in odšli. Očitno so obupali.™ Razin je torej vedel, da je bil v Stari Loki likvidiran Nemec. Preiskava pri Berčiču potrjuje, da so policisti zvečer zasedli Staro Loko, po drugih po datkih pa tudi cesto naprej proti Selški dolini. Andrej Florjančič pravi: Kakor sem že prej rekel sem bil skupaj s Peru- nom (Franc Potočnik) 7. februarja popoldne na Formah, kjer smo imeli skla dišče. Perun je bil namreč povezan z Metodom (Jože Zupan), ki je zbiral ma terial, zlasti papir in sanitetne potrebščine za bolnice. Nekako ob pol petih popoldne, ko se je šele pripravljal mrak, sem videl policijske avtomobile, ki so 214 vozili proti Loki. Bil sem na straži, Perun pa je šel po material. Od Form sva sla nazaj do Virloga, on je ostal pri moji sestri, jaz pa sem šel k Berčiču, ker sva bila tako dogovorjena z Razinom. Ko sem prišel k Berčiču, nosil sem še nahrbtnik s papirjem, je bila tam že Darja, Razin pa je prišel malo kasneje, ker je bil pri Bergantu na vezi z Nacetom (upravnik doma slepih v Stari Loki, ki je bil po vojni obsojen zaradi sodelovanja z okupatorjem). Berčič nam je pravil, da je na cesti polno Nemcev. Okrog osmih zvečer smo šli nato čez polje proti mlinu. Darja je dobila hlače, jaz pa sem nesel uniformo za Artija. Po cesti so že hodile patrole. Tudi gospodinja Mihaličeva je zjutraj 8. februarja rekla, da je bilo ponoči polno hrupa in da so slišali Nemce. Darji se je mudilo za hlače, ker bi isti večer (8. februarja) morala odpotovati v Davčo. Stane Bernik-Arti dopolnjuje: Predno je bila končana tehnika, sva bila enkrat z Razinom v njej. Spominjam se še, da je bil v mlinu sestanek vosovcev, na katerem je bilo govora, da nobeden ne sme hoditi čez most, da se tehnika ne kompromitira in vse zveze smo preusmerili na Pamerjev most. Poleg je bil tudi Sifrer Franc in Vidovič Jože-Planinski. Naročil sem, da takoj javijo, če bi kaj zvedeli. Ko sem bil pri Jernaju?1 sem dobil obvestilo od Razina, da je moja uniforma gotova, zato sem 7. februarja odjahal v Gabrovo, od tam pa sem mislil oditi v Veštrski mlin in tam tudi prenočiti. Ker pa je padlo veliko snega in je bila pot od Gabrovega do doline zelo poledenela tudi za peš hojo, sem se premislil in odšel nazaj k Jernaju. Ta slučajnost mi je rešila življenje, zgorela pa mi je uniforma?'2 Florjančič nadaljuje: Ko smo se vrnili v mlin, sem jaz odšel spat, ostali pa so začeli z delom. Markič itak ni zapustil mlina?3 Ekipa je sedaj imela nalogo, da razmnoži radio poročila, ki jih je spre jela popoldne Darja od Radia svobodne Jugoslavije. Zjutraj bi morali namreč poročilo oddati, torej delati ponoči, spali pa naj bi podnevi. Tako bi bila poro čila še čisto sveža, ko bi že prišla na teren in v vojaške enote. Taka ažurnost je dajala poseben ugled organizaciji tehnik, pri sovražniku pa vzbujala strah. Radijska poročila, ki so jih izdelali v noči od 7. na 8. februar, so zadnji in tudi najdragocenejši dokument, ki je ohranjen o delu tehnike.34 Radio poročila od 7. februarja so izdelali na 4 straneh v 500 izvodih in na istem papirju kot Vprašanja-direktive in letak. Poročilo zajema novice z vzhodnega bojišča (1 in 1.2 strani), novice z domačih bojišč (1 stran), prispe vek o delu Rupnikovega Heimatbunda v Ljubljani, novice z južnega bojišča, ostale vesti po svetu ter Deseto zasedanje Vrhovnega sveta Sovjetske zveze. Poročilo je torej zelo obsežno, vsebuje spodbudne novice z bojišč, obračunava z belo gardo in njihovimi zločini ter daje pregled glavnih dogodkov po svetu (iz Argentine, Bolgarije, Romunije, Madžarske in Poljske). Original poročila je obveznostni izvod in ima kakor ostali dokumenti zgoraj levo s svinčnikom dopisano TRK 111 loška (tu je »loška« pisano z malo začetnico), desno zgoraj pa 500 kom. Oboje je napisal Benko. Izdelava 500 komadov poročil na dveh listih (4 strani), torej 1000 listov, je kar obsežno delo. Ce upoštevamo, da se je ob takratni tehniki ena matrica lahko uporabila za ca. 100 izvodov (če ni bilo nobenih težav), potem so morali natip kati ca. 20 matric in izrisati glave, zvrteti na roto stroju 2000 strani in nato vse zložiti in speti, potem razumemo, da so morali krepko delati vso noč, če so hoteli končati do jutra, ko je bilo treba poročila odnesti na javko. Po konča nem delu, nekako ob treh zjutraj, so šli spat. 215 Prva stran radio poročil, ki so jih izdelali v noči pred tragedijo 216 O dogodkih tistega usodnega jutra 8. februarja 1944 je živa priča le Andrej Florjančič. ki je pripadal osebju tehnike, posredno pa njegova sestra Francka, poročena Mihalič,'15 ki je bila velikokrat v Veštrskem mlinu pri moževi mami in ji pomagala. Oglejmo si njuni izjavi. Florjančič izjavlja: Okrog štirih zjutraj je Marija Mihalič potolkla po stropu pod tehniko in s tem dala znak, da je čas. da gre na javko. Vzela je izdelke tehnike in jih odnesla preko mostu na dogo vorjeno skrivališče pod Lubnikom. Rekla je, da ni videla še nič posebnega. Razin mi je napisal listek z naročili kaj vse moram ta dan opraviti in se zvečer vrniti z materialom. Ta dan bi se moral oglasiti pri cestarju Svoljšak Jernaču, ki je stanoval ob glavni cesti, nato pri Zanetu (Tone Hafner-Zane ah Čaruga). pri Bitencu (bil nato pri domobrancih in je pobegnil v Kanado) in od tam v Pevno ter na Križno goro. Vreme je bilo to jutro oblačno in zelo mrzlo. Nekako ob petih, ko je bila še trda tema, sem odšel s kolesom proti glavni cesti. Ko sem se pripeljal po kolovozni poti v bližino kozolca, sem tam videl nemškega stražarja, ko pa so se odprla vrata pri Jernaču in posvetila luč, sem videl Nemce, na cesti pa dva tovornjaka. Ker sem se peljal s kolesom, me stražar ni slišal, jaz pa sem se hitro obrnil in oddirjal nazaj proti mlinu, slišal pa sem Nemce, ki so se glasno pogovarjali. Hitro kličem Razina in mu javim, da gredo Nemci ter predlagal, da se vsi umaknemo v Lubnik, vendar Razin tega ni sprejel, časa pa tudi ni bilo več. V tem pa so proti mlinu že šli Nemci. Razin, ki je bil višje na ganku jih je videl, mene spodaj pa niso videli, ker sem bil za velikim kupom gnoja, ki je bil pred hlevom. Takrat sem se spomnil, da je Matevž pred lagal, da naredimo tudi zasilni izhod. Razin se je očitno vrnil v bunker, jaz pa sem z vso naglico skočil proti Sori in skočil vanjo ter se prekopiceval in srečno prišel na drugo stran. Na mostu sem videl več Nemcev. Po trebuhu sem se plazil do grmovja na drugi strani, slišal sem streljanje in eksplozije, ne vem pa, ali so streljali Nemci ali pa je ekplodirala municija, katero je imel skrito lastnik hiše, kar pa mi nismo vedeli. V mlinu je bila tudi moja puška, pištole pa sta imela Razin in Darja, dočim Markič ni imel orožja. Čisto premočen sem se plazil po pobočju Lubnika navzgor in se proti večeru prebil do Jegorovega bunkerja pod Lovrencom, kjer je bil takrat tudi Kržišnik Ivan. Povedal sem kaj se je zgodilo, vsi pa smo čakali, če se je še kdo rešil, kar je upal zlasti Jegorov. Drugi dan proti večeru je prišel v bunker Poljančev Janko in prinesel strašno novico o streljanju talcev, mi pa smo tudi zgubili vsako upanje, da je še kdo iz Vešterskega mlina ostal živ. Po vojni mi je Mihalič Marija pripovedo vala še nekaj podrobnosti o poteku dogodka. V mlinu sta bila takrat le ona in Matevž. Ko so Nemci prišli, so v seno podtaknili puško in nato obsodili Matevža, da je njegova in ga aretirali. Delali so preiskavo, vendar niso nič našli. Nič se. jim ni mudilo, naložili so na voz razno hrano in drugo blago, odpeljali živino, nato pa zažgali najprej pri Matevžu, nato skedenj-hlev, potem pa hišo. Imela pa je vtis, da so Nemci vedeli, da so neki ljudje v hiši, vendar niso vedeli za tehniko. Nemci so odšli, predno so stavbe pogorele, in sicer okrog sedme ure.36 Francka Mihalič pa pripoveduje: Okrog štirinajst dni pred tem smo grabili steljo v Lubniku in z njo zabili tehniko in vse nad hlevom. Marija je vsako jutro nesla pošto iz tehnike in tudi tisti nesrečni dan. V Begunjah, kjer smo bile z mamo (Francka kliče Marijo kot mamo, čeprav je moževa mama — op. av.) skupaj zaprte, mi je pripovedovala, da je bil tisti dan na vezi sam Dolinski. Nemci so rekli v Begunjah, da so jo zjutraj namenoma spustili skozi blokado na zvezo (verjetno so Marijo pri zasliševanju provocirali, da bi izdala zvezo, vendar jim to ni uspelo). Nemci so delali preiskavo, našli pa niso nič, vendar 217 Silva Janša-Darja, foto- Pavle Gosar-Razin. rajon- grafirana v Davči pred ski intendant in neustra- odhodom v Veštrski mlin Jen borec Beno Andervvald-Benko Matevž Markič-Metod (Petek) so vedeli, da so v hiši neki ljudje. Mama je mislila, da je vse izdala Vidičeva, ki je bila prisotna na sedmih zasliševanjih v Begunjah. Mama je sklepala, da so Nemci ugotovili za mlin iz notesa, ki so ga dobili pri Vidičevi ob predaji, v kate rega je vse zapisovala. Mama se je jezila na cestarja Jernača, pri katerem so bili vso noč policisti, da ni poslal otroka v mlin, da bi jih obvestil. Nemci so v Begunjah pravili mami, da je ob akciji ušla čez vodo neka ženska (to je bil Florjančič — op. av.). Po naročilu Nemcev je mama pustila obleko in drugo pri Svoljšak Jernaču, predno so jo odpeljali v Begunje. Popoldne sem šla na pogorišče, vendar je še gorelo, straže pa ni bilo nobene. Žena Jernača mi je zelo branila, da grem gledat na pogorišče in je šla z menoj 218 do konca njive in mi prigovarjala. Ko sem od Jernača zahtevala mamino obleko, je hotel dovoljenje gestapa. Zato sem šla 9. februarja na gestapo h gestapovcu Kinkelinu in to dvakrat predno sem dobila mamino obleko. Denarnice in DM pa nismo nikdar dobili od Jernača. Jernač se je jeseni 1945 smrtno ponesrečil ko je spravljal s pobočja Lubnika hlode, ki so jih posekali domobranci, pa niso imeli več časa in moči, da bi jih odpeljali. Ljudje so govorili da je usoda naj- pravičnejši sodnik. Sicer pa sta bila dva Jernačeva sinova v partizanih. Ob napadu na mlin je bilo tam precej raznega blaga, žita in masti, pa baje tudi denarja. Nemci niso veliko odpeljali, le žito, dočim so živino pustili v Veštru. Večino stvari so nato pobrali Veštrčani. Po napadu na mlin so Nemci odpeljali mamo in Matevža. Dne 21. 4. 44. so mene in sestro aretirali na domu v Stari loki, nato pa odpeljali v Goričane, kamor so pripeljali iz Begunj tudi mamo. Istočasno so pripeljali v Goričane še Panjanove (moža in otroke) in Smidovo Dragico, Panjan Tončko pa iz Begunj. Vse nas so nato izselili v Wal- chensee v okolici Miinchena. Dne 9. 2. so na pogorišču našli ostanke pisalnih strojev, rotostroja in radioaparata ter določene ostanke od izgorelih, po katerih so jih lahko spoznali.*7 Kaj se je dogajalo tiste zadnje trenutke v tehniki in kako se je odvijala tragedija, ne bomo nikoli zvedeli. Ker so delali vso noč, so verjetno vsi razen Razina trdno spali. Razin je zadnjič izmenjal nekaj besed s Florjančičem in zvedel, da gredo Nemci proti mlinu. Očitno pa je Razin menil, da Nemci slu čajno hodijo tod okrog in da je tehnika tako dobro zakonspirirana, da je tudi ob preiskavi ne bi našli. Vprašanje je tudi, ali bi se na hitro in nasilno pre bujeni uspeli izmotati skozi ozek izhod, se spustiti iz prvega nadstropja v pri tličje in se prebiti. Oboroženi so bili zelo slabo. Morda pa so namenoma ostali v bunkerju, ki se je zapiral le od znotraj, da ne bi ogrožali domačih z vsemi posledicami za njih. Verjetno je Razin zbudil tovariše in v zadnjem trenutku so zaprli vhod in zabrisali sledi. Preživljali so strašne trenutke čakanja. Očitno se Nemcem ni mudilo, kajti najprej so naložili na voz vse, kar je bilo vredno, odgnali živino, nato pa šele začeli s požigom. Ko je bajta gorela, so se spravili nad hlev. Leseni hlev, s slamo krit, je zagorel kot bakla. Tudi tehnika je bila vsa iz lesa, stene pa napolnjene z žaganjem. Ljudje v tehniki so verjetno kmalu začutili, kaj se dogaja, bilo pa je že prepozno, da bi se rešili. Da ne bi živi zgoreli, so verjetno naredili kolektiven samomor. O tem, kakšni so bili ti zadnji trenutki, bomo vedno le ugibali. S požigom Veštrskega mlina je bila uničena ena najbolje opremljenih tehnik na Gorenjskem. Življenje so izgubili kar štirje tehniki, kar se nikjer drugje na Gorenjskem ni dogodilo. Kakor smo videli, je tehnika delala le malo časa, pa v tem času veliko naredila. Ce bi ostala, bi naravnost bruhala nove in nove izdelke, ki sta jih tako potrebovala teren in vojska. Ostaja pa vprašanje, zakaj tehnike niso iz varnostnih razlogov zapustili, čeprav so bili obveščeni o nemških premikih in imeli dovolj časa vso noč od 7. na 8. februar. Ali jih je vnema do dela zadrževala v tehniki ali pa so bili drugi, nam nepoznani razlogi. Odmevi na tragedijo Novice o dogodkih v Škofji Loki so se bliskovito širile po Gorenjski in vsak dan dobivale nova dopolnila in različice. Aktivisti iz Škofje Loke so tekoče obveščali varnostno-obveščevalno službo OF o poteku aretacij, streljanju talcev, kasneje pa tudi o usodah posameznih aretiranih ali izseljenih oseb. O tem so 219 Pismo Miloša Ziherla An dreju Jesenovcu v Selško tehniko ohranjena skoraj za vsak dan do konca marca 1944 številna dnevna poročila VOS. Zahtevala bi posebno obdelavo, ki je ni mogoče vključiti v ta sestavek. Seveda pa se je vest o požigu Veštrskega mlina še posebej hitro razširila med tistimi ilegalci in partizani, ki so bili sodelavci tako nesrečno preminulih tehnikov. Kako je vest prišla do Jegorova na rajonski komite KPS Skofja Loka, smo že opisali. Iz Jegorovega bunkerja pod Lovrencom so vest prenesli k Sta netu Berniku-Artiju, ki je bil ta dan, to je 8. februarja, v bunkerju nad Po točnikovo domačijo v Breznici. Arti pravi: Novico o požigu Vešterskega mlina sem dobil v bunker, ki sem ga imel nad Potočnikovo domačijo v Breznici, kamor sem se zvečer 7. 2. vrnil iz Gabrovega. Z Martinj vrhom in Davčo smo imeli hitro kurirsko zvezo s kurirjem na konju in smo se je poslužili tudi v tem slučaju. Poslal sem pismu Milošu in Bodinu z obvestilom o dogodku in prošnjo, da tehnika izdela propagandne letake, da bi vsaj tako čim preje odgovorili na nemško akcijo.38 Zelo verjetno je, da je obvestilo potovalo tudi po Selški dolini v Davčo, čeprav morda ne s točnimi podatki o Veštrskem mlinu. Iz Bodinovega dnevnika vidimo, da so o Darjini smrti zvedeli v Davči že 9. februarja. Bodin je namreč pod datumom 9. 2. zapisal: Dop. delal. Zvedel, 220 Take so bile parole, ki so jih izdelali po Miloševem naročilu 221 da je Darja padla.™ To je tudi zadnja beležka v Bodinovem dnevniku, z njo je prenehal zapisovati dogodke. Bodin in Miloš sta bila tedaj v bunkerju agit- prop. komisije PK za Gorenjsko, ki je bil v kleti pri Podgrivarju v Davči. Ko je Miloš prejel obvestilo in prošnjo Artija, je takoj poslal pismo Andreju Jese- novcu-Rajku v Selško tehniko. To pismo, ki je bilo odposlano že 10. 2. 1944, torej dva dni po dogodku, se glasi: Dragi tov. Rajko! Tov. Arti me je prosil, če ure dim, da bo Tvoja tehnika izdelala propagandne listke, katere bi pred 23. febru arjem, (rojstni dan Rdeče armade) trosili varnostniki samo v Loki in okolici. Ti listki bi bili prvi odgovor na zadnje dogodke tam doli. Napisani naj bodo v glavnem v smislu tega dne, poleg tega pa lahko tudi: »Naše žrtve kličejo k maščevanju«, »Smrt gestapovskim psom in njihovim belo-plavogardističnim hlapcem« in slično. To lahko sam napraviš po svoji uvidevnosti. Listki naj bodo udarni in čim bolj borbeni. Arti mi piše, da mora biti Razin maščevan in mi lahko na svoj način k temu prispevamo. Listke napravi vsaj v 1000 izvodih in jih pošlji na Artijev naslov. Tovariško Te pozdravlja! Miloš. 10. 11. 1944:v' V tehniki Selški so se takoj lotili dela in izdelali matrico s parolami, ki je ohranjena na IZDG v fasciklu Tehnika Selška, februar 1944, fasc. 87.41 Na njej so parole, ki jih je predlagal Miloš v dveh različicah. Tehnika Selška je nato že 10. 2. 1944 razmnožila letake v 500 izvodih. 15. 2. 1944 pa še enkrat v istem številu, torej skupno 1000, kakor je naročil Miloš.42 Novica o požigu Veštrskega mlina je hitro prispela tudi v Ljubljano in do Ane in Vande Ziherl, ki sta ilegalno delovali v Ljubljani. Prepričani sta bili, da je padel tudi Miloš, dokler ni prišla v Ljubljano Tončka Hafner, ki je pove dala, da je Miloš živ. V drugi polovici februarja je nato Vanda odšla v parti zane.43 Tudi Miloš potrjuje te novice, ko 2. maja 1944 piše iz okolice Loke svoji mami v Ljubljano: Po dolgem času se mi zopet nudi prilika, da se Ti javim. Slišal sem, da se širijo govorice, da sem- padel ob priliki nekega izdajstva in da so te govorice prišle že tudi Tebi na uho. Sicer res tedaj ni mnogo manjkalo, do tega, ker pa sem slučajno odšel teden dni preje od tam, sem, ostal živ.'*'' V spomin na hrabro Darjo je Miloš napisal spominski prispevek za Slo venke pod Karavankami pod naslovom: Tovarišici Darji s sledečo vsebino: Prejel sem pismo. Nič hudega sluteč sem ga odprl in pričel citati. Oko mi je obstalo na prvih besedah: Ob priliki gonje okupatorskih in belo-plavogardistič- nih psov je padla tovarišica Darja. Nisem mogel verjeti očem. Saj še ni teden Začetek Miloševega posvetila Darji, ki je bilo objavljeno v glasilu SP2Z za Gorenjsko »Slovenke pod Karavankami« 222 dni od tega, ko sva si stisnila roki in še danes čujem Tvoj pozdrav: »Na svide nje!«. Takrat pač nisem pomislil, da se vidiva zadnjikrat. Bila si ena od onih najboljših hčera slovenskega naroda, ki so prostovoljno odšle med partizane, da z ramo ob rami s svojimi tovariši branijo zemljo pred zverskimi tujci in izmečki slovenskega naroda. Kakor je bila Tvoja odločitev in odhod v partizane odraz Tvoje nesebičnosti in vdanosti svojemu narodu, tako je iz vsega Tvojega dela v naši sredi odsevala trdna volja, boriti se do kraja, dokler ne bo uničen zadnji okupator na naši zemlji in dokler ne bo kaznovan poslednji podli izda jalec. Vse svoje velike sposobnosti si uporabila, da bi čim več koristila svojemu narodu. In koristila si mnogo. Se danes, ko si sredi dela omahnila, ko so se zaprle za vedno Tvoje oči, sijoče v ognju navdušenja, pozivaš v svojem zadnjem spisu slovenske žene v borbo proti vsem zatiralcem našega naroda. O, da bi vse slovenske žene sledile Tvojemu pozivu! Da bi doumele vso veličino žrtve, ki si jo doprinesla na oltar naše ljubljene domovine! Tvoji tovariši, Darja, obljubljamo, da bomo z vsemi silami nadaljevali borbo proti vsem sovražnikom slovenskega naroda in da ne bomo odnehali, dokler ne bo maščevana Tvoja smrt in vseh Slovencev, ki so padli v boju za pravico! Slava Tvojemu spominu, junaška Darja! Smrt okupatorjem in njihovim hlapcem-gestapovski belo-plavi gardi. Miloš.''7' V isti številki Slovenke pod Karavankami je objavljen tudi Darjin pri spevek z naslovom »Kje je naše mesto«, ki ga je Darja napisala tik pred svojo smrtjo. Prispevek obsega eno stran, v njem pa Darja poziva vse slovenske žene, naj se vključijo v borbo za osvoboditev ter z vsemi sredstvi pomagajo borcem, ki se borijo v partizanskih enotah. V njem poziva: Odkrivajte organizatorje gestapovsko belo-plave garde in druge izdajalce in javljajte jih našim organi zacijam. S tem boste samo zmanjšale teror, ki ga uganjajo obupanci pred svojim žalostnim koncem! S požigom Veštrskega mlina pa se je končala tudi določena doba razvoja Gorenjskih tehnik. Dotedanja taktika, da je treba tehnike graditi v samih središčih okupatorjevih postojank, kar je omogočalo lažje preskrbo s potrebnim Začetek Darjinega članka, ki ga je napisala pred svojo smrtjo, objavljen v glasilu »Slovenke pod Karavankami« 223 materialom in lažje razpecavanje propagandnega gradiva, grajena na strogi konspirativnosti, je zamenjala gradnja tehnik v varnejšem zaledju pod zaščito svobodnega teritorija. To pa zato, ker so transport materiala vedno bolje orga niziran' in tudi druge kurirske zveze so bile vedno popolnejše in pogostnejše, kar je omogočilo dostavo gradiv na ustrezna mesta in med ljudi. Razmišljanja o ozadju požiga! Spričo različnih stvari, ki so se dogajale ob požigu Veštrskega mlina, še danes ni popolnoma jasno, kaj je bilo v ozadju dogodka in kdo vse je bil vple ten. Verjetno to ne bo nikdar razčiščeno, kajti čas opravlja svoje, dokumentov o tem pa je malo ali pa nam niso dostopni. Vsa uradna poročila o nesreči, ki so jih partizanski forumi pošiljali na razne strani, govore o tem, da so tehniko požgali Nemci, ne da bi vedeli, da se v hiši nahaja tehnika. Izdana naj bi bila le hiša. Padli so trije tovariši in ena tovarišica/'6 Torej so bili prepričani, da je tehnika zgorela slučajno. Ce upošte vamo vse okolnosti pa je možno dvoje: ali so Nemci vedeli za tehniko ali pa so jo zažgali slučajno. Oglejmo si, kaj govori v prid mnenju, da so tehniko požgali slučajno, torej so imeli namen požgati le poslopja. — Veštrski mlin kot zbirališče aktivistov OF in ilegalcev je bil izdan od več strani. Izdala ga je tudi Tončka Vidic, kar je tudi priznala in bila zato obsojena. — O požigu mlina se je v Stari Loki že večkrat govorilo, zlasti med domo branci, kar dokazuje, da je bil mlin že dalj časa opazovan in osumljen. — Požig tehnike se je odvijal v sklopu širše akcije v Škofji Loki in celo kasneje (zjutraj 8. februarja), kakor pa se je začela blokada Loke, preiskave in aretacije (zvečer 7. februarja in ponoči). — Ce bi Nemci vedeli za tehniko, potem bi jo morali napasti takoj, ne pa da so dali tehnikom vso noč časa, da se umaknejo. Posebej, ker so lahko raču nali s tem, da so v tehniki obveščeni o likvidaciji Nemca v Stari Loki in kon centraciji policije tudi v Stari Loki. — Gestapo bi si moral prizadevati, da dobi v roke tehnike žive, misleč, da je med njimi Miloš Ziherl, ki jim ga je Vidičeva dovolj podrobno opisala. — Preiskavo so delali zelo površno in v temi, ko je tak bunker še težje odkriti. Nič ni preprečevalo Nemcem, da bi mlin obkolili in počakali dneva, nato pa naredili temeljito preiskavo. — Potek akcije ni kazal na to, da bi Nemci lahko računali na obrambo tehnikov, zlasti ker bi morali vedeti, da je med njimi Razin, ki so ga po akcijah dobro poznali in iskali. — Pogorišče so Nemci zapustili zelo hitro, pustili niso straže in niso ugo tovili, da je ostala med ostanki zgorela oprema za tehniko. — Tudi aretirane v Begunjah niso o tem zasliševali, tudi Matevža ne, saj je bil ves čas v skupini aretiranih, naslednji dan pa so ga ustrelili. Po zoglenelih ostankih bi tudi lahko izsilili priznanje aretiranih v Begunjah o obstoju tehnike. Vendar pa nekatere okolnosti dovoljujejo tudi možnost, da so Nemci za tehniko vedeli, morda ne za točno lokacijo. Te okoliščine so naslednje: — Gestapo je vedel, da so nameravali partizani zgraditi tehniko v mlinu, saj mu je to povedala Vidičeva. 224 — Tehniko so gradili dalj časa in možno je, da so vohuni to opazovali, saj je gospodinja Mihaličeva rekla, da hodijo večkrat tam okrog sumljivi ljudje. — Tehnika je delala zelo kratek čas, požgali pa so jo, ko so bili zbrani vsi tehniki. Ali je to res le posledica slučajnih okolnosti? — Benko je vzdrževal zvezo s Cerarjevo ženo in Kmetičem (Cerar je bil njegov svak) in verjetno v Ljubljani s svojo ženo, okrog katere se je sukala Olga Bohinc iz Medvod in preko nje tudi Rosumek z Bleda, ki je Benka poznal še iz Kranja. Ali je na tej zvezi prišlo do neprevidnosti ali naivnosti? Skoraj nemogoče pa si je zamisliti, da bi bil gestapo obveščen o točni lokaciji tehnike, čeprav bi vedel za zvezo v Loki. Zakaj potem niso aretirali Ane Fajgelj-Nuške? — Preiskave in aretacije v noči od 7. na 8. februar so delale skupine poli cistov in gestapovcev, med katerimi so imeli glavno besedo gestapovci iz Bleda. To navajajo v prijavah: Prijava zločina in zločinca, ki so jih prijavljale v letu 1945 oškodovanke in oškodovanci pri naši ljudski oblasti. Antonija Hafner navaja, da je bila aretirana po gestapovcih z Bleda med njimi neki Maurer. Adela Janežič navaja, da so jo aretirali neznani gestapovci z Bleda. Janez Poljanec navaja, da je bil aretiran po nalogu gestapa z Bleda. Pavel Hafner navaja, da je bil aretiran po gestapoucih. z Bleda in v Begunjah zasliševan od gestapovca Sumperja r Bleda. Ana Šmid navaja, da so bili med gestapovci, ki so delali preiskavo, višji gestapovci z Bleda. Tončka Panjan navaja kot storilce in sokrivce Luther Karla, Kinkelin Josefa, gestapo z Bleda, poznan je bil Rozemek, Bauhinger/'1 Akcijo v Loki so torej vodili ob neposredni udeležbi gestapovske centrale z Bleda. Ce so Nemci vedeli za tehniko in osebje, pa še vedno ostane odprto vpra šanje, zakaj si niso prizadevali, da bi dobili v roke tehnike žive. Morda Ro- semeku ni bilo do tega, da dobi v roke Benka in da mu je šlo le za maščevanje oziroma ni hotel živih prič o svojih stikih z OF. Ce je šlo za maščevanje, potem nastane vprašanje zakaj. Ali se mu je Benko izmuznil izpod njegovega vpliva? Ali je morda operativna enota, ki je bila zadolžena za požig mlina, slabo opra vila nalogo in se ni držala možnih drugačnih navodil? Resnica bo verjetno vedno ostala skrivnost. Tudi če so Nemci načelno vedeli za tehniko, bo ostala neznanka, kaj so vedeli o tehniki. Ce je bil požig posledica visoke obveščevalne kombinatorike sposobnega Rosemeka, potem je imel pri tem prav gotovo izredno srečo in uspeh ni bil toliko rezultat njegove bistroumnosti in pameti, kakor pa naše lastne nepravilnosti in naivnosti. OPOMBE 1 Pismo Miloša Ziiherla Tinetu Kalanu-Dolinskemu dne 15. 1. 1944. Original pi sma je v Arhivu v Škofji Loki — M (7). 2 Pismo Razina Marjanu Masterlu dne 10. 1. 1944. — IZDG fasc. 705/2. 3 Pismo OK KPS Škofja Loka Francu Prevodniku-Kundetu dne 5. 2. 1944. Ori ginal je v Arhivu v Škofji Loki. — Zapuščina Tineta Kalana, a/19. 4 Pismo Tineta Kalana-Dolinskega Andreju Jesenovcu-Rajku dne 5. 2. 1944. — Original je v Arhivu IZDG fasc. 705. 5 Pismo PK VOS za Gorenjsko Okrožnemu komiteju Sk. Loka dne 2. 2. 1944. — Arhiv v Škofji Loki. — Zapuščina Tineta Kalana, — a/33. ' Očitno gre za hišo Jožeta Jensterla, po domače pri Pagonu, danes Davča 43. ' Izjava Janeza Marinčka iz Radovljice dne 23. 4. 1984 in 5. 7. 1983. Zapis o izjavi hrani avtor. 15 Loški razgledi 225 " Pismena izjava Vladovite Vidmar-Majde, poročene Gulič, Koper. Prešernov trg 2, dne 11. 9. 1981. Majda je sestra znanega skojevskega voditelja iz Kranja Tu- gomirja Vidmarja, ki so ga Nemci ustrelili 21. 2. 1942 v Dragi. Izjavo hrani avtor. 9 Beno Andenvald je bil svak Franja Cerarja-Matica iz Škofje Loke. 10 Izjava Staneta Toplaka, Kranj, dne 2. 10. 1980. Zapis hrani avtor. 11 Predlog za reorganizacijo PK za Gorenjsko. — IZDG, fasc. 660/11. 12 Izjava Maksa Krmelja-Matije dne 19. 6. 1981. — Zapis hrani avtor. 13 Dokument o tem je na IZDG, fasc. 660/1 V-1. 11 Pismo Benka PK 24. 9. 1943. — IZDG, fasc. 660/IV. 15 Izjava Ane Fajgel-Nuške, por. Makuc, iz Kranja dne 20. 11. 1980. — Zapis o izjavi hrani avtor. 16 Izjava Andreja Plestenjaka-Tilna, dne 4. 3. 1981. — Zapis o izjavi hrani avtor. 17 Po podatkih, ki jih je posredovala Rezka Mode in jih je dobila od brata Markiča, je bil Matevž Markič rojen 12. avgusta 1912. Podatke je poslala dne 20. 11. 1980. — Izjavo hrani avtor. ls Poročilo Janoša z dne 20. 1. 1944. — IZDG, fasc. 62. 19 Izjava Ane Fajgel-Nuške, rojene 18. 7. 1920 v Železnikih, poročene Makuc, stanuje Kranj, Gosposvetska 15. — Zapis hrani avtor. 20 Poročilo Rajka o delu tehnike Selške od 1. 2. 1944. do 15. 2. 1944. — IZDG, fasc. 62. 21 Poročilo Rajka o delu tehnike Selške od 15. 1. do 30. 1. 1944. — IZDG, fasc. 57. 22 Letak, s katerim je VOS obvestil prebivalstvo o aretaciji in kaznovanju Fran čiške Pavec s Trebije. Original je v arhivu v Skofji Loki. 23 Dopis OK KPS Okrožni komisiji VOS dne I. 2. 1944. — Arhiv v Skofji Lo ki, zapuščina Tineta Kalana. 24 Vprašanja-direktive-dokumenti so v arhivu v Sk. Loki in v IZDG, fasc. 88. 25 Dopis OK KPS Okrožnemu odboru OF dne 26. 2. 1944. — Arhiv v Skofji Loka, zapuščina Tineta Kalana, a/26. 26 Dopis OK KPS Okrožnemu odboru ZKM tov. Niku. — Arhiv v Skofji Loki, zapuščina Tineta Kalana. 27 Izjava Rafaela Berčiča (Rafkota), rojenega 23. 10. 1912, krojača, stanuje Skofja Loka (izpod Plevne), izjava dne 23. 3. 1981. — Zapis hrani avtor. 28 Izjava Andreja Florjančiča-Borisa dne 12. 2. 1981. — Zapis hrani avtor. 28a Izjava Branka Berčiča, Skofja Loka, Groharjevo naselje 64. — Zapis o izjavi hrani avtor. 29 Biografije talcev so bile objavljene v Loških razgledih. 50 Izjava Rafaela Berčiča dne 23. 3. 1981. — Zapis hrani avtor. 31 Kmetija pri Jernaju na Krivem Brdu nad Lušo. 32 Izjava Staneta Bernika-Artija dne 12. 3. 1980. — Zapis o izjavi hrani avtor. 33 Isto kot pod 28. 34 Radio poročila z dne 7. 2. 1944. Zadnji ohranjeni dokument o delu tehnike. Original dokumenta je v arhivu v Skofji Loki. 35 Francka Mihalič, rojena Florjančič, dne 27. 2. 1920. Stanovala z možem v Sta ri Loki. 36 Isto kot pod 28. 37 Isto kot pod 35. 38 Isto kot pod 32. 39 Dnevnik Bodina, IZDG. 40 Pismo Miloša Ziherla Andreju Jesenovcu dne 10. 2. 1944. — Original je na IZDG, fasc. 87. 41 Matrica za izdelavo parol je na IZDG, fasc. 87. 42 Poročilo tehnike Selške od 1. februarja do 15. februarja 1944. — IZDG, fasc. 62. 43 Izjava Vande Ziherl dne 23. 4. 1981. — Zapis o izjavi hrani avtor. 44 Pismo Miloša Ziherla svoji materi v Ljubljano dne 2. 5. 1944. — Pismo hrani Vanda Ziherl 226 45 Originalni izvod Slovenke pod Karavankami je na IZDG, lase. 100. — To številko so razmnoževale razne tehnike, tudi dvobarvno. Original na IZDJ je iz delala Tehnika II. OK Jesenice 14. 3. 1944 v 611 izvodih. 46 Med drugim poročilo agit-prop. komisije pri Ob. K. KPS o položaju tehnik na Gorenjskem od 1. 1. 1944 dalje z dne 28. 3. 1944. IZDG, fasc. 62/111. 47 Prijave zločina in zločincev so v mapi KO 132/46 (proces proti Tončki Vidic) na Vrhovnem sodišču SRS. :.->- 227