Št. 53. V Gorici, dne 4. julija 1899. Izhaja dvakrat na teden t Štirih izdanJDi, in sioer: vsakterek in petek. zjutranje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 5." uri popoldne, "in stane ž »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......gld. 6-— ¦ polleta. .........» .Sedeti* leta Tt T;- . .—.•¦*» 4-50 • ¦ • -Posamične Številko stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabrsček vsakdan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlune naročnino ho ne oziramo. »PRIMOREC" izhaja, neodvisno od «So5o» trikrat mesečno in stane vse leto gld. P50. * -¦> »Soča* in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA Tečaj XXIX. (Večerno izdanje). Uredništvo In odpravnlStvo - --,- - Uosposki ulici St 9 v Gorici v Hi nadatr. zadej. -- Urednik sprejemlje stranke vsak dan od ti. do 12. ure prodpoldne. Bopiai naj se poMljajoVie uredništvu. Naiočnina, reklamacije in druge reči, katere ne upravniStvu*! g uredui§tva? nai se pogajajo le Neplačanih, pisem ne sprejemlje -ne uredništvo ne Oglasi in poslanic* se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat l*' ?L* 6 ^vsaia vista' Ve5krat P° Pogodbi. -Večje črke po prostoru. Naro&iliio in oglase je plačati loco Gorica. »Goriška TIskarna« A. Gabrsček tiska in zalaga razen »Soče* in »Primorca* Se-Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stene vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Siov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vretica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. G. kr. deželni šolski svet. Našo deželo prezira visoka vlada na vse načine. Naj si bode že oddaljena lega od srediSCa države, ali pa sploh ne pride naša dežela več v poštev; istina je, da čutimo eno in drugo ob vsaki priliki in ob vseh napravah in naredbah visoke vlade. Tako tvori tudi nekak „ unieum * naše avstrijske tostranske polovine c. kr. dežel, šolski svet goriški. Pravzaprav ga ni, no imenuje se tako vsakomesečni zbor zastopnikov vlade, duhovščine in deželnega odbora. Enkrat na mesec pripotuje c. kr. namestnik kot predsednik, e. kr. namestniški svetnik kot poročevalec, c. kr. namestniški koncepist kot zapisovalec, c. kr. nadzornik za srednje šole, c. kr. nadzornik za ljudske šole, ter pristopita še v Gorici c. kr. ravnatelj gimnazije in c. kr. ravnatelj realke, dva zastopnika duhovščine (jeden slovenske, jeden italijanske narodnosti), dva zastopnika deželnega odbora (jeden slovenske, drugi italijanske narodnosti), pa je! Ta sestava deželnega šolskega sveta nam kaže, da imajo odločilno besedo c. kr. funkcijo-narji in da zastopniki duhovščine in dežele zbog žalostnih narodnostnih razmer pridejo nič ali malo v poštev. Pardon! Oseba deželnega glavarja dr. Pajerja pač prihaja v poštev. Vajeni so že goriški gospodje kakor tržaški, da mora mož vsegdar evangelij oznanjati, kedarkoli odpre ustne. Zastopnika cerkve se oglasita pred vsem, kedar gre za interese duhovnega stanu; kajti o principijelnih vprašanjih, kjer bi šlo za predpravice cerkve proti šoli, pač ni umestno mnogo govoriti, in je tudi jako, jako težko govoriti. Zastopnika deželnega odbora, kolikor nam je znano, pač ne postopata soglasno, bodoč, da računi jeden na stalno podporo vladnih krogov v rumeni hiši v Trstu, drugi pa zastopa zgolj interese slovenskega dela dežele; torej dve zastopanji, kateri gresti skupaj kakor ogenj in voda. Torej enkrat na mesec pripotuje takozvani c. kr. deželni šolski svet v Gorico k seji v malo obnošenem kovčegu, točno odhajaje ob eni iz Trsta, in če le mogoče odhajaje s prvim poštnim vlakom zopet nazaj, kajti »čas je drag", pravi Amerikanec. V tem kovčegu se je prikovalo že veliko lepih in koristnih rečij za našo deželo, posebno mnogo darov se nam je odprlo iz njega, kedar je šlo za MARCO VISCONTI Zgodovinski roman •515- : italijanski napisal ZTommaso Grossu " (Dalje) «A> lopov!» je odgovoril uni, «je že nemara tamdoli kak skrven izhod, skozi kateri bi jo ti rad popihal, in mene pustil samega kot Čoka ter se mi potem še smejal, da sem se dal tako" za nos voditi. Tega ne, ti ostaneš tu s tema dvema dobrima prijateljema, katera ti bosta delala družbo. — Vidva, naj se zgodi karsibodi, ne izpustita ga, dokler se ne vrnera jaz». Vojaka sta stopila vsak na jedno stran brodnika, kateri ni ugovarjal. Le ko je Bellebuono privlekel ven neko svetilnico, in se je napotil proti prej imenovanim vratom, je rekei še: «Saj ne morete zgrešiti, za drugo sobo se gre doli po ovitih stopnicah, v kleti.pod četrtim sodčkom je oglat kamen...» «Da, da, sem si že zapomnil vae», je odgovoril Bellebuono. imenovanj« profesorjev in su-ple n to v str ogo nacij onalno-ne nizkega mišljenja. Ža našo stran darov pač ta kovčeg no prinaša, bržkone je pre-obnošen. Prinese nam pa večkrat tudi prav gorko presenečenje; in ta obnošeni kovčeg nam je prinesel, kakor pravijo, v zadnji seji predlog, naj se imenuje za učitelja na tukajšni c. kr. pri-pravljalnici za gimnazij nikdo drugi nego Hug o M o r o, e, kr. okrajni šolski nadzornik * Št. Mohorju na Koroškem. Kdo je ta H u g o M o r o, nam povedo najbolje nemški listi najzagrizenejše tenden-cije. Koroški list „Freie Stimmen" št. 35. 1. 1894. je prinesel poročilo, da je bil komaj 30-letni učitelj Hugo Moro, kateri deluje komaj 10 let v šolski službi, imenovan c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom. »Čuditi bi se bilo, da je tako, ako ne bi poznali odličnega šolnika Moro, in ako bi ne poznali njegovega v r I e ga m i :i 1 j e n j a", Ako „Freie Stimmen" komu pripisujejo vrlo mišljenje, potem pač vemo, med katere kroge spada tak človek, in zakaj je bil imenovan. Proti (emu imenovanju je bil prisiljen nastopiti javno v državnem zboru državni poslanec dr. Ferjančič v aprilu 1. 1894. V svojem govoru o priliki razpravljanja dispozi-cijskega zaloga se je obrnil imenovani državni poslanec na naučnega ministra z vprašanjem, kako je to, da je bil mlad, politično skrajno razpostavljen učitelj, imenoval šolskim nadzornikom v okraju, kjer prebiva polovica Slovencev; cituje neko pesem, katero je zložil imenovani šolski nadzornik, ki kaže skrajni nem-ško-narodni fanatizem proti Slovenstvu. Kak vspeh je imela interpelacija državnega poslanca dr. Ferjančiča, nam ni znano, vse vendar kaže, da malo in da ima g. Hugo Moro mogočnih zaščitnikov pri centralni vladi na Dunaju. Ostal je kot c. kr. nadzornik ljubljenec bivšega deželnega predsednika koroškega barona Schmidta, in tako zelo, da se pripoveduje, da je svojega ljubljenca o priliki, ko mu je napravil neko ova-cijo s šolsko mladino in nalašč zanj zložil priložnostno pesem, iskreno in javno objel ves ginjen: „Auf Sie werrte ieh nie vergesfsen*. Tudi ljubezen bivšega deželnega predsednika koroškega bpjvna Schmidta karakterizuje moža. Bolj koč> Ur i\!eg.i poetični proizvodi! Evo najimenitnejše I Pri po- «Pa, če hočete, da bi šel tudi jaz doli«, je še prigovarjal brodnik. «Opravim že sam». Te so bile zadnje besede razbojnikove, kateri je bil stopil že v drugo sobo. Slišal se je potem odmev njegovih stopinj doli po nekih stopnicah, svetilnična svetloba se je izgubljala in je nazadnje povsem izginila. Nekaj trenotkov je bilo vse tiho, a na to se je slišalo, da je tam doli v kloti nekaj zamolklo zaropotalo, kakor če bi bila kaka težka reč padla. Brodar se je tresel po vsem životu. Srce mu je tolklo, da bi mu bilo: skoro prebilo prsi. K sreči je bilo na mostovžu tak<5 malo svetlobe, da vojaka nista opazila strahti, ki se je pojavljal v njegovih očeii in na njegovem obrazu. «Kaj neki more biti' tisti ropot ?» sta se vprašala drug drugega oba vojaka, ki sta varovala našega Miho. »Morda -se je Bellebuono spotaknil?... ali je morebiti kaj prevrgel?... mogoče da je bil kdo skrit tam doli?,.. Pojdiva gledat!... «Pojdiva! — Toda ne, ker je rekel, naj ga čakava tu... — Na vsak način ta tukaj bo dajal račun». litičnem strankarskem shodu koroškem dne 13. novembra 1892. se je udeleževal učitelj Hugo Moro z vso vnemo ter »e zložil to imenitno pesem: Zum karntisehen Parteitage! (Abgchallen in Klagenfurt am 13. November 1802). O seid willkommcn und seid bcgrusst Mit allcr Hcrzenuinnigkeit, die Eucli Das Volk die Bostcu nennl. in Kfirnlneilaude! Doch niclil der nI to, gule, dcuNcho Brauch — Nein, nein! das Herz, das dankbowepte isLV, Dns uns zum firunse driingt und zum Willkommen! Ja, dankbcwegl schliigt jeden Knrntiicrherz Enlgegcn Eueh, da ja die ernslo Sorge Ums freie deulstfic Volk, die hange Sorge Um unsVes Landcs srhwer hedrohlen Frieden Eucli, edlcs Miinner, beule knmmcn hioss! Aus un»'res Lnndes grnucr Voizcil kundet Der Volksmund uns die Miir v on einom Unlhier, Das groHHgcuiflBl.pl «'ch in ecklem Moor. Ein graiiscs Ungolliuin, das zitlern inariilc In Imngcr Furchl, und Angst dns gnnze Lnnd, Denn alles Leben endelc, wenn es De« giflgesi'liwoirnen Dracbcn Hoifcr traf, Dur Lindwurm war,s, der iiuhcilHliflond liat Duh iiand nus Hcineni Kriedpn nuigOHcIirerkt. Und von der Knrnbmg liios.s des LiuidoH IlGi7.og Die Mol I ion zieli'11 ins Lmul, auf dnss zur Wc|ir Sio riefpn \vicdpr jene« griinme Unlhicr. Die I testen Kogen nus /.mu bnrlcn Kaui|ife: Mutlivollc Hitler, streilbeurflbrle Knapnen; Aus oUen Burgcn zogen sie herbei Und oillen aus den Tbitlcrn, von den Bergen Die Maiinen, kfiliii und muthig, kainpfhcreit. Ungleieher Kampf war's. Und geftossen, ach, , Ist dazumal viel edles Kilrntnerblut. Doch Kiirnlnerki-afl, zu allen Zeiten siegrcicb, Sie bat bezwungcn dennoch jeneu Dracben, Der uns die sebdne Heimat wo!H' verderben! Und ward dann spiiler je des Landes Olflck Bedrokt, der Friede wiederum gefiihrdet, — Sei's, dass der Feind ins Land gefallen jahlings, Sei's dass cin anderes Unbeii eingezogen : Jedwede sclnvere Zeit fand immerdar Die KSrntner stels und raseh -geeint, gemeinsam Zu rathen uad zu bclfen und zu wchren. Und das isl guler Trost und das erfalll Die Herzen uns miL starker Zuversichl, Macbt muthvoll aus in diesen ernsten Tagen. In diesen ernslen Tagen ? Ja, es stih'n Die Zeichen \vobl dafttr! Es ist, als vroltt* Nun abermals der giffge Drache \vachsen Im Karntnerland! - Und Fcinde fallen cin, Ja, Feinde von den Karawanken her! Die Felsenwand, die aufgetburmet Gott, Der ja den Frieden schuf, den Frieden will, — .Sie schreckl ibn nicht, des deutschen Volkes Erbfeind. Erklommen hal er kahn den Fels, gesftel Mit frevler Hand den Samen bOser Zwielracht, Den Samen vvilden Hasses, h6rt es, Kamtner, Gesiiet ins theure heimalliche Land. Ko sta tak6 govorila, sta videla pri medli svetlobi nekih vedno še gorečih hiš Bellebuona, ki se je prikazal na vratih, skori katera je bil prej odšel, in jo namignil brodarju, naj stopi k njemu. Ta je potihoma nekaj pregovoril ž njim, a potem začel glasneje, da sta ga mogla slišati tudi vojaka, katera sta ga prej čuvala : «Tako" tedaj, ker sem jaz spolnil svojo obljubo, ste sedaj pa vi na vrsti, da spolnite svojo*. Šli so ven in tam Vzeli seboj še tista dva, ki sta bila ostala na straži pred hišo, ter so se napotili vsi skupaj na trg pred cerkev. Ko so bili na neki stezi, je, brodar poklical vojake, ki so šli naprej in rekel: «Slišite, vaš poveljnik tu gre za trenotek doli k obrežju, da položi v ladjo io-le stvar, katero drži v naročji, in se vrne takoj. Mej tem vi pojdete z menoj., da mi izročite vjet-nike». Oni, ki je vedno le šepetal Mihi v uho, je tedaj rekel vojakom polglasno: «Tu vzemi, Ribaldo, in ti, Vinciguerra, in vidva druga*, in je dal vsakemu pe-riBfie srebrnih denarjev, «to imate za Ih jenea freie deutsche Land, auf dan Bislang des Friedens Sonne stets gesehienen. O, welch" verruchteThat! Es waebBt die Saat Schon da und dort und sdiiesset in die Halme. Doch wachsi der Unmulh auch, der hoH'go Zorn De« Volkeu, ja beira Kimmel, aUenthalpen! Und so isfs reeht! Vernlohtunn muM Ihtn werdan Dem Drachemvurm, der wid'raro wachsen will! Zermalmen muss der Kflrntner ihn, das merket, Zermalmen, ja! ehvor cr gross geworden i Denn unlieilvoller dttnkl mich dleaer Wurm Fars Land, »Ih der es war zu Knroafi Zeiten! VnC aucli den alten Feind gilfe zu verlreibenl Der Same, den arglistig er geslreut, llm wird der wilde Sluriu der VolksonlrUslung Von binnen fegen, und entwurzeU \vird AH' das, was dieBem Samen schon enlkeimt! Gut deulsflh und frei crhallen unser Kflrnten ™ Dap ist dns Ziel! und .Einigkeif die Losung, Das Iichre Zic i, die Losung, - sie beseden Dns Kflrntner Volk walu-haftig allgemelnnam! D'nim ziehet nudi zur Volksbornlbung houto Der Eilelmanu, der Bltrger und der Haucr, • -O, alln, die dem doulschen Volko Ircu Und die dag Heimalland, dn« ichAnc, Uoben, O, ullo, nllo, deren Herzen zi :om llm unHcr liOrliHteH flul, um Kftrnlonn Frladen. O rathot mit Bcdacbt und ralhet sorglich! Die treue, IioIsho Liobe zu der Heimat, Zum doulsclien Volk, die Liebo, die m lilgon Docli Niomnnd jo vermag, sie mog' Enrh leiten Uns guten nallmcbluBs zeiligen! Den bringl Uns in die freien Bcrge boim, auf dass fiecint wir \vchren, ziolbo\vwsst, dem Feind Und sehulzen unser frcies deulKcIies Kflrnlen! SI. Hormngor, im November 18!>2. Hugo Moro. To pesem je omenil državni poslanec Ferjančič v svojem govoru, o njej seje pisalo z navdušenjem po nem§ko-nacijo-nalnih in nemško-liberalnih časopisih, zaman pa so bile vse rekriminacije od strani slovenskega časopisja. Druga imenovana njegova pesem pa je izšla 1. 1885. v „Beljaški Urši". Konec se glasi: Wend' hin, o VVandersmann, den BUck zur Kette Der miichrgen Karavvanken! Ilinter ilir Ein Volklein \vohnt, dem lange schon cin Dorn Im Aug' der tiefe Friede Kamtens ist. Es mag's niclit leiden, dass der W c n d e mit Dem deulseben Bruder friedlich seinon Acker baut. Des Friedens \vill dies Volk uns frech berauben! Pesnik ieh dveh pesmij nam je namenjen po milosti c. k. ravnatelja gimnazije dr. Grossa in c. k. deželnega šolskega nadzornika dr. Swida s soglasovanjem ostalih članov našega perijodičnega c. k. šolskega sveta. Ni se še izvršilo glasovanje; kajti to je odvisno od c. k. visokega naučnega minister-stva. Še smemo pričakovati, da nismo tako sedaj kot zadatje, in izpustite brž tiste vjetnike». Brodar in vojaki so šli naprej, in jeden teh je dejal svojemu torarišu: «Si slišal, kakšen izpremenjen glas je imel Bellebuono, kakor da bi ne bil več isti!» «To je bilo radi tega, ker je imel potegnjeno krinko na obraz*. «Pač še najbrž radi tiste stvari, katero je nesel v naročji!« «Ni vrag U je dejal tretji, «mi vojaki nismo vajeni, videti jih toliko skupaj, in zat6 vsakemu zavre kri, kadar jih zagleda tak kupček,..* «Ali ni rekel, da bo tudi z nami delil ?»je prašal Miho oni, ki je bil spregovoril prvi. «Vidite*, je odgovoril ta, «on hoče shraniti polovico za se, kar je tudi pravično, druga polovica pa bo za vas». «Bravo, naš kmet», se je zopet oglasil poprejšnji, «h> tudi, ti ne smeš ostati s praznimi rokami, ker si vrl možak, in nas vojake rad imaš!» «Jaz vprašam le to, kar mi je obečal vaš poveljnik; če ste ;pa vendar tako wmmmm daleft zašli, da se nam sme jinno dajati takih I pljusk v obraz, kakor z imenovanjem takega e. k. učitelja. NaSa- pripravljainica je ustanovljena sa otroke slo venske narodnosti, in ne verjameno, da zna imenitni nemški pesnik toliko naše slovenščine, da bi razumel našo deco prav, še manj pa, da bi naša deca razumela njega. Kakor navdušeno je znal govoriti svojim nemško-nacijonalnim in nemško-liberalnim ovčicam v Št. Mohorskem okraju, tako ne upamo, da ga bodo mogli naši »zmajeviči* razumeti toliko, da se bodo tudi resno pripravljali za c. k. gimnazij. Brezobzirno postopanje c. k. deželnega šolskega sveta pa nas je opozorilo na nesrečno razmerje te institucije, in treba bo našim deželnim in državnim poslancem, ba-viti se s to korporacijo in doseči take pre-membe, da bodemo imeli gotovost, da se za naše ljudske in srednje šole bolje poskrbi, kakor se je doslej; pred vsem pa, da se nam ne importuje v naše kraje edino le učno osebje fanatičnega nemško-naeijonainega mišljenja, ki pri vsaki priliki daje čutiti preži-ranje naše slovenske narodnosti in seje strup fanatizma med našo mladino. Hranite n razne novice. P. n. gg. naročnike prosimo, da po-nove naročnino za drugo poluletje; nuji o p<* prosimo dolžnike, da izpolnijo svojo dolžnost. Kdor »Soče* ne mara citati in plačati, naj jo zavrne. — Kdor obdrži današnjo in prihodnjo številko, ga bomo smatrali naročnikom tudi za drugo poluletje. Kardinal dr. Missla se povrne najbrže jutri z Dunaja v Gorico. Na postajah v Na-brežini, Tržiču in Zagradu namerava duhovščina, ga počastiti. Nu kolodvor v Gorici pa pojdejo metropolilanski kapitelj, mestna duhovščina, zastopniki oblastij ter gotovo tudi več občinstva. V nedeljo bo slovesna maša v Stolni cerkvi, pri kateri bo prisostvoval kardinal v svoji novi opravi. V semenišču napravijo eminenci na čast akademijo z de-klamacijami in petjem. Poroka. — G. Fran Lasič, c. kr. izp. politiški komisar na Krku, se poroči z g.čno Marto Pahorjevo i/. Renč. Bilo srečno! Imenovanja. — Ravnateljem državnega gimnazija v Pulju je imenovan Pet. M a r e s c h, doslej profesor drž. gimnazija v VI. okr. na Dunaju. Ravnateljem italijanskega gimnazija v Pazinu je imenoval istrski dež. odbor prof. Sil. Mi tisa, ki zna, kakor pravijo Italijani, tudi nemški in — hrvatski, češ da slednje je potrebno. Tako torej! Kaj . pa potem še govore o tem, da Istra je — italijanska zemlja! Priznanje našim poslancem. Preč. g. dr. Gregorčiču je došlo tako-te pismo: Visokočastiti gospod poslanec! Občinski za-stop občine Š e b r e 1 j e se popolnoma vjema s postopanjem Vašim in Vaših somišljenikov v državnem zboru, kakor tudi sedaj ob kritičnem času abstinence v deželnem zboru. Stojte trdno tudi za naprej pri svojem delovanju kakor tudi pri pogajanju za zborovanje, kajti ako bii tudi deželni zbor raz-puščen in razpisane nove volitve, mi in večina naroda smo zmerom za Vami. Delujte tudi v prihodnje v blagor našega vernega slovenskega naroda, ki Vam je poveril zastopstvo težer.J v verskih, narodnih in gospodarskih zadevah! Torej Bog naj Vas živi in vse Vaše somišljenike, mi pa bomo Vam vedno trdno na strani stali, za kar bi nas potrebovali. Vse za vero, dom, cesarja! Županstvo vŠebreljah: And.Rejec, župan, Jurij Lapanja, podžupan. Čujemo, da dopošljejo sliCne I izjave tudi še vse druge občine. I Izpit Iz glnnonemstva. — V ponedeljek dne 26. junija je napravilo 10 slovenskih abiturijeniitt izpit iz giuhonemstva z izvrstnim vspehom, in sicer: Bežek Nežika, Eppich Balbina, Jaki! Eliza, Katnik Cilka, Kavčič Ema, Chagaj Nežika, Mikec Franjica, Pavšič Dragotina, Plesničar Zofija in Se-devčič Olga. Čestitamo dovzetnim gospicam! Deželni zbor goriški. — V soboto je naznanil dež. glavar dr. Pajer deželnim poslancem, da na Najvišji ukaz zaključuje sedanje deželnozborsko zasedanje. Pogajanja so se razbila, ker Italijanom ni do tega, da bi nam priznali, kar nam pritiče, temveč hočejo imeti še vednu v svojih rokah prevlado. Priliko o zaključenju so hitro porabili ter zatrobili v svet, da Slovenci pripoznavajo, da le od njih je odvisno, ali imamo deželni zbor ali ne. Zavito! Odvisno je to od obeh stra-nij! Da se pa slovenski poslanci niso udali Pajerjevim zvijačam, to je bila njihova sveta dolžnost, ker naš narod noče več hlapčevati Italijanom v deželni hiši, temveč hoče biti tam ravnopraven. Ker pa Italijani, ki so v večini, do ravnopravnosti ne pnšte, je umevno samo po sebi, da se slovenski dež. poslanci ne morejo deležiti sej. Vsa odgovornost za nedelavnost dež. zbora in za posledice zadene torej edino le Italijane in pa tiste, ki jim gred6 na roke, na mesto da bi bili posredovali v ravnopravnem smislu. Kaj sedaj? Ali ostane vlada pri teh razmerah,ki so že neznosne ter silno kvarne deželi, aH se odloči za razpustitev dež. zbora? V sedanji sestavi pač menda ne bo več zboroval! Mi smo za to, da se kriza pospeši, da se končno izkopljemo iz sedanjega položaja ter ustvarimo drugi, pri katerem bi se prijemalo Italijane kar najobčutljiveje! Shod pri Rebku je bil pri vsem slabem vremenu dobro obiskan. Prišel je tudi preč. g. dež. poslanec BI. Grča in več veljakov iz okolice. Dr. J. Pavlica je zbcro-valce pozval, da naj izberejo ~.» predsednika g. deželnega poslanca Grča, ka so radostno storili. G. predsednik je pojasnil namen shoda in je de5, besedo g. dr. J. Pavlici, da je precej obširno in poljudno govoril o programu krščansko-socijalne stranke. Opisa! je najprej pijavke na zdravem životu delavskih stanov in potem navedel sredstvo proti izkoriščanju poštenega dela: zadružnost. Sklenil je: Krščanski socijalizem je krščanska pobratimstvo vseh stanov, ki delajo. Iz tega pobratirnstva so izključeni le oni, ki bi radi brez dela živeli ob žuljih delavskih ljudij. Združite se, da boste kedaj gospodarji na svoji zemlji. Letos zadnji teden avgusta bo v Gorici — ako ne bo posebnih zadržkov — poučni kurz o socijalni organizaciji in pri tej priliki osnujemo gori š k o z v ez o gospodarskih zadrug. (Živahno odobravanje.) — Drugi je govoril g. Jos. Hr.o-vatin o »Krojaški zadrugi" v Gorici. Govor je imel. med vsemi najbolji vspeh, ker se je takoj vpisalo 18 novih odov. — — G. dr. Oblak je kratko razvil misli o judovskem kapitalu, ki kakor mdra tlači ljudstvo vsega sveta. — G, župnik Jos. Kosec je govoril o zavarovalnici proti ognju. IzvoliU so nekak odbor, ki bo poizvedoval in skušal ustanoviti zavarovalnico za ajdovski sodni okraj. Bog daj! — Za tem je sledilo več podrobnih vprašanj, zlasti o vipavski železnici. G. deželni poslanec je odgovoril, da je za zdaj bolje počakati — železnico, dokler vlada ne določi svojih načrtov glede zveze severnih dežel s Trstom. — Konečno se je g, predsednik zahvalil govornikom in zborovalcem, ki se niso vslra-šili vremena. G. dr. Jos. Pavlica je zahvalil g. predsednika. Shod je bil pri kraju, ljudje so se razšli; gospodje iz Gorice in nekaj zborovulcev so še počakali, da bi dež preglasni!. Med veselim* govori in odgovori so zložili (nabirala je g.čna Oblak, učiteljica v dobri, da mi hočete kaj dati, vam bom hvaležen za dobro srce». «Na, možak, nL, nL b tako" mu je vsakdo podaril ščipec tistih novcev, katere so bili ravnokar prejeli. Bili so radodarni, ker so se nadejali velike svotc od Bellebuona. Mej tem so prišli do trga in so stopili v cerkvico. Tam so v imenu svojega poveljnika ukazali stražam, naj izpustijo vjetnike, katerim so brž porezali vezi. In Vmciguerra je rekel bro-darju: «Sedaj le pojdi, vrli možak, menda si zadovoljen*. Toda ko so se bi\/dar in oni, katere je bilotel, hitro napotili proti gori, in so rešenci vsi osupli in veseli vprašali Miho, kak6 je to prišlo, se je hitro razširila ta novica med vojake, ki so biii tam okoli cerkve, in nekoliko teh je takoj priteklo, da bi zabranili vjet-nikom odhod. cTo ne more bitiU so kričali kar vsi, «ni res l ni mogoče, da bi bil ukazal Bellebuono kaj takega!» «Kako da ni resi saj je ukazal meni, saj je ukazal nam vsem», eo vpili štirje vojakf. Kamnjah) 11 K 81 vin. za .Šolski dom" in . ravno toliko za Alojzijevišče. .Krojaška zadruga' t ttorlcl. -- i Podpisano naznanja p. n. udom in deležni-Rom, da je g. Avrelij Bisaii poslovodja iste, kateri bode vsaki dan v prostorih »Kat. del. društva" ulica Seminario št. 9. od 10 | do 12 d. p. in od 2 do 4 pop. za slučajna pojasnila ali sprejemanja novih članov. Načelnišlvo. Slovenska dekliška obrtna In nadaljevalna Šola v Gorici konča šolsko leto dne 13. julija. V nedeljo, dne 10. t. m., priredi razstavo ročnih del in drugih izdelkov v prostorih »Šolskega doma". Razstava bode trajala od nedelje 9. do četrtka 13. t m., in bode odprta vsak dan od 9. do 12. predpol. in od 3. do 5. popoldne. Stariši in prijatelji naše mladine so uljudno vabljeni, da si. ogledajo to razstavo, v kateri se bo zrcal napredek naše mladine. Ob jednera razstavi tudi slovenska ljudska šola svoje izdelke v istih prostorih. .Trgovsko-obrtna zadruga" t Gorici naznanja, da bode odslej izplačevala posojila brez vsakega pridržka ne glede na dobo pristopa. Zadruga je v kratkem času svojega poslovanja toliko okrepela, da ji ni več toliko gledati na hitro naraščanje zavarovanega zaklada, in bode dajala, kol«kor moč cent posojila. Dosedaj je moral vsak pristopi vši člen doplačati vse tedenske vloge do novega leta nazaj. Odslej pa velja to le za člene, ki bodo denar nalagali, za r^, ki si bodo izposojali, pa ne, marveč preje . ves naprošeni znesek kot posojilo. Sto olajšavo namerava doseči zadruga dvoje: pomagati ceneje zadružnikom, preprečiti, da se ji ne bode očitalo prenaglo nakupiče-vanje lastnega kapitala. Sicer je naloga zadruge, prispevati v najkrajšem času do močnega kapitala, ker pa je tok ene stranke med nami proti temu, da bi prišli do takega, mora se zadruga omejiti in nabirati glavnico polagoma. Dirka »Kolesarskega društva Oo-rlea". — V nedeljo 2. julija se je vršila napovedana dirka našega mladega kolesarskega društva in sicer na cesti iz Šturij v Vipavo na kranjskih tleh. V soboto in nedeljo zjutraj je došlo iz Gorice v vsem skupaj nad 60 oseb, dasi je do Vipave daleč in vreme ni ugodno kazalo. — Dirka je bila določena le za društvenike; og'ašenih je bilo 11 dirkačev, in sicer 6 mlajših in 5 starejših. — Dirka je bila pru-ejena po vseh pravilih tega lepega športa. — Dasi je bila cesta prav slaba radi dežja prejšnjo noč, je dirka vendar pričela točno z udarom 9.15 obeh kronometrov jurije v Šturijah in Vipavi; ceste je bilo_ odmerjene točno 7 km. Jurija v Vipavi ni vedela v kakošnem redu in času so odhajali dirk,ači iz Šturij. V pol ure je bila dirka končana. Vsi Goričani in razni gostje oO se zbrali na to »pod skalo" ob čudovitem izviru Vipave. Jurija je dognala .po zapiskih ob pri-četku v Šturijah in svršetku v Vipavi, da so prevozili 7 km. dolgo pot (mlajši): Rudolf Konjedic v 11 min.; Avrelij Bisaii v 11 min. 2 sek.; Rudolf Drufovka v 11 min. 5 sek.; ostali nekaj malega več; —od starejših: Ivan Doljak v 11 min. 49 sek.; Ign. Saunig v 12 min. 55 sek. Konjedic je dobil torej L darilo (šatuljo zlatih zaponk za srajco in manšete — in svetinjo); Bisaii H. darilo in Drufovka III. darilo; od starejših Doljak I. in Saanig H. darilo. Trije prvi zmagalci so torej narazen le za 2 oziroma za 5 sekund, kar je jako neznaten razloček. Po lepi cesti bi seveda potrebovali manj Časa. Ponesrečil se je neznatno en sam dirkač iz vrste starejših. Predno je dirka končala, je že zopet začelo rositi; na potu nazaj v Šturije je pa že dež živahno lil. Obed je bil pod neko lopo župana Š a-ple, kjer je našlo prostora okoli 100 oseb. Tam je bila zabava prav živahna do 7. zve- «Ne ne!» je kričal še glasneje neki drugi vojak, «vse je le izmišljeno. — Ravno ko je prej Bellebuono z vami štirimi odhajal, se je še za trenotek ustavil in mi zašepetal na uho, naj pripravim še jeden konec vrvi, da spira?-vimo ž njim na uni svet tudi tega kmeta, kadar se vrne*. «Pa če je kasneje dejal nam», je ugovarjala čvetorica vojakov, «če je nam ukazal, naj storimo vse, kar želi ta dobri mož, naj izpustimo vjetnike!» «Ne, ne, ne more biti tak6! je že kaka zvijača vmes!» Tako" je vpila večina tiste vojaške sodrge, in že so nekateri zopet grabili vjetnike in brodarja. Kar se je začutilo od več strani k kratu: «A, ravno gre Bellebuono! Bellebuono! Bellebuono je tu!» In res so vsi zagledali mogočno njegovo postav^; v vojni opravi, z železno krinko, potegneno na obraz, in s sulico v roki, je kar tekel proti trgu. Ko je prišel med ljudi, je začel s svojim teškim orožjem udrihati na desno in levo, da je bilo kaj; kdor je kaj dobil, je moral držati; a oni, ki je udarjal, je kričal ali bolje renčal: «Ah, sodrga, so-drgal» Pohlevni in pobiti so se umikali tisti, ki so bili pretepeni, in so se vsi kar najponižneje izgovarjali: « Nismo mislili, da bi bili vi ukazali! Ker ste bili rekli prej...» A uni ni nehal pretepati, kolikor so mu dopuščale moči. Ko so bili vsi razpršeni, je on sam prijel župnika pod pazduho, in namignil unim, naj grejo za njim; ž njimi je zavil po prvi stezi, ki je vodila proti gori. Vojaki, ki so ostali na trgu, so se čudili, niso vedeli, kaj bi si mislili, zmerjali se jeden drugega in hladili udarce. Ko so bili prišli že daleč, je župnik zahvalil kakor je najbolje znal svojega rešilca, ki ga je Še vedno držal pod pazduho, in mu tak6 pomagal pri hoji navkreber; rekel mu je, da se lehko vrne, ker oni so že na varnem. Tudi vsi drugi, ki so bili odnesli pete, so se stisnili k možu, ki so mislili, da je Bellebuono, in so ga zahvaljevali za rešeno življenje. Tedaj si je ta vzel pokrivalo z glave, da so ga lehko vsi spoznali. Naši bralci so že davno uganili : bil je Lupo. (Dalje pride). čer. Tamburaški oddelek (14 članov). .Goriškega Sokola" je zabaval družbo prav izborno in neutrudno pod vodstvom svojega vrlega učitelja g. Ern. Sirce. Občinstvo je vedno viharno odlikovalo tamburaše in še posebe g. Širco. To tudi zaslužijo, no bodi jim vvspodbujo, da napredujejo na sedanji poti. — Pa tudi veliko lepega petja so nam oskrbeli naši mladi gospodje iz Gorice. To je bil pevski zbor „ad hoc* —'in vendar je vso družbo izborno zabaval. Hvala mul — Gosp. predsednik Zej je v daljšem govoru zahvaljeval vse one, ki so kakorkoli pripomogli, da se jo dirka takč lep6 posrečila, — in je razdelil darila. V dežju smo odpotovali iz Šturij — in v dežju smo prispeli v Gorico. Vsakdo je pač prinesel seboj prepričanje: koliko lepše še bi se bilo vse sponeslo, .ako bi bilo lepo vreme! Toda kaj hočemo, bodimo zadovoljni s tem, kar je bilo, saj nas i to vspodbuja, da izrazimo željo: naj bi nam kolesarsko društvo preskrbelo vsako leto podobno zabavo. Zdravo! Dostave k. ~ Od koles, katera so vozili zmagalci,- sta po dve iz zaloge Saunig & Dekleva in Drag. Komela v Gorici, jedno pa je francosko kolo PeugosLt ? »Prlm. List* je priobčil članek v obrambo »Monta* na »napade znanega dopisnika izven uredništva", ki dolži v »S o č i* in »Adr. Post" goriško zastavljavnico in hranilnico strankarstva....... Članek je pisan kolikor toliko sitvarno in nam je v dokaz, da je stvarna polemika vendarle mogoča tudi pri nas. Mi prepuščamo odgovor našemu clan-karju, ki je obširno pisal v »Soči* Dostavljamo le, da člankar v »Soči" nima nikake zveze z dosedanjimi Članki v »Adriatische Post". V tem pogledu se torej moti uredništvo »P. L." God s v. Cirila in Metoda pride letos na dan 7. julija, t. j. na bližnji petek. Na predvečer bodo plapolali širorn slovenske domovine kresovi v čast velikima slovenskima blagovestnikoma. Prižgite tudi vi, goriški Slovenci, mnogo kresov, zlasti ob mejah, v proslavo praznika sv. Cirila in Metoda, katera sta učila naše pradede prva častiti Boga v slovenskem jeziku, kateri jezik pa današnji dan, kjer je še, v rabi, brezvestneži preganjajo iz cerkve! Prižgite mnogo, mnogo kresov! V četrtek z večer bo kres tudi priFonu na Solkanski cesti. »Goriška ljudska posojilnica" je imela v prvem polulelju prometa gld. 741.301431, v mesecu juniju je bilo prometa za gld. 180.648*92, hranilnih vlog vloženih za gld. 66.061-611/* in vzdignenih za gld. 24.159-92. Te številke govore jasno, da zavod, napreduje, ter da se ga slovensko občinstvo oklepa bolj in bolj. Ge pa bi se vsi držai« gesla »Svoji k svojim-' ter bi vsi zaupali bol'* domačim zavodom kot pa tujim, nam nenaklonjenim, potem bi nastala lahko »Gor. -i'.--v Morsko kopališče \ Gradežu. —V soboto se- je odpeljalo iz Gorice v 4 žardi-njerah 60 škrofuloznih otrok iz/mesta in z dežele v kopališke y Gradež. Iz Tridenta jih je došlo 30. Otroci z Dunaja, iz. Gradca in Ljubljane, na številu.,Jl50, soj>rišli isti dan dopoludne z > južno železnico do Tržiča, od tam so se peljali do Villa Vicentina, po tem v žardinjerah v Oglej ter po barki v Gradež. V kopališču se .'.ahaja letos 240 oseb vsega vkupe; prvo. leto jih je bilo samo 13. Deželni zbor je dajal vsako leto podpore temu prekoristnemu podjetju, ali letos ni prišlo do take podpore, ker naš deželni zbor vsled zlovolje Italijanov ni mogel zborovati. Skrajna predrznost. — Tržaški „La-voro", ki je glasilo socijaliBtov, je pokazal zopet enkrat vso svojo podlost,, kakoršne je sposoben samo — Italijan! ,V odprtem, pismu na predsednika dež. sodišča v Trstu vpraša, zakaj da g. Ples. župan v Davimt, še ni zaprti »Socijalistiška" duša da mu ne dopušča mirovati, ker ne ve, kaj da je z g. Plesom, ki je bil obsojen na 3 mesečno ječo, ali še vedno ni zaprl. Pravi, da se širijo radi tega med ljudstvom govorice, ki so na kvar ugledu pravice in sodstva v naših deželah! O Ti, mili Bože, kaka smela izmišljotina! — Italijanska podlost se zrcali v tistem pismu v kaj odkriti luči, podlost, kateri pa je namen, uplivati, da bi se zgedilo z ?. Plesom tako, kakor ž^le JfT/vn glede njega, listi nesramni Italija-', sinov 'iste nesramne »avite eolture", ' bi najrr»j '¦ ?,atrli po ječah ves slovensko-Jn .Uki tnrosi po naših deželah! In taliii« !j?.don;-har.« m nesreči naših dežel! — Take ii>~'iJ.je, lake lopovščine, so mogoče samo ie v naših »deželah neverjetnost i j", na katere osrednja vlada sebi in v državi v kvar vedno bolj in bolj — pozablja ! Društvo »Šolski dom". — (VI. izkaz, od 1. do 30. junija). Kot ustanovniki so se oglasili z doneskom 100 gld.: SI. županstvo v Na brezi ni in gospod M. Pregelj, pro*-fesor na navtični šoli, sedaj pri Sv. Luciji na Mostu. Vplačali so: gld. kr. Prof. Bežek Viktor za mesec junij 2'— SI. županstvo v Ajdovščini usta- novnino ........... 100*— Hausner Ivan, trgovec v Gorici, na fačun ustanovnitfe Se . . ... 25' — , Sivee Fran, c. kr. vadn. učitelj, let- nino za 1899......... 5*— Zorzut Ant., nadučitelj v Medani, preostanek naročnine .Edinosti" 0'50 Šantel Ant., c. kr. prof. v Gorici . 5* — Oblak Janez, župnik v Gradu pri Bledu............ 1-— Golja Ulrih, posestnik v Dornbergu 050 Vrtovec Jos., krojač v Vel. Žabljah 0*20 Koren A. v Gorici za april in maj t— Blažon Fran,. » , » » „ 2"— Kavčič Jos., . , » „ » 2*— Bolko Leopold, za maj in junij . . 2'— Craigoj Jos., knjigovez v Dobravljah 1*— Po upravništvu »Soče" št. 38 . . 2284 . 40 . . 27'66 » *2 . . 6-40 , 46 . . 136-75 , 48 . . 12.61 Dragotin Treo, odvetnik v Postojni 1*20 Pavlina Pajkova na Dunaju . . . 5*— Leban Fran, nadučitelj v Trnovem, nabral v pisani družbi pri PeršiCu 1*20 Dr. Anton Gregorčič, pokrovitelj- nine še...........300-— Pavlica Jos., župan v Rihembergu . 0*50 Ličen Maks, posestnik v Rihembergu OoO Reja Ivan, krčmar v Gorici, na račun ustanovnine.......25*— P. Hijacint Šalamun v Vel. Žabljah nabral z geslom: »Pomagajmo svojim vojakom"....... 2"— Hranilnica in posojilnica v Tolminu 45*— Županstvo v Kanalu podpore . ... . 10-— Dr. A. Rojic v Gorici ...... 0-20 Gostje zbrani v Škrbini na ženito- vanju g. Leop. Abrama dne 22. maja............ 6'— Po upravništvu ,Soče' št. 50 . . 18-10 » , „ 52 . . 5-70 Skupaj 774-86 Vsled prejšnih izkazov . . . . . 4357-931/, Do 30. junija torej etasto .... 5132-79 \ Odbor društva »Šolski dom*. 6k Likarju — zadnja beseda. — Lani sen) zaključil svojo obrambo na Likarjeva žaljenja nekako tako-le: Likar mora vedno imeti zadnjo besedo, ker drugače ni konca; naj jo torej ima! — Letos pa se v „P. L." baha, kakd me je ugnal v kozji rog, češ: ce!6 jaz sam sem mu moral to priznati. Za tč je postal v svojih letošnjih poslanicah še bolj drzen'— v besedah, toda jedra se skrbno ogiblje. Tudi poslanica v zadnjem »P. L." je le dolga vrsta psovk in zasmehovanj, nnjkrepkejši je pa konec, ko me imenuje obrekovalca in lažnjivca. — Na to izjavljam: Jas sem le na rahlo omenjal gola dejstva, ki se ne dajo utajiti s psovkami, kakorsnih je Likar bogat; kar sem rekel, je istina, katero je prav lahko dokazati: —¦ kar sem vsak C as pripravljen, ker imam v rokah pisane do~* kaze in še žive" veljavne priče, ki so bile neposredno prizadete... Likarjeve psovke o obrekovanju in laži torej vračam nazaj tje, od koder so prišle, kajti jaz vzdržujem do zadnje črke vse, kar sem o njem zapisal. Ako je pa totakfir strašno žaljivo za Likarja,, ¦ *utj«p*..dfi.Jfl4,i: jaz sem pripravljen na: dokaz resnice! Za zdaj me ni volja, da bi jaz njega tiral pred porotnike na odgovor, ker imam v tem pogledu žalostim skušnjo. Ko je izhajala Obizzijeva »Sloga* žalostnega spomina, je prinašala v vsaki številki kopico psovk itt-Inžij po Likarjevem ukusu. Ko mi je bito vsega že preveč, sem tožil Obizzija in Likarja, — no oba sta dobila (kakor reveži) ex offo zagovornika — dr. Gražiadio Luzzatto. Vspeh bi bil za me nepovoljen tudi v slučaju zmage pred skrajno me sovražečimi italijanskimi porotniki, kajti imel bi velike stroške, katerih bi mi O. in L. ne „mogla" povrniti, dočim bi ona stroškov ne imela. No Obizzi mi je dal javno zadoščenje in sem na to pravdo opustil! — Likar naj torej ne, pričakuje moje tožbe na psovke, marveč naj raj toži mene radi določenih trditev in dejstev, katera vzdržujem v polnem obsegu. Cela »poslanica* je opisana zopet povsem v duhu Likarjevega splelkarenja proti meni (v glavnem posledica njegove jeze, ker mu I. 1890. nisem dal na razpolago »Soči-nega" denarja 300 gld., kakor je zahteval, dasi je imel od mene že 200 gld.) Pisaril je že v vse možne liste vedno eno in isto pesem v senci sočasnega mojega razmerja do raznih listov ali oseb. Tudi zdaj, ko meni, da sem se kdo ve" kakd spri z našimi prvaki, zlorablja ta položaj, češ: hilf, was helfen kann! Še ni dolgo temu, ko je Likar po svoji navadi obdeloval v svoji štacuni in drugod vse naše prvake, — zdaj pa meni, naj mu ti pomagajo v boju proti meni. In s tem Likarju dovolj! Likar je omenil tudi nekaj, kar ni zraslo na njegovem zelniku, namreč: kako jaz plačujem tiste, ki so mi pripomogli do tega, karsem. Na to bodi njemu in vsakomur ta-le odgovor: Za to, kar sem, se nimam nikomur zahvaljevati — izvzemši svojce, svoje znanje in svojo eneržijo v podjetnosti, torej svojstva, katerih ni preveč med nami Slovenci, V Gorico me je spravil slučaj, t, j, moja bolezen 1. 1888. in 1889., kajti zdravniki sami so bili prepričani, da pridem le — umirat. No, varali so se. Tu sem prišel prav za potrebo: posledica preobrat 1. 1889. Ako sem pa ustanovil v Gorici tiskarno, ki plemenite nevošljivce tako strašno bode, nimam nikogar za to zahvaliti: potrebno znanje in koncesijo sem moral pridobiti sam, enako sem dobil potrebne svote denarja. Ceniki tiskovin in lepo število knjig moje zaloge pa spriču-jejo, da bi tako nizkih cen zaman iskali drugod. Zat6 dobivam tudi dela iz drugih dežel in zmagam skoro vselej, kedar tekmujem s katero drugo tiskarno. Koga neki naj bi šele zahvaljeval, ako sem jaz sam ustanovil tako soliden zavod v Gorici? Da v nekaterih rečeh ne morem in tudi nočem tekmovati z Likarjevim laškim zaveznikom — Skertom, to je umevno vsakomur, kdor pojmi, kaj je soliden zavod in kaj desperatno brcanje nezdrave konkurence. Ako pa Likar šteje prvakom v zaslugo, ker doslej še niso uničili tega narodnega podjetja, svobodno mu. Le toliko naj mu rečem, da podobno podjetje, kakoršna je moje, no more odpihniti vsaka sapica »v propad", da bi bil L. vendar enkrat zadovoljen. Tak6, kakor so naši rojaki postreženi pri meni, bi ne bili kje drugod; naročila se izvršujejo hitro, lično, skrbimo za dober jezik, naj si bo že slovenski, nemški ali laški, cene pa so tako zmerne, da se ne bojim opravičenega očitanja. Zategadel naj Likar ohrani svoje »prerokovanje" za se, ker se »propada" ne bojim, kajti naši Slovenci niso sami — Gašparji L., marveč razsodni ljudje, ki bodo pojem »o hvaležnosti" tolmačili vse drugače nego on. Punctum! A. G—k. Razgled po svetu. Cesarjevo zdravje. — Cesarju se je obrnilo na bolje. Včeraj se je odpeljal v Ischl, kjer ostane do srede avgusta. Skupni niliiisterskl svet je bil dne 29. pr. m. na Dunaju pod predsedstvom cesarja. Udeležili so s* ga: grof Goluchovvski, Krieghammer, Kallav, oba ministerska predsednika, oba finančna in domobranska ministra. Razgovor se je vrtil pred vsem o pripravah za delegacijsko zasedanje. Po seji sta se razgovarjala še dolgo časa oba finančna ministra. — Skupni ministerski svet je sklenil dalje, zahtevati potrebnega kredita za zvišanje častniških plač. Izvršcvalnl udbor čeških poslancev je imel sejo, na kateri je določil svoje stališče glede jezikovnega vprašanja z oziram na razne pojave, došle v javnost v zadnjem času. Zastopniki češkega naroda so povdar-jali, da treba v jezikovnem ožim strogo varovali pravice manjšin v posameznih kro-novinah, ter so se izjavili, da o tem odločevati je kompetenten drž. zbor. Ta izjava je zelo važna, vzlasti z ozirom na slovensko krščansko-narodno zvezo, ki se po tej izjavi lahko prepriča, da so očitanja, ki so se zadnji čds cula od strani Poljakov, Rusinov in tudi Slovencev, kakor da Čehi hočejo le za*seurediti lezikovntT vprašanje;"popotno ' neosnovana. Ta izjava je obrnjena zlasti proti onim poljskim poslancem, ki zadnji čas očitno delujejo na to, da bi razbili desnico ter s tem Poljakom omogočili iskati drugih političnih zvez. — Na vprašanje pa, zakaj češki poslanci niso odgovorili na znane o Binkoštih oTtfavTjehe' zahteve Nemcev, pa pravijo češki zastopniki, da tega zato niso storili, ker je javno mnenje v Čehih tako, da bi se s tem le dal oni izjavi Nemcev važen pomen, katerega pa nima, ker stališče Čehov v jezikovnem vprašanju je znano, in ni bilo še le treba izjave Nemcev, da bi na njeni podlagi Čehi določali svoje stališče glede jezikovnega vprašanja. — Zaprisega ljubljanskega župana Iv. Hribarja se je vršila včeraj v mestni dvorani primerno ozaljšani, ob navzočnosti mestnih uradnikov in svetovalcev, ter zastopnikov raznih oblastij. Zaprisego je vodil dež. predsednik baron Hein. Shod slovenskih lesotrzcev v Ljubljani v nedeljo je bil dobro obiskan. Izvolili so poseben odbor, ki ima nalogo, baviti se z vprašanjem o organizaciji slovenskih lesotrzcev, da se stori, kar treba v u resničenje organizacije. Ogerskt državni zbor je odložen do 2. oktobra; torej izvoli še le na jesen člene dalegacije in se bo tudi tačas še le bavil s kvoto v nagodbi. Avstrijski drž. zbor bi bil torej tudi sklican še le v začetku oktobra. Posojilo 12 lnlljonov. — Njegovo Veličanstvo je potrdilo zakonski načrt deželnega zbora tržaškega od 28. septembra 1898. za najem posojila 12 milijonov gld. Pogreb kardinala SchOnborna v Pragi je bil prav veličasten. Udeležili so se ga med drugimi: nadvojvoda Franc Ferdinand kot zastopnik cesarjev, dalje nadvojvodi Ludvik Viktor in Franc Salvator s častniško depu* tacijo dragonskega polka št. 6 iz VVelsu, dalje nadškof olomuški dr. Kolin, brnski škof dr. Bauer ter apostolski kapiteljski vikar saksonski Ludvik Wahl iz Draždan. Častniška deputacija dragonskega polka je položila krasen venec na krstu. Potem ministerski predsednik grof Thun, naučni minister, mnogo dvomih, državnih in cerkvenih dostojanstvenikov, zastopniki raznih oblastev in nepregledna množica občinstva. Pripetile so se pa tudi nesreče. Ko se je pomikal velikanski pogrebni sprevod po praških ulicah, se je splašil radi godbe neki konj ter se zaletel med učenke. Nastal je velik krik. Ljudje so bežali na vse strani ter pohodili neko deklico skoraj do smrti, ve* pa je bilo ranjenih. Podrl se je tudi neki oder. Vseh težko ranjenih je čvetero, lahko ranjenih pa 15. Kres v Opatiji. — Na predvečer godii sv. Ivana Krstnika so palili i v a n s k i otroci kres. Gasilno društvo v Opatiji, ki hoče biti nekam nemškutarsko, menda ne pozna tega slavlja. Zato so začeli takoj trobit: alarm, ko so zagledali blizu vile Kager kres, in slednjič, ko je kres že pogorel, so prihiteli na dveh vozeh gasilci, ali na mesto k požaru le v temo, kjer so potem iskali, kje je tako gorelo, da je bilo treba gasilcev! Velike vojaške vaje se bodo vršile letos, kakor znano, na Koroškem, in sicer po tem sporedu. Dne 31. julija odide 4. bata-lijon 7. pešpolka iz Celovca v Gradec. Dne 10. avg. zjutraj pride 2. bat. 17. polka iz Ljubljane v Celovec. — Od 10. do 25. avg. avg. ima vaje 8., 9. in 20. lovski batalijon okrog Št. Vida. — 11. brigada (t. j. 7. peš-polk, 2. bošniaški polk in 7. bat. lovcev) ima vaje na črti s .-adec-Volšberg-Št. Andraž-Ce-iovec. —- 12. brigada (t. j. 17. polk in 8., 9., 20. bat. lovcev) ima od 26. avg. do 2. sept. vaje okrog Celovca. — 6. divizija (t. j. združena 11. in 12. brigada) ima vaje od 3. do 10. sept. na črti Celovec-Beljak-Trg. — 28. divizija, obstoječa iz 55. in 56. brigade (t. j. pešpoiki 27., 47., 87. in 97.) ima vaje od 1. do 10. sept. načrti Kranj-Tržič; prekorači Ljubelj in gre dalje prekč Bistrice in Rožeka do Beljaka. — Dne 11. sept. se združi celi 3. voj (obstoječ iz 6. in 2S. divizije in 22. brambovcev) in vaje se vršijo po tajnih načrtih med 3. in 14. vojem. Končajo vaje dne 19. sept. Cesar pride k njim dne 17. sept. Kako postopajo z novimi posojilni-canti na Koroškem. — Iz Železne Kaple poročajo »Miru*, da so Kapelčani kakor tudi uradi delali novi posojilnici velike zapreke. Pri legalizovanju odbornikov je zahtevala sodnija za vsakega odbornika en goldinar kolek. Ker njim niso ustregli, ampak za cel odbor rabili le en goldinar koleka, so kaznovali načelnika za 16 gld. 50 kr., pod-načelnika pa za 33 gld. globe.' Kazen sta morala takoj plačati v davkariji. Ker so mislili, da se jim godi krivica, so zoper to obsodbo rekurovali. Saj imajo na Koroškem 19 posojilnic, pri katerih ustanovitvi se je za legalizovanje imen plačal le kolek za 1 gld. Samo v Kapli bi to ne veljalo. Pol leta so čakali na odgovor, pa zastonj. Mesto rešitve rekurza pa pride zopet kazen, da mora načelnik plačati 16 gld. 50 kr. Zakaj, sami ne vedo. Saj je prejšnjo globo že pred pol letom plačal. Konečno so vendar pričakati tudi rešitev rekurza. Glasi se: Kazen se potom milosti opusti, a kolki za legalizovanje se morajo dopolniti (plačati), v znesku 11 gld., ker posojilnica pri legalizovanju še ni bila re- ffftoana^teej^^ (pravna) oseba«. Tako delajo. Ali ne veljajo povsod ene in iste postave? Vse to jasno kaže, kako so Slovencem naklonjeni gospodje po raznih »kanclijab«. In vendar se drznejo nemškutarji kričati, da vlada podpira — Slovence 1 _ Tudi gledš legalizovanja podpisov novih odbornikov pri starih posojilnicah si razlagajo celovške in graške sodriije ministersko naredbo od 23. maja 1895 neugodno za posojilnice in čisto drugače kakor druge sodnije. Drevfus na Francoskem. — Dne 1. t. m. ob 6. uri zjutraj je dospel Drevfus po ladji v Quiberon, kjer so ga izkrcali ter potem pripeljali v Rennes, kjer ga bdao sodili še enkrat. Vse varstvene priprave so delovale, da se ni zgodilo nič, tako da so ga srečno spravili v zapore. Dreyfasova krsta. ~ Za časa, ko je francoska vlada tožila romanopisca ZoIo,je dala napraviti krsto s stekleno ploščo na krovu, skozi katero bi bilo mogoto videti Drevfusovo glavo. Bala se je namro.Vda bi Drevfus, ki je bolehal, umrl, ter bil pokopan na običajni način. Hotela je pripeljati ga v tej krsti v Pariz, kjer bi se bilo ljudstvo moglo prepričati o istinosti smrti. Usoda pa je odločila drugače; Francozi bodo videli Drevfusa živega. Tisto krsto je hotela kupiti neka ameriška tvrdka, ali francoska vlada se sramuje take trgovine. .KuUurn!« Nemci In Italijani. -To sta dva naroda, ki po svojih radikalnih življih kažeta svojo kulturo. Kar se je godilo v državnem zboru na Dunaju zadnja leta, to je še v živeli spominu našim člta-teljem, n6 sedaj so našli »kulturni* Nemci vrle posnemovalce v italijanskem državnem zboru! V petek se je imela dovršiti razprava o spremembi poslovnika zbornice, Opozicija pa se je temu uprla ter je zahtevala že kar s počelka glasovanja po imenu, če je zbornica sklepčna. Radi tega je prišlo do besed, katere so imele za posledico pravi pretep. Pesti so padale po kosteh in mesu in nekateri »kulturni* Italijani so se valjali "elo po tleh. Germani in Rimljani! Kar roko naj si podajo ti zastopniki najškandaloznej-ših dveh narodov, ki sta prava sramota za konec XIX. stoletja! — Kuga v Egiptu. — Do 30. p.', m. je bilo v Aleksandriji 47 slučajev kuge. 18 oseb je umrlo, ozdravilo jih je 15. Drugodi v Egiptu so ni pojavila kuga. Dogodki v Belgiji. — Revolucionarno gibanje zadobiva vedno očitnejše republikanski značaj. Ne gre se več samo za to, da se odstrani sedanja vlada, ampak za to, da se naredi konec klerikalnemu gospodarstvu sploh. V noči od srede na četrtek je prišlo do krvavih izgredov v Bruselju. Liberalci, socijalni demokratje in drugi so priredili skupno velike shode, na katerih so poživljali svoje pristaše k ustajiin naravnost grozili kralju, da ga preženo, ako odobri klerikalno volilno reformo. Shodi so ljudstvo tako razburili, da je že tisto noč prišlo do male revolucije. Nad 20.000 delavcev in meščanov si je s srditim naskokom na orožnike in vojaštvo naredilo v Bruselju svobodno pot na Grande Plače do kraljevske palače. Tam je vse klicalo: »Proč z vlado! Proč s klerikalci! Proč s kraljem! Živela republika!" Narodna garda se je deloma pridružila manifestantom. Orožniki so najprej s sabljami poskušali razgnati demonstrante, a ti so imeli pripravljene kamne in so ž njimi bombardovali orožnike. Ti so na to začeli streljati v množico. Ranili so kakih 50 oseb, mej katerimi je 10 nevarno ranjenih. V Rue Madelaine in na sosednem trgu so delavci napravili barikade, izza katerih so z revolverji streljali na orožnike. Slednji so naskokoma zavzeli barikade in jih razdrli. V tem ko so delavci začeli pripravljati druge barikade, se je vlila ploha in je naredila konec vsem bojem. Županstvo v Bruselju je prepovedalo vsako zbiranje ljudij na javnih prostorih. Tudi 30. pr. m. ponoči so se zgodili večji neredi. Socijalisti groze, da pridejo z revolverji v parlament. Sodi se, da kralj odslovi sedanje roinisterstvo. V Llegu so opozicijonalci uprizorili velike demonstracije proti vladi. Istotako so se demonstracije primerile v drugih mestih, koder se vse pripravlja na revolucijo. Demonstracije se nadaljujejo dan za dnevom. Vlada je pred pouličnimi dogodki popolnoma kapitulovala, ker je odredila, da se razprava o njenem načrtu volilne reforme odloži na nedoločen čas. Ustanovljeno lota 1863. Prvi primorski zavod za izde- j | lovJjije aromatiških izcedkov, likve- j i rov itd. tvrde j Fratelli Maregai Gradišča, Isonzo. i Čistilnica na par: ( konjaka, sllvovke, tropinovc« in najfinejših j likverov. Tovarna vinskega kisa | po edino racijonelni sistemi »Pasteur*. lahko saslnžijo ose-* vBefe stanov in v IM Ji 311 ilt. ....._____..... vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da m potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Uidwig Oster-refchsr, VIII Deutsche gasse 8 Budapest , > J*M SUDtlDIU V Girici — Nunska ulica 14-16 — V Girici Prodaj&lnica in edina mehanična popravljaliiica šivalnih strojev Brez konkurenco! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdob6 od gid. 32 naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puške Prave in edine želodčne kapljice, (Varat™™*,*. Zdrayilna mog teh v kapljic je nopre-^ kosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če so jih dvakrat na dan po jedno žlicico ____ popije. Okrepi po~ Sv. Anton Padov. kuarfeni želode*, store, da zgine v kratkem easu ometiea in životea lenosf (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je. -9 Gena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti y Gorici. Jhi mizarska Mla" v SOLKANU tri Gorici je olvorila 1. maja t. 1. v novih prostorih gosp. Otona Lenasslja mehanično tovarne vsakovrstnega pohištva ter strugarskUi izdelkov. Izdelovalo se bode z najnovejimi stroji vsako elelo, spadajoče v mizarsko in stru-garsko obrt. V svoji veliki zalogi v Solkanu, kjer se bode prodajalo na drobno in debelo, ima v veliki izberi najmoder-nefe izdelanega pohištva za spalne in sprejemna sobe ter za salone. — Nadalje Ima v zalogi vsakovrstne strugarske izdelke. Pismena naročila je pošiljati direktno na tovarno, kjer se izvršujejo točno in solidno. Tovarna se nahaja nad Lenassijevim mlinom, zaloga pa v hiši št v. 8 v prostorih »Uršuli nI*. na Travniku štev. fl v Goriei, podružnica na AecLuedottn št. 25 v Trstu, priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi v blagohotno podporo. \ Hiša na prodaj t mestu v bližini sv. Antona novega. Natančneje se izve pri našem upravništvu. Špedieijska poslovniea Uw H* t Gorici i o o! - io v ulici Minili 12 e toplo priporoča Slovencem v Gorici in z dežele. Ih zaprt m za pevaiaije pohištva. Jurij Mose v Goriei trgovec z manufakiurnim (krojnim) ktapn v Rastelu št. 7-8 ima bogato preskrbljeno zalogo vol* nenih, svilnatih in bombažastih sno-vi j z-* vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhovnike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev. R. Ir. prtvil. kraji ti Ker ftii (steitl i Inzta a iia-lm«)tfilstri|fv, «i n ti Hi«'i« Ksit sir«. Martin Foveraj, trgovec, civilni in vojaški krojač v Gorici na Travniku st. 22. I. nadetr. Bogata zaloga vsake vrste blaga, gotovih oblek, perila in vseh spada-jočih priprav za obleke vsakega stanu. Novo blago došlo za spomladansko in letno sezono iz avstrijskih in angleških tovarn se vdobiva v moji zalogi. Vdobiva se blago tudi nižje vrste od 68 kr. meter naprej, to j. 3 m 25 em za celo obleko stane 2 fl. 21 kr. Dobivajo se patentirani hlač n i k i, kateri na pasih od hlač ni treba gumbov, služijo tudi, da se hlače besijo, da se ne zvijajo. Sprejemajo se naročila za izdelovanje oblek tudi za dama fineje vrste po vsakateri zahtevajoči modi. Kdorkoli vkupi pri meni blago, mu je prosta volja si delati kjer hoče, ker pri meni je blago prav po ceni. Delo je nekaj dražje, ker se šiva večinoma z rokami. Izdelane obleke so tako po ceni, da ceneje ni mogočo zahtevati, Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree. Cene zmerne. Postrežba poltena. l^arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Goriei na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. K JLeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka (nasproti nunski cerkvi) 13, priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cL) tiskarno 2rk na perilo. (P. cl.) Trgovina z Jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici, v Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Komu štev. 2 priporoča to-le blago: Sladkor - kavo — rlž — mast — poper — sveče — olje — Škrob — ječmen - kavino primeso — moko — gris - drobne in debele otrobe — turiico — zdb - sol — moko za pitanje — kis — žveplo ¦— cement bakreni vitrijol itd. 8 20 8 Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debeli ter pristnega črnega in belega vina. p o v s o d pripoznano najbolje sredstvo za čiščenje zob. Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedie & Zsuec (prej G. Darbo) pred nadškofljo št. 5. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, clnkaste, pocinjeno in medene plo-šcevine, orodja za razne obrti in pohlšnega, itedllna ognjišča, peci, cevi in predpeenlk^, nagrobno križe. Vsakovrstne okove •> pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne sfcvbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. 61 Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbeum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian -jekla. jfffo Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz I2f prvih tovarn. fifr Kupujeta staro želez je in kovine po najvišji dnevni ceni. ®00000000000®00000000(tj ^fsvfi^oonannnnnnnnnnp 1 3%z>nz m04W.€Y?.,4tf, 7??#7tfJ - Pri Ze leta sem izpričano izvrstna primes k bobovi kavi. živčnih, srčnih, želodecnih boleznih, pri pomanjkanju krvi etc. zdravniško priporočena. — Najpriljubljenejša kavina pijača v &^^^^«&«*«*«k stotisočero rodovinah. aa^aa^raa«raftg&ts& i 1 QJ