Jože Šinit  I   Otožnost
Jo j, žemljica, kakor tih zaliv tvoja rjava prst dehti, meni nekdo pa je jadra razvil sredi te grenke noči...
Nikdar ne bom sam svoj mornar. V tujini vse moje poti krvave. Nad zeleno domačnostjo rodnih ozar tuje oči nocoj bede.
Jože Šmit I  Trudnost
Truden zašel sem med njive, zemlja v zorenju ječi, misli ko kamni so sive, v zraku po brinju diši.
V srcu pomlad mi odcveta, poln sem nezrelih sadov, cesta je kakor prekleta, več me ne vodi domov.
Smrekam so cveti odpali, veter jih zame bo zbral, tiho me bodo obdali, sredi med njimi bom spal.