CUSIIOTEKSTIIME TOVARNE NOVO MESTO /Mf NOVOTEKS ŠTEVILKA 10 LETO XIV OKTOBER 1986 OS OBČINSKEM PRAZNIKU Novomeška občina slavi svoj praznik 29. oktobra v spomin na ustanovitev novomeške partizanske čete na Brezovi rebri na ta dan v letu 1941. četaješe istega dne ponoči odšla proti Šmarjeti in 1. novembra prešla italijansko-nemško razmejitveno črto in se ustavila pred Bučko. Napad na nemško postojanko se je pričel ob polnoči in je v vojaškem pomenu le delno uspel, v političnem smislu pa je močno odjeknil ter vplival na razvoj splošne ljudske vstaje v teh krajih in na oblikovanje novih partizanskih enot ter začasno preprečil izseljevanje slovenskega življa iz obsavskega in obsotelskega pasu. Vsa leta vojne je bilo Novo mesto z večjimi krajevnimi središči izvor organiziranega na- rodnoosvobodilnega gibanja. Konec vojne pa ni prinesel ureditve gospodarskih in socialnih razmer. Produkcijska sposobnost kmetijstva je bila slaba, porušene domačije, prazni hlevi in pomanjkanje kmetijske mehanizacije označujejo začetne osnove za obnovo in nadaljnji družbenoekonomski razvoj v občini. Delavsko samoupravljanje je tudi našemu delovnemu človeku uresničilo dolgoletni sen proletarcev, da sami upravljajo tovarne. Z odpovedovanjem pri osebnem standardu in ob družbeno ustvarjalnih pogojih je industrijski razvoj v občini dosegel visok razmah. Avtomobilska cesta nam je odprla okno v svet in odtlej dalje se razvojni korak samo še pospešuje. Gospodarski razvoj je vsestransko podprl in okrepil vse družbene dejavnosti, dvignil je raven zdravstvenega varstva, razširil možnosti za izobraževanje in spodbudil kulturno ter še marsikatero drugo dejavnost in udejstvovanje občanov. Ugodna zemljepisna lega in prometna povezanost z Jugoslavijo in Evropo sta omogočili razvoj Novomeškemu turizmu. Naravne lepote privabljajo domače in tuje obiskovalce: Krka s pritoki inslikovitimi dolinami, kraški svet s podzemnimi jamami, topli zdravilni vrelci in bogastvo kulturnih, narodopisnih, umetnostnih in zgodovinskih spomenikov iz pretekle in polpretekle dobe, še posebej iz NOB. Bežen sprehod po IMV, Krki, Novoteksu, Novolesu, Labodu, Iskri in tudi manjših delovnih organizacijah ustvari vtis in prepričanje, da imamo zgrajeno pomembno industrijsko osnovo. Proizvodi in storitve gospodarskih organizacij so priznani in poznani po vsej državi in tudi po svetu. Sloves je bil pridobljen s kvaliteto izdelkov, ki se enakopravno uvrščajo v vrsto z izdelki evropskih in ameriških proizvajalcev z dolgoletno industrijsko tradicijo. Novo mesto pa ni zaprto v svoje občinske meje, temveč je pobrateno z občinami Bihač, Hercegnovi in Leskovac, s katerimi vzdržujemo trajne stike. Namen pobratenja je medsebojno spoznanje ter sodelovanje, še zlasti pri razvijanju gospodarskih stikov ter krepitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti Ob prazniku čestitam vsem občanom! D. M. Poslovanje DO Novoteks v obdobju januar — september 1986 1. Koliko nas je bilo zaposlenih? TO, DE 0I-IX 1985 Plan 1986 0I-IX 1986 Predil. Metlika 324 357 353 Tkanina 927 887 876 Konf. Novo mesto 261 257 254 Konf. Vinica 302 320 313 Konf. Trebinje 630 746 749 Konf. Prnjavor — 275 300 Trgovina 124 128 126 DSSS 305 314 313 Skupaj DO Novoteks 2873 3284 3284 V devetih mesecih letošnjega leta je bilo v povprečju 3284 zaposlenih, kar je ravno toliko, kot smo planirali oziroma 14 odstotkov več kot lani v tem obdobju, ko konfekcija Prnjavor še ni bila Novoteksova temeljna organizacija. Plan delovne sile je prekoračila le TO Konfekcija Prnjavor, vse ostale TO pa so na ravni plana oziroma pod planom. 2. Koliko preje, tkanin in konfekcijskih izdelkov smo proizvedli? TO. 1)1 EM Izvršitev MX KS Plan l-IX 86 Izvršitev l-IX 86 Indeks l-IX 1986 plan 1986 Pred. Metliki« R kg 9IK.5S8 1.070.363 1.020 158 95 konvertirnicii B kg 6I9.43K 527.060 569.488 108 barvarna B kg 665.226 636.050 672.756 106 pred N. mesto B. kg 319.869 243.283 239.256 < 98 priprava B kg 1.019.801 930.224 966.644 104 tkalnica volki 5 291.602 5.323.241 5.112.579 96 plet linica obrati 2 074.415 2.117.360 2.318.019 109 Apretura metri 2.643.811 2.591.535 2.334.463 90 Konl. N. mesto i/d. min 13.266.056 12.614.760 13.869.427 110 kos 187 915 210.248 194.981 93 Kont. Vinica i/d. min 13.426.272 14.031.360 14.919.065 106 kos 233.404 259.984 199 558 77 K«»nl Prnjavor i/d. min — 11.883.060 10.825.707 91 kos — 198.051 165.179 83 Konl Trebinje i/d. min 39.343 404 40.382.400 45.457.961 113 kos 701.704 721.146 762.977 106 kooperacija kos 439 341 — 363.834 — Iz zgornje tabele je razvidno, da smo izpredli 1.2601 preje, kar je za 5 odstotkov manj, kot smo načrtovali, nadalje smo izdelali 2 milijona 300 tisoč metrov tkanin in pletenin oziroma kar 10 odstotkov manj, kot je predvideval plan za deset mesecev. Vse štiri konfekcije in kooperanti so izdelali 1.686.000 kosov konfekcijskih izdelkov. Plani izdelavnih minut so doseženi v vseh konfekcijah, razen v konfekciji Prnjavor, kjer je plan dosežen samo 91-odstotno. 3. Smo izdelane količine tudi prodali? Odgovor je pritrdilen. V met-raži je bilo prodanih okrog 2.500.000 m tkanin in pletenin, od tega 706.000 m v izvoz. Res da plani prodaje niso doseženi, vendar pa je bilo prodanih več metrov blaga, kot smo jih proizvedli. To pomeni, da smo prodajali tudi zaloge in jih tako zmanjšali na približno 430.000 m. Lani ob tem času smo imeli na zalogi 770.000 m tkanin in pletenin. Konfekcijskih izdelkov je bilo v devetih mesecih prodanih približno 1.720.000, od tega kar 1.100.000 kosov v izvoz, in to na konvertibilno področje. Zaloge konfekcijskih izdelkov so se znižale za več kot polovico in so znašale konec devetmesečja približno 111.000 kosov. Lanske zaloge ob tem času so bile izredno visoke, saj vemo, da so bili na zalogi še vsi izdelki za Libijo. 4. Za koliko dolarjev smo izvozili izdelkov oziroma uvozili surovin, rezervnih delov in opreme? V metraži nismo dosegli zastavljenih planskih ciljev v izvozu, saj je izvoz kar za 7% manjši, kot je bil leto prej. V konfekcijah je plan izvoza presežen za 2% oziroma je za 32% večji kot lani v enakem obdobju. Levji delež pri izvozu konfekcij vsekakor nosi konfekcija Trebinje, ki dela 100% za izvoz in je v devetih mesecih letošnjega leta ustvarila z izvozom 2 milijona 200 tisoč dolarjev deviznega priliva. Celotni Novoteks je izvozil na konvertibilno področje za 5.300.000 $ svojih izdelkov in za 1.183.800 dolarjev na klirinško področje. Devetmesečni plan je dosežen samo 78-odstotno. Uvoz surovin, reprodukcijskega materiala in rezervnih delov je znašal 4.400.000 dolarjev in je manjši od plana in tudi manjši kot lani v prvih devetih mesecih. Opreme smo v letošnjem letu uvozili za 1.390.000 $. Pretežni del opreme je za metražo iz mednarodnega kredita (1FC), le 260.000 dolarjev je za konfekcijo (računalnik). V zgornjih vrsticah sem nanizala le nekaj fizičnih pokazateljev devetmesečnega poslovanja. Vsi ostali kazalci (predvsem finančni) pa ta trenutek, ko to pišem, še niso znani in jih bomo obravnavali na zborih delavcev, ki bodo konec meseca. MARTINA MAKŠE I LEP USPEH NAŠIH M USTVARJALCEV Podjetji Novoteks in Novoles sta se dogovorili za sodelovanje pri novem programu otroških igrač in opreme, ki so ga poimenovali z le- AJDA* PROGRAM « Otroci so naše največje bogastvo. Z vso ljubeznijo in vso pozornostjo jih spremljamo od rojstva dalje do vstopa v odrasla leta. Veselimo se z njimi, igramo se z njimi, razvijamo se z njimi in i njimi osmišljamo svoje življenje. Od trenutka dalje, ko naši malčki začno stegovati ročice in z njimi počno čarovnije, je igra eden najpomembnejših dejavnikov v otrokovem življenju. Prav tako je potrebna kot hrana, zrak in ljubezen. Zato moramo še posebno skrbno in preudarno izbirati igrače za naše malčke, kajti igrači je od prvega kobacanja dalje posvečene ogromno otrokove pozornosti, iz česar izhaja, da ima igrača na otroka in njegov razvoj še kako pomemben vpliv. O tem so napisane cele študije, njihove ugotovitve pa so bile vodilo oblikovalcem igrač programa AXA * V programu j AJDA ^1 gre za igrače, ki so več kot to. Gre za program, ki je lahko del pohištva, del ambienta, v katerem se otrok počuti srečnega, varnega, sproščenega in ustvarjalnega. Igrače iz programa (ADCA^ so iz naravnih materialov (osnovi sta les ali tkanina), po obliki pa spominjajo na igrače, s kakršnimi so se igrali otroci že od nekdaj. Vendar so ti materiali in te oblike oplemenitene z najnovejšimi obdelavami, z novimi tehnologijami in z novimi spoznanji o otrokovih potrebah in otrokovi fantaziji Enostavne a prefinjene oblike so v Ajdinih igračah združene s trdnostjo in obstojnostjo, kar zagotavlja, da bo igrača »zrastla« z našim malčkom. Saj funkcionalnost teh igrač omogoča, da jim daje otrok skozi čas vedno nove in nove vsebine in novo namembnost. Oblikovane so namreč tako, da z nakazanimi možnostmi sprošč egovo domišljijo v mnoge oblike in vsebine. (Mobile npr., je lahko voziček, pručka, avio, zabojček,...). Program teh igrač je oblikovan tudi tako, da je otrok pri igri z njimi varen in da ne poškoduje okolice. 2 Naravni materiali, prijetne barvne kombinacije, mehke, zaobljene linije, enostavnost, trdnost in trajnost na eni strani ter neštete možnosti dograjevanja igrače, sestavljanja in prestavljanja na drugi strani so osnovne odlike teh lepih, kvalitetnih in trajnih artiklov. V vsaki novi postavitvi bo delček otrokove iznajdljivosti, fantazije, njegov čut za lepo, uporabno in zabavno. Igrače iz programa i AJDA V) so tako vedno nekaj novega, pa čeprav spremljajo otroka od njegovih prvih poskusnih korakov pa vse do časa, ko bo otroštvo mimo in bo igrača iz programa fAJDAi/l kot uporaben predmet v sobi spominjala na brezskrbni in srečni čas otroštva. DOBRE REŠITVE SO ENOSTAVNE '■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■••■■■■■■■■■■■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•S pim slovenskim imenom AJDA. Pri tem programu bomo mi sodelovali z otroškim šotorom KOPA, Novoles pa z lesenimi vagončki, ki bodo v notranjosti šotora. Prvič je bil ta izdelek predstavljen letos septembra na sejmu KIND -f JUGEND vKdlnu, pravkar pa se predstavlja na celjskem sejmu otroških igrač Vse za otroka. Na obeh sejmih jezbudil veliko zanimanje, saj predstavlja nekaj novega in izvirnega v sicer tradicionalni ponudbi otroških igrač. Tako so bili navezani že v mnogih državah zelo obetajoči stiki za njegov plasma. Tudi domači kupci, predvsem otroški vrtci, so pokazali veliko zanimanje za taprog-ram. Zaradi tega smo toliko bolj prepričani, da bo program, ki ga ustvarjamo skupaj z oblikovalcem Tonetom Lipuščkom in Sergiom Gobbom, imel uspeh na trgu. Ta program naj bi bil tudi spodbuda za razmišljanje o kupu manjših programov, tudi zunaj oblačilne stroke, sposobnih prilagajati se tržnim spremembam, kar je tudi nujno v procesu prestrukturiranja proizvodnje. Poleg tega pa je to tudi lep primer sodelovanja dveh delovnih organizacij pri iskanju novih pot i za uspešnejši prodor na domači in tuji trg, ki ga velja v današnjih, ne preveč rožnatih časih samo pozdraviti. Zvone Preskar Delovno-proizvodno tekmovanje delavcev tekstilne industrije Slovenije 13. septembra letos je bilo v Sloveniji prvo delovno-proizvodno tekmovanje tekstilnih delavcev. Glavni organizator je bil republiški odbor ZSS za tekstilno in usnjarsko panogo. Tekmovanje je potekalo v Tekstilindusu v Kranju, Gorenjski predilnici v Škofji Loki in v Novoteksu, in sicer v naslednjih tekmovalnih disciplinah: predenje bombaža, tkanje bombaža, predenje volne in tkanje volne. Tekmovanje v tkanju volne je bilo 12. septembra v Novoteksu, ostale discipline pa 13. septembra v Tekstilindusu in Gorenjski predilnici. Za tkanje volne sta bili prijavljeni dve ekipi, in sicer MTT — DO Tabor iz Maribora in Novo-teks Novo mesto. Novoteksova ekipa, ki sojo sestavljale tri delavke: Kroni Martina, Starina Danica in Dražetič Mara, seje uvrstila na prvo mesto v ekipnem seštevku, v ocenjevanju posamezno paje bila Martina Kro- ni prva, Danica Starina druga in Mara Dražetič četrta. Kljub ogromni udeležbi ekip v tej disciplini je dosežen uspeh odličen in nadaljnja spodbuda za tekmovanje na zvezni ravni, ki bo letos v Beogradu od 23. do 25. oktobra. Naloga, ki jo je imela DO Teks-tilindus iz Kranja, da izvede in izpelje prvo delovno-proizvodno tekmovanje, je bila opravljena odlično in lahko služi za vzor tistim, ki jim bo v prihodnosti zaupana ta dolžnost. Tekmovalke in spremljevalci smo se v Kranju počutili odlično, samo tekmovanje paje pripomoglo k temu, da smo ob preverjanju lastnih sposobnosti prišli do novih spoznanj, kijih bomo uporabili za še učinkovitejše delo v svojih okoljih. Tekmovalni ekipi Novoteksa ob tej priložnosti še enkrat iskrene čestitke z željo, da bi tudi na zveznem tekmovanju dosegla podoben uspeh. Š. A. diplomirani strokovnjaki nasproti 64 odstotkom v prejšnji sestavi, vsi so tudi zamenjali službo v povprečju vsaj dvakrat pogosteje kot njihovi predhodniki. Ti mladi operativci ne priznavajo hierarhije, rajši motivirajo in prepričujejo, kot pa ukazujejo. Po besedah Guya Rienauda šef ni več nekdo, ki ti ukaže, kaj storiti, šef motivira celotno skupino in jo potiska k ambicioznemu končnemu cilju. Tak pristop pa se obnese edinole, če verjame, da so ljudje pod nji«i sposobni in vredni zaupanja. Cela vrsta znanih družb, kot so Montedison, nizozemski Philips, britanski Thorn, Saab Scania, Combitech, je le nekaj primerov, kjer novi val menežerjev ustvarja ogromne poslovne uspehe in žanje dobre delovne rezultate. Vsem tem bo sledila cela množica mladih am-bicioznežev, ki so danes še v dvajsetih letih. Ti bodo dodatno pospešili decentralizacijo okostenelih velikih korporacij, ki bodo doživljale nesluten razvoj. Po GV priredila: B. JEDLOVČN1K Tekmovanje oračev »Titova brazda 86« Letošnje zvezno prvenstvo oračev Titova Brazda 86 seje odvijalo v Novem mestu od 18. do 20. septembra. Oseminpetdeset traktoristov iz vse Jugoslavije, razen Črne Gore, je merilo svoje znanje in spretnost na njivah pri Dobru-ški vasi, v teoretičnem znanju pa so se pomerili na kmetijski šoli Grm. Tekmovanje je potekalo v lepem vremenu in je privabilo na stotine gledalcev, ki so si poleg tekmovanja lahko ogledali tudi razstavo kmetijskih strojev in orodja. Kljub močni konkurenci se je tekmovanje končalo v znamenju slovenskih oračev, saj so vse ekipne in posamične zmage ostale v Sloveniji. Naziv najboljšega orača sije pridobil MIRAN MUS-TAFA iz Rač pri Mariboru. Tekmovanje je bilo zares odlično pripravljeno in organizirano, za kar gre večji del zaslug ZTKO Novo mesto, kmetijski šoli Grm, kmetijski zadrugi Šentjernej in Novo mesto ter delovnim organizacijam novomeške občine, ki so prevzele pokroviteljstvo republiških ekip. Med pokrovitelji je bila tudi delovna organizacija Novo-teks, in sicer ekipi SR Makedonije, kateri smo predstavili tovarno in proizvodni program ter jo spremljali v času tekmovanja. ZGODBA —MOGOČE POUČNA TUDI ZA NAS Zakaj sami sebe žalite Novi poslovneži, menažerji, v Zapadni Evropi so mladi, agresivni in se ne zmenijo za hierarhično ureditev po vzoru njihovih očetov in ne priznavajo državnih meja. Plaz se je pričel v Ameriki, v Evropi pa so se te spremembe pričele vse močnejše v osemdesetih letih. Na vodilna mesta prihajajo mladi, sposobni ljudje, vsem paje skupno to, da obvladajo angleščino. Celo zakrknjeni Francozi so uvedli obvezno učenje angleščine. Poslovnež Parižan Mine pravi: »Biti danes v biznisu, ne da bi znal angleško, pomeni isto kot biti invalid.« Tako imenovana blue-jeans generacija (mladih menažerjev) je danes bolje izobražena, kot so njihovi tekmeci od 50 navzgor. Vsi imajo univerzitet ne diplomeali ustrezne tehniške naslove, vse več pa se jih odloča za tretjo stopnjo v marketinški znanosti. Zato skrbi vse večje število poslovnih šol tudi v Evropi, ki oskrbuje z operativci stranke po vsem svetu. Sedanji menežerji, kisetukajus-posabljajo, so stari od 35 do 45 let. Bolje se znajdejo, ko sodelujejo s tujci. Kot pravi 45-letni Rolf Skar, soustanovitelj in glavni menažer norveške računalniške hiše Nors Dataje njegova generacija uglašena na izrazito mednarodne note. To pa je zelo pomembno v času, ko se povečuje pomen skupnih trgov. Novi val poslovnežev ni dosmrtno vezan na eno ali dva delovna mesta, niti na kraj ali kontinent. Tako imenovano »migracijsko menažerstvo« v ameriškem slogu preplavlja Evropo. Večkrat zamenjujejo službe, da bi tako hitreje napredovali. Kot primer naj navedem britanski koncern Thorn Emi (5 mia $ letno), ki je od leta 1982 do danes skoraj v celoti prenovil svoje vodstvo. Zamenjali so 34 od skupno 44 glavnih operativcev, katerih povprečna starost znaša 42 let. Tako so si pomagali na zeleno vejo v poslovanju. Vsi novi šefi so Med nedavnim bivanjem v Jugoslaviji je Shigeo Shingo, ustvarjalec japonske nove proizvodne filozofije, odgovarjal na vprašanja novinarjev in gospodarstvenikov in ponudil vrsto koristnih pojasnil in priporočil. • Kaj vasje v Jugoslaviji najbolj začudilo? — Najbolj me je presenetilo vprašanje, kisemgapogostoslišal, in sicer: ali je mogoče vaše metode uporabiti v Jugoslaviji. Če spremenite pristop, jih zagotovo lahko. S postavljanjem vprašanja, ali je to mogoče uporabiti pri vas, žalite vašega človeka. Zakaj ne bi bilo mogoče? Zakaj tako radi žalite sami sebe? Imate znanja, od Japoncev se morate naučiti samo to, da je spodbuda v izvozu. Japonska je bila po vojni daleč za drugimi evropskimi deželami. To je bil zanjo izziv, da gre hitreje naprej. Za začetek napravite to, kar je napravila japonska: spoprimite se z izzivom industrijsko razvitih dežel. Sam sem potreboval šestindvajset let, da sem si izmislil metodo popolne kontrole kakovosti. Dajem vam jo. V letu dni jo lahko obvladate in si izmislite tudi kaj boljšega. To pomeni, dane gre za vprašanje, ali morete, temveč za to, ali hočete kaj napraviti. Mar ne želite dobro vaši državi, blaginjo vašemu podjetju pa tudi vsem zaposlenim v njem? Tisto, kar ni dobro v vašem pristopu k zadevi, je to, da ste me vedno zasuli s pojasnjevanji, da so rešitve zunaj vas in da je vse odvisno od zunanjih okoliščin. Pravite, da tega ne morete, ker ste omejeni z možnostjo uvoza, nato, da to ni odvisno od vas in podobno. Mislim, da to prvo ne drži in daje to negativen pristop. Imam vtis, da zaradi uvoznih elementov morate imeti zaloge reprodukcijskega materiala, toda za zaloge končnih izdelkov, ki so jih tovarne prepolne, nimate nikakršnega opravičila. Ne zdi se mi, da bi bili pripravljeni odgovoriti na ta izziv. Ne poglabljate se v bistvo problema, se pa tudi ne vprašate, kaj je tisto, kar ne dopušča spremembe sedanje prakse. To je pot, da najdete rešitev! Namesto tega pa, če kaj ni odvisno od vas, tudi vse drugo obravnavate tako, kot da ne bi bilo odvisno od vas. Samo to mi pri vas ni všeč. Iz Vjesnika, 24. september 1986 Tudi letos so naši delavci praznovali jubileje za 10,20, in 30-letno delo. Ob njihovem jubileju jim iskreno čestitamo in želimo še veliko delovnih uspehov in dobro počutje na delovnem mestu in doma. TOZD TKANINA DE PREDILNICA 10 let 1. Jerina Slavko 2. Mišič Djurdjija 3. Sluga Anica 20 let 1. Brezovar Marija 2. Florjančič Jožefa 3. Mežan Terezija 4. Zupančič Antonija 5. Avbar Martin 6. Kuplenik Pavel 7. Pelko Amalija 30 let 1. Gliha Leopold 2. Šenica Vida 3. Zadnik Ana 4. Kočijaž Anton 5. Mohar Martin 6. Nose Ivan 7. Turk Anton 8. Barbič Karel DE PRIPRAVA 10 let 1. Džuranovič Nevenka 2. Staniša Janez 3. Slak Zvonka 20 let 1. Dvornik Marinka 2. Falkner Jelka 3. Kuzmijak Silva 4. Lipar Zlata 5. Mamič Anica 6. Špan Jože 7. Udovič Marija 8. Vidrih Marjeta 9. Žagar Anica 30 let 1. Fišter Vera 2. Verček Marija 3. Župevec Anica DE TKALNICA 10 let 1. J uršič Mojca 2. Vuletič Milovinka 20 let 1. Šinkovec Milan 30 let 1. Bobnar Stane 2. Cimermančič Majda 3. Jeršin Marija 4. Korče Marija 5. Samec Alojz 6. Tutin Olga 7. Zupančič Ivanka DE OPLEMENITILNICA 10 let I. Miljevič Milka 20 let 30 let 1. Kolenc Stane 2. Rifelj Alojz 3. Tramte Slavka 4. Trbanc Jožefa NOVOTEKSOVI JUBILANTI DE ŠIVALNICA 10 let 1. Balažič Marta 2. Durakovič Šehrija 3. Durakovič Refika 4. Draganič Vida 5. Kastelic Anica 6. Mlinar Milka 7. Nose Angela 8. Pakiž Cvetka 20 let 1. Šoster Marija 2. Tomašev Jelka 30 let 1. Pirnar Fani 2. Zupančič Joži IVS 10 let 1. Avguštin Bojan 2. Brezovar Franc 20 let 1. Palčar Marjan 30 let 1. Bartolj Jože 2. Koprivnik Herman SS TOZD TKANINA 10 let 20 let 1. Špehar Marjeta 2. Hočevar Vera 30 let DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 10 let L Mežan Irena 2. Potočar Majda 3. Mohar Roza 4. Bele Janez 20 let L Potočar Anton 2. Lučič Marjeta 3. Jankovič Simo 4. Bele Štefka 5. Hodžič Marija 6. Štrucelj Anton 7. Hrovat Stanko 8. Krakar Jože 9. Kostrevc Cirila 30 let L Drenovec Anica 2. Udovč Marjan 3. Zagorc Franc 4. Koračin Martina 5. Zajc Štefka TOZD KONFEKCIJA 10 let L Blagojevič Gordana 2. Cvetan Vesna 3. Čoralič Šefika 4. Dragman Milan 5. Dragan Ana 6. Gačeša Mara 7. Gegič Smilja 8. Klobučar Jože 9. Murgelj Lidija 10. Novak Tatjana 11. Vrbetič Marica 20 let L Grabljevic Boža 2. Jerkovič Borjana 3. Močnik Milan 4. PodpadecAna 5. Povše Alojzija 6. Štrbenc Angelca 7. Zupančič Amalija 8. Žmavc Simona 30 let L Radež Elizabeta 2. Fabjan Danica TOZD TRGOVINA 10 let L Zupančič Majda 2. Juršič Mojca 3. Pintarič Marija 4. Vire Zdenka 5. Jovanovič Sladžana 6. Petkovič Jagoda 20 let L Barbič Antonija 2. Šušteršič Cvetka 30 let TOZD KONFEKCIJA II VINICA 10 let 1. Blažič Josip 2. Černač Miroslav 3. Dakovič Mile 4. Frankovič Angela 5. Kacun Zdenka 6. Maljevec Kristina 7. Mrvaš Vida 8. Lušič Ljubica 9. Pavlakovič Stanislav 10. Stegne Rozalija 11. Šutej Ljubica 12. Štedu Vesna 13. Vrbetič Marica 14. Župančič Ivan 20 let L Bendekovič Marija 2. Grdun Ivanka 3. Kunc Kristina 4. Mihelič Ida 5. Šušteršič Slavka 6. Bajc Štefka 30 let 1. Žagar Jože TOZD PREDILNICA METLIKA 10 let L Cerjanec Mirko 2. Race Višnja 3. Vlašič Janiča 20 let L Kozjan Anica 2. Macele Jožica 3. Stopar Mirko 4. Štrganič Ivan 5. Vrtačič Jože 30 let 1. Orlič Štefka 2. Vukšinič Nikola MODA Nekaj primerov mode iz tega obdobja nam kažejo naslednje slike: •v! v' 'M ••v. m 1 :S: .vi*. m. Sprehod skozi zadnje desetletje i m v.v .*.v Moda je zanimiv družbeni pojav, ki nas bolj ali manj spremlja skozi vse življenje. Spreminja se in pri tem vplivajo nanjo modni pojavi iz preteklosti, trenutne politične in gospodarske razmere, razvoj znanosti, prav tako pa tudi kultura, v zadnjem času vje bolj film in glasba. Vsako leto nam modni ustvarjalci ponudijo nekaj novega pa tudi Ščepec starega. »Moda se ponavlja,« pravimo, vendar ne v svoji celotni obliki: če se ponovijo linije, so potem aktualne druge barve, in obratno, detajli iz preteklih let se pojavljajo v kombinaciji z drugimi materiali, »stari« materiali se nosijo ob drugih in včasih nenavadnih priložnostih. Še bi lahko naštevali. Kombinacij je veliko. Pa poglejmo mah podrobneje leto 1976. Deset let je minilo od prvega poleta letala Concorde na relaciji Pariš— Washington. v ZDA so za predsednika izvoliti Jimmyja Carterja, umrl je francoski filmski igralec Jean Gabin in angleška pisateljica Agatha Christie, z Oskarjem za najboljši film je bil nagrajen Rocky 1, glasbeni idoli tega leta pa so bili tudi pri nas Bay City Rollers (se jih kdo spominja?). Moda? Spomladi in poleti smo bdi modni v barvah trobojnice: rdeči, modri in beli. Aktualen je bil mornarski stil. predvsem pa veliko črt in škotski karo vzorci skoraj na vseh kosih oblačil. Krilom so napovedovali veliki »comeback«, vendar jim ni us- pelo izpodriniti hlač. ki so bile včasih nekoliko krajše (nad gležnji), v vsakem primeru pa še vedno zvonasto krojene. Prav tako je bila zvonasta linija kril. Tudi jeans smo nosili v kombinaciji s karo vzorcem, včasih celoscvetličnim ali pa z drobnimi pikicami. Kombinezonu, ki je začenja! svoj pohod, so napovedovali kratko dobo, zde! se je namreč nepraktičen. Velik hit pa so bde bele papirnate vetrovke. Jesen in zima sta ohranili modro barvo in ji dodati harmonijo bež tonov, barvo kamelje dlake, tobaka in kostanja. Plašči so bili klasični, reglani, veliko je bilo puloverjev z rol ovratnikom. Drzna novost: napihnjen bluzon iz n vlona. Nosilo se je brezrokavnike iz Jlanele in dolge široke šale. Pod vplivom daljne Kitajske so bili rokavi kroja kimono, v vsakem primeru pa velikost le tričetrtinski, široki, včasih z zavihki. Zvonaste hlače in karo brezrokavnik Napihnjen bluzon iz nylona Dva modela »■ mornarskem stilu TEHNA TOZD MERKI M • r i b o r . 62000 Maribor Jur£i£eva ulica S tele« 33-184 YU JETEH P P 18J Uro račun SOK Ma’ibor 5180001-18070 "NOVOTEKS" 68000 Novo mesto direktorju tov. Ivančič prodirat SpOŠtOVdOi ! Mar,bor. 8.10.1086 Z veseljem ugotavljamo, da koraki mimoidočih že zastajajo pred izložbenimi vitrinami, ki smo jih z vašo pomočjo namestili v peš coni pred trgovsko nišo Merkur v Mariboru. S tem smo usoeli uresničiti več let staro zamisel, da je potrebno čimbolj povečati razstavne prostore in blago naših priznanih dobaviteljev približati kupcem. Zadovoljni smo, ker okolje največje mariborske blagovnice krasijo tudi vaši izdelki. Zato se vam ob tej priliki iskreno zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje in želimo, oa v pnnoonje medsebojne poslovne vezi še utrdimo. Priloženo vam pošiljamo nočni posnetek razstavne vitrine z vašimi proizvodi in vas prosimo, da našo zahvalo z najboljšimi željami prenesete tudi vašim sodelavcem. uvariško pozdravljeni! Vo ja trgovske hiše Se-rTv .Nežmah, oec. mu>-^ IV AR nCR. n sol o TO/O »>*l n arrl o • a d-.bnj n sol o. Direktor TOZD Drago Zupanec, uipl.oec. Z&UfOcUou j ZD TRANSOM, n »o! o . Maribor Razvonie OOUR TRGOVINA SISAK. n sol o. Sisak TOZD MERKUR, n sol o . Maribor TOZD ELEKTRO. n sol o , Maribor TOZD OBALA. n. sol o . Izola DELOVNA SKUPNOST SKUI URNIH SLUŽB PREDSTAVNIŠTVA Beograd. Zagreb. Sarajevo. Kragujevac. Novi Sad. Skopje Tlak BM » 1385-7» Upokojenski izlet na Vinico Novoteksovi upokojenci in upokojenke smo se 17. avgusta zbrali pred Metropolom. Ob 10. uri smo imeli odhod. Bilo nas je kar za dva avtobusa. Vsi smo bili veseli, saj smo se zopet srečali nekdanji delavci in delavke. Z nekaterimi smo delali tudi po 30 let ali pa še več. T o nas je zelo zbližalo, zato si vedno želimo takih srečanj. * V Metliki so se nam pridružili še delavci iz Novoteksove predilnice. Ko smo prispeli na Vinico, smo si najprej ogledali Župančičevo rojstno hišo. V njej je zelo bogat in zanimiv muzej, razstavljeno pa je vse Župančičevo delo, od otroštva do smrti. Prvi direktor, sedaj že v pokoju, tov. Mihelič, nas je peljal pod lipo sredi Vinice in nam na široko razložil zgodovino tega mesta. Na koncu je dodal, da so se lahko šele po zgraditvi Novoteksa zaposlili doma. Prej so ljudje zapuščali domove in odhajali v tujino. To se pozna po zapuščenih, razpadajočih hišah v mestu. Po končanem govoru smo šli vsi skupaj v kamp ob Kolpi. Tam nas je čakalo izdatno kosilo. Vseskozi nas je spremljal harmonikaš(veseli Ogolin). Privoščili smo si tudi metliške črnine, nato pa vsi veseli zapeli in zaplesali. To srečanje je bilo eno najlepših, eno najbolj pestrih in skrbno organiziranih. Spomnili smo se tudi tistih, ki iz kakršnih koli razlogov niso prišli na to srečanje. Želimo, da se ga naslednje leto udeležijo tudi oni in jih prisrčno pozdravljamo. Upravi Novoteksa se zahvaljujemo in se še priporočamo! Ivanka Vičič Bršljin 54, NM ... ':$:č I IMAMO LEPO TRGOVINO I m. j: V začetku letošnjega leta smo stopili v obnovljeno trgovino NOVOTEKS v Bršljinu. BiH smo prijetno presenečeni in zadovoljni. Imamo lepo in prostorno trgovino. V njej imamo vse vrste blaga, poseben TEENS oddelek, na novo se da v naši trgovini kupiti volno in gumbe. Naši delavci imajo tudi ugodnost nakupa na kredit. V današnjem času to marsikdo rad izkoristi. Vse to imamo v naši lepi trgovini, nimamo pa prijaznih trgovcev. Stopiš do prodajalnega puha, nihče te ne vpraša, kaj želiš. Lahko stopiš tudi za pult, potem morda najdeš kaj za sebe. Na drugem koncu pa tri trgovke strežejo in ogledujejo eno stranko, ponudijo ji tudi kaj izpod pulta ali pa kaj po znižani ceni. Zakaj nismo vsi kupci enaki? Zakaj s takim obrazom in s tako prijaznostjo ne strežejo vsem kupcem, saj je naš dinar vreden prav toliko. Vsak posamezen nakup, pa čeprav je to malenkost, se šteje v njihov promet in to se odraža na uspešnosti trgovine. Zavedati se moramo, da trgovina ne more brez kupca. NO VOTEKSOVI KUPCI ! ZA VSAKOGAR NEKAJ — ZA VSAKOGAR NEKAJ ! s * jmr * * mr* smr * jmr * mt * * Amr * simr * jmr * j—r * jmr * Mm * mr * mr * * *mr * * mt * Mmr * j—r * jm' * J"* * KelP Zelje je zelenjava, M je v primerjavi c mnogimi drugimi vrstami sorazmerno poceni, zdrava In koristna pa ni£ manj. Vsebuje izredno malo kalorij, zato pa veliko vitamina B, nič koliko dragocenih rudninskih snovi in beljakovin. Posebno pomembna so v zelju vlakna, ki so nenadomestljiva za dobro prebavo. Včasih so ljudje zelje obilno belili, saj jih s kalorijami •iromaina zelenjava brez maičobe ne bi dovolj nasitila. Toda preveč zabeljeno zelje izgubi svoj dobri in značilni okus. Najbolj namreč tekne, če je prijetno krhko. Mnogi zelja ne marajo, čei da napenja. Temu se lahko izognete — preden zelje pripravite, naj dodobra zamrzne: mraz spremeni namreč grenke in ostre snovi v njem v sladkor. NASVETI — Ca »o vaše roke rdeče in razpokane, jih nekaj dni zapored negujte a čebulnim aokom. Kota bo apet gladka In mehka. — Veje a piaanim jeaenakim liat-jem ali plodovi ao aobi v lep okras. Da bodo dalj čaaa oatale avete, dajte v vodo malo glicerina. — Kiaa, k! vam je oatal po vkuhava n ju, ne zavrzite. Vlijte ga v po-aebno steklenico, dodajte malo vode In pretreaite. S to mešanico pomivajte krožnike, ker odlično od-atranjuje maščobo In neprijetne vonje. — Zelenjava bo dalj čaaa oatala sveta, če jo boste najprej shranili v papirnato, potem pa še v plastično vrečko. Prva bo vpila vlago, druga pa to vlago ohranila. KAJ VEMO O MAJARONU? Majaron so včasih uporabljali za dlčavtjonjo parila ali za zdravljenje prehlada, lajšanje zobobolov aU za začinjanje mesa. Obstajajo tri različne vrste majarona, ki se razlikujejo le po različnih grozdih cvetov, aloer pa Jih je zelo tetko ločiti. Najmanj zahteven Je DIVJI majaron. SLADKI majaron, katerega domovina sta Azija in severna Alrika, Je enoletnice In Je dokaj občutljiva rastlina. Sladki majaron Je za kulinarične namene najprimernejši, ker pa ga je treba vsako loto znova sejati, gospodinje reje goje druge vrste, s katerimi je manj dela In skrbi. Italijani pa prav ta sladki majaron uporabljajo za začinjanje pizz. Majaron da jedi boljši okus, če ge ne kuhamo z jedjo vred, ampak ga (svetega ali posušenega) dodamo šele na koncu. Svete lističe lahko potresemo tudi po solati, omletah, ribah ali kakšnem drugem mesu. Z majaronom začinjamo mnoge se leme. mesne hlebce in mleto meso. Dober je tudi majaronov čaj, ki mu dodamo limonin sok. Takšen čaj pomaga pri glavobolu. Hladno postaja in že prijajo krepkejše jedi. Golaž vedno tekne; dokler pa je na voljo še kar precej zelenjave, mu lahko z njo po želji spreminjamo okus. GOLAŽ S PAPRIKO Za 4 osebe potrebujemo: 600 g svežih ali zamzrr>|enih paprik, 500 g čebule, 30 g mastne prekajene slanine, 750 g svinjskega mesa, sol, poper, 2—3 žlice mlete sladke paprike, 1/8 I rdečega vina, 200 g kisle smetane. Čebulo olupimo in sesekljamo. Slanino narežemo na kocke in jo scvremo v kozici, da se zapeče. Po porcijah dodajamo na kocke narezano meso: popečemo ga, vzamemo iz kozice in popečemo naslednjo porcijo. Nato damo vso meso v kozico. primešamo sesekljano čebulo in pražimo toliko časa, da se čebula svetlo zapeče. Vmes večkrat premešamo. Dodamo papriko (narezano na pramene), solimo, popramo in dušimo v pokriti kozici 10 minut. Potem primešamo žlico mlete paprike, zalijemo z malo rdečega vina, premešamo, nekaj časa dušimo in spet zalijemo . . . Vinu dodamo še četrt litra vode. Golaž dušimo na slabi vročini eno uro in pol Ko je kuhan, mu primešamo kislo smetano, solimo in popramo po okusu in začinimo s preostankom sladke paprike. Ponudimo s širokimi rezanci GOLAŽ Z ZELENJAVO Za 4 osebe potrebujemo: 300 g korenja. 200 g pora, 300 g zelene, 750 g govedine, 250 g čebule, 5 žlic olja, 3 lovorove liste, sol, poper, 3/4 I juhe (kocka), lupino pol limone, 10 g masla ali margarine, 200 g kisle smetane, 2 žlici kaper. Zeleno, korenje in por očistimo in narežemo na zelo tanke pramene. Meso narežemo na kocke. Čebulo olupimo in sesekljamo. Na segreti maščobi popečemo meso, da porjavi, dodamo čebulo, premešamo in pražimo, da čebula rahlo porumeni. Nato dodamo dve tretjini narezane zelenjave in lovorov list ter solimo in popramo. Kozico pokrijemo in dušimo jed v lastnem soku 10 minut. Ko se sok že prijemlje dna, postopoma prilivamo mesno juho. Golaž kuhamo v pokriti posodi uro in pol. I imono umijemo s toplo vodo, lupino narežemo na tanke pramene. V posebni ponvi na maslu ali margarini ždušimo preostalo zelenjavo. Kuhanemu golažu primešamo kislo smetano, kapre, limonino lupino in posebej na maslu zdušeno zelenjavo. Ponudimo s kruhovimi cmoki. NEKAJ SKRIVNOSTI ZA DOBER — (M pripravi t« j* šivu invalidov za njihovo \ ) pozornost. v i Lepo vas pozdravlja in vam \ [ želi še veliko delovnih uspehov j ' Lojzka Gorišek. PRIŠLI — ODŠLI V mesecu septembru so se v naši delovni organizaciji zaposlili naslednji novi delavci: TOZD TKANINA DE tkalnica: Marolt Boris, Golob Matija, Mencin Franc, Modrinjak Dušan, Pirc Darinka, Savič Dragica, Mlakar Franc DE priprava: Hrka Danica DE oplemenitilnica: Breznik Tanja, Zupan Robert, Zajc Robert Investicijsko vzdrževalni sektor: Metelko Vladimir, Markelc Franjo, Pavlin Franc TOZD TRGOVINA: Prodajalna Aleksinac: Mileno-vič Slavica, Mladenovič Slobodan DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: Tehnično razvojni sektor: Kure Irena Kadrovsko splošni sektor: Bele Janez V istem času so našo delovno organizacijo zapustili: TOZD TKANINA: DE tkalnica: Kren Iztok, Mlakar Marjana DE priprava: Grošič Safet TOZD KONFEKCIJA: Džinič Štefka DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: Tehnično razvojni sektor: Ko-strevc Milena UPOKOJILI SO SE NAŠI DELAVCI: DE oplemenitilnica: Dolmovič Rozi DE predilnica: Mikec Ignacij DE tkalnica: Turk Slavka IVS: Redek Jože VIDA KOLENC MAMO TOCSTaMiTgtMMiMOVO MOTO .Jir NOVOTEKS NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2200 Izvodov. Glavni in odgovorni urednik: Zvone Preskar. Izdajateljski svet: Miro Jovič (predsednik), Slavko Kavšek, Franc Brezovar, Jelica Spasovskl, Jože Starešinič, Rudi Vlašič, Jože Zurc, Mojca Jurišič, Marjan Podlogar, Majda Dular In Zdenka Židanik. Uredništvo: Novoteks Novo mesto, Foersterjeva 10 — časopisni stavek, filmi in prelom DIC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk Tiskarna Novo mesto.