XI. letnik, V Gorici, dne H. oktobra 1 '03. 41, Številka. slovensko ljudstvo na'fr; Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) vGorici. r—-1 Izhaja vsaki fc riel-ob II. tiri dopoldne. Rokopisi sc no via-čnjo. Nelraukovaua pisma se ne sprejemajo. (V n a listu znaša za celo leto •! krone, za pi'l leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo lelo 3 krone, za pol leta K l'.r>0 Za Nemfijo je ccna listu 5 K, za druge dežele i/veu Avstrije (i K.;- ' ',l T* Rokopise sprejem.i uredništvo v Ootut, d voli Si'e sv. I lil,mi* <(pv 7 i Narofnino In na znaniln sprejema upravništvo v (iorici, Scmeniška ulica 5. 1(> Posamezne številke se prodajajo v loba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, nn Josip Verdijevem te-knliSčn nasproti me-stnvniu vrtu in na Rorenjskem bregu (Riva Como) št. M po ft- vin. O&laSHi^poslanlcf se računifo. po*, potit vrstah, in sicer: Cel se tiska enkrat M vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodili. Prva enciklika sv. očeta Pij a X. F'rva enciklika papeža Pija X. je izšla. Priobčujejo „Os.‘r-rvatore Romano". Sv. oče pravi, da se je s solzami v očeh vpiral izvolitvi in da seje bal slediti onemu, ki jo 2C tet vladal cerkev z veliko modrostjo. Tudi radi tega se je vstrašil iz volitve, ker bolj kot prej se cerkev nahaja v položaju težkih in trdih stisk. Uklonil pa se je Božji volji. Njegov program je delovati, da bo povsod vladal Kristus. Morda so dobe ljudje, nadaljuje enciklika, ki tajno namene iščejo v naši duši, da bi jih izrabljali za svetne namene in za strankarske želje. Da zatremo že v kali ničeva upanja, izjavljamo, da nočemo biti druzega, kakor služabniki Boga, ki nam je izročil Rveto službo. Papež kliče na pomoč škofe, obžaluje boj, ki se povsod bije proti Bogu in pravi, d« se mora družbo pripeljati nazaj h krščanski nravnosti in kršč. življenju. Priporoča vzgojo mladine, posebno one, ki je določena za duhovski stan. Sv. ■> č e želi, da se katoliška društva v mesiih in na deželi povsod širijo in z vzgledi delujejo za krščansko življenje. Dejanje usmiljenja se mora izvrševati brez ozira na samega sebe in brez ozire na svetne koristi. — Ko bo vse zopet urejeno v Kristusu bodo plemeniti in bogati pravični in darežljivi proti nižjim. Cerkev mora biti popolnoma neodvisna od vsake zunanje vlade. Ko sveta stolica to prostost zahteva zase, ne brani le cerkv. pravice, ampak skrbi tudi za splošno blaginjo in blagor narodov. Sv. oče končuje encikliko s po-delenjem papeževega blagoslova. Dr. Šušteršič za pravice ljmta. (Govor dr. Šušteršiča v seji kranjskega dež. zbora dne 22. septembra.) Visoka zbornica! Kakor pričetkom zadnjega zasedanja, tako smo tudi danes katnliško-narodni poslanci vložili nujn predlog zaradi spremembe deželnega reda in deželnozborskega volilnega reda za vojvodino Kranjsko, vendar je med obema predlogoma bistven razloček. Med tem ko se je v lanskem našem predlogu jasno povdarjala splošna in enaka volilna pravica, tega v današnjem našem predlogu ne najdete. Četudi je ta predlog sestavljen tako, da ne nasprotuje temu našemu načelnemu stališču — kajti to moramo danes povdarjati, kakor vsikdar, da ka-toliško-narodna stranka stoji in ostane na stališču splošne in enake volilne pravice in vidi ie v uresničenju te ustavne forme uresničenje resnične ljudske svobode in pravice ljudstva, za katero se hoče katoliško-nsrodna stranka do zadnjega bojevati — smo si vendar bili v svesti, da se splošna in enaka volilna pravica v današnjih razmerah da doseči le preko izvanrednih dogodkov, katerih ne moremo kot sigurno postavko stav-Ijati v svoj račun. Ne se tajiti, da sedanji izvan-redno kritični položaj v naši državi, kakor državi onstran Litve kritični položaj cele monarhije, nekako sili na izhod v smeri ustavnih sprememb katere, kakor se skoraj vidi, so neizogibne tukaj in onstran Litve, in te ustavne spremembe se zopet ne morejo izvršiti po našem prepričanju drugače, kakor le v smeri razširjenja ljudske svobode. To so, gospoda moja, kakor sem že povdarjal, izvanredni dogodljaji, katerih ne moremo s sigurnostjo stavljati v svoj račun, pa prepričanje imamo, da bomo potom takih izvanrednih dogodlja-jev prišli do enake volilne pravice, četudi mogoče šele v daljni prihodnosti. Povdarjam, splošna in enaka volilna pravica to je naš ideal, to je ideal ljudstva — smelo rečem — v celi avstrijski državi. Toda preko idealov, po katerih stremimo, nikakor ne zabijamo dnevnih potreb in dnevnih zahtev realne politike, in te dnevno potrebe in zahteve seda- njosti, te so nas dovedle do tega, da smo danes vložili bistveno drugačen predlog kakor lansko leto. Gospoda moja — obračam se tedaj do častitih nam sovražnih strank — Vi sle, kakor veste — ne izdajam s tem j nobenih tajnosti — tekom zadnjega leta 1 sami priznali, da stojite na stališču, da , so deželnozborski volilni red mora spremeniti in sicer tako spremeniti, da se da pot v deželno zbornico tudi tistim slojem, ki so doslej bili iz nje izključeni. Postavili ste se na to načelno stališče in o tem Vašem stališču smo bili mi obveščeni. Naša dolžnost je, kot reprezentantov velike večine ljudstva na Kranjskem, da mi ta glas, katerega smo čuli od Vaše strani, poslušamo in da ne gremo na dnevni red preko tega glasu, in to gospoda moja, je vzrok, da smo sestavili tak predlog, za katerega tudi Vi lahko glasujete, ker ne nasprotuje stališču, katerega ste Vi izven te zbornice tekom zadnjega leta zavzemali. Gospoda moja, ta glas, katerega smo čuli, bil je nek glas spravljivosti in mi ga dobrohotno sprejmemo in lojalno ponudimo roke za skupno delovanje v svrho reforme volilnega reda v blagor našemu ljudstvu I Naj se torej voli odsek, kakor mi predlagamo ; v odseku je potem prilika za pogajanja, za katera smo pripravljeni, in v odseku je prilika, da konečno pridemo ustavnim potom do resnične reforme, ki je neobhodno potrebna, do reformo, katero narod v deželi od nas pričakuje. Mi vemo, da la zbornica, kakoršna je po svoji sestavi, v svojej večini ne prizna splošne in enake volilne pravice, in zato se za sedaj zadovoljujemo samo s splošno volilno pravico, kot prvi korak, ki neizogibno mora voditi tudi do enake volilne pravice. Sedaj, častita gospoda, je stvar v Vaših rokah, v rokah gospodov od nasprotnih strank! Od Vas je odvisno, da se danes sprejme nujnost predloga, da se sklene volitev odseka, da LISTEK. Moja hoja na Krn. (1’iSe turist Vozirad.) (Dalje) Cerkvica v Krnu je zelo lepa. Moram reči, da se mora marsikaka naša podružnica skriti pred njo. Zidana je v romanskem slogu. Altar in druge okraske v cerkvi je napravil g. Matevž Kokelj, in priznati je treba možu, da je svoje delo izvršil jako dostojno. Mizarska in stru-garska dela pa je zelo okusno izgotovil domačin, Tomaž Sivec, po domače Ivan, in sicer vse brezplačno. Pač izvrstna,’ hvale vredna dušal V tej cerkvici smo se bili torej zbrali in sicer k njenemu posvečenju. To opravilo je ob obilni azistenci izvršil preč. o. Edvard Havstehar, ki je za tem imel tudi pridigo. Pa s pridigo ni bilo kar tako. Kje naj pridiga preč. oče? Cerkev je za Krnce same zadosti velika in še prevelika, a za 600 ljudij je danes premajhna. Če pr;diga v cerkvi, ga več kot polovica ljudij ne bo slišala, in to ni prav. Vsi bi radi slišali preč. patra, toliko bolj, ker se je od tako daleč potrudil v Krn. Kako opomoči? Praktična I misel šine domačemu dušnemu pastirju v glavo: pred cerkev postavimo mizo, na mizo preč. patra in tamkaj bo govoril. Rečeno, storjeno. Pred cerkvijo na mizi je pridigal preč. o. Edvard. Vsi so se bili zgrnili okoli njega in pazno poslušali njegovo najnovejšo pridigo na gori. Izredno je bilo, a lepo. Po pridigi je daroval presv. daritev preč. g. Simon Gregorčič mlajši, ki je bil že prejšnji dan pohitel v svoj rojstni kraj, da se udeleži te, za Krn izredne slavnosti. Opravil je slovesno peto sv. mašo z azistenco. Na koru je pel libu-Senjski pev3ki zbor, 3premljan po harmoniju. Harmonij v Krnu 1 Zares, od sile „nobel‘‘! To ni kar si bodi! Pa so vam bili ponosni Krnci in zadovoljni! Ni čudo! Saj se jim pač nikoli niti sanjalo ni, da bodo imeli kdaj cerkev. Veselje jim je žarelo iz očij, jasna obličja so pričala o njih notranji srčni rpdo~ti. Tam seje možak zadovoljno smehljal in si vihal brke. To je veliko. Pri priprostem možu, ki ima brke samo zato, ker mu rasejo izpod nosa, je znamenje veselosti, če si jih tudi zaviha. Da bi si jih mogel še večkrat tako vesel in zadovoljen! Popoludne je bilo blagslovljenje križevega pota. Tudi to sv. opravilo je izvršil preč. o. Eduard. Mladeniči in možje so v slavnostni procesiji prinesli podobe v cerkev. Lepo jih je bilo videti in ganljivo. O, čuvaj te Bog, ti dobro, verno slovensko ljudstvo ! Tako se je v Krnu lopo izvršila cerkvena slavnost. Kaj pa Krn, ta sivi starec nad nami? Toliko sv. opravil se je opravilo pod njim, pa še odkril se ni. Še bolj globoko je čez ušesa potegnil svojo sivo kapo. Ali je mar trdovraten liberalec? Ne morem si misliti. Tako star, pa tako neumen! Popoludne je bilo začelo deževati. Naš up za na Krn je šel po vodi. Ne šel Viharji, ki se zunaj tepO, se bodo do jutri zjutraj stepli, ščistiii bodo ozračje, in julri bo razgled s krna še lepši. Torej, upajmo dalje ! Do večera sem imel priliko opazovati Krnce, ki so se bili zbrali tudi pri „Pomolu“. To ti je zdrav, trden rod, nekateri so ti naravnost orjaki I Posebno mc je zanimal neki mladenič, ki je bil res od sile krepak in visok. Samo zato sem mu mislil plačati eno pivo, pa ravno takrat je odšel. Lahko mu je žal. Ob en „pir“ je prišel. se na tistem mestu, ki je edino kompetentno, pride do sporazumljenja, seveda do takega sporazumljenja, kakoršno je mogoče z dobro vestjo zagovarjati pred veliko večino prebivalstva v deželi. Mi vsi vemo, da je od tega sporazumljenja edino odvisna normalna delavnost dež. zbora, in ako je gospod deželni glavar, kakor tudi gospod deželni predsednik, ako sta oba la dva funkcijonarja povdarjala, da je redno delovanje deželnega zbora potrebno — dobro, mi smo pripravljeni, to normalno delovanje omogočiti, mi smo pripravljeni stopiti na pot pozitivnega, mirnega dela, mi smo pripravljeni spremeniti se vsak hip v regularno opozicijo, ampak en pogoj mora biti — z vso silo narod v deželi to od nas zahteva — in ta pogoj je: poštena volilna reforma mora biti osigurana. Danes prvič smo zbrani v ti krasni palači. Ta krasna palača se je zidala z ljudskim denarjem, zidana jfi od ljudskih žuljev. Jaz mislim, da lepše svojega delovanja ne moremo pričeti, kakor da na stežaj odpremo ljudstvu vrata do te dvorane, da tisti dobe tu sem pristop, ki morajo dosedaj še zunaj stati. Ako ta čin storimo, bo to tudi najlepši plod Božjega blagoslova, in s tem sklepam. Shod na Iderskem pri Kobaridu. „Slov. katoliško politično in gospodarsko društvo za kobariški okraj“ je napravilo v nedeljo dne 4. oktobra shod na Iderskem pri Kobaridu. Shodu je predsedoval domači župan g. Anton Manfreda. G. župan priporoča domače zadeve glede Drganjščka, vodovoda in hlevov v Matajurju g. poslancu, Ivanu Lapanji, in prepusti njemu besedo. G. poslanec poroča nato o delovanju v preteklih zasedanjih deželnega zbora, posebej o deželni norišnici, o deželni zavarovalnici za govejo živino, o deželni Po resno-zabavnem večeru smo morali misliti na počitek. Saj jutri gremo na Krn, precej zgodej ob dveh, tako smo se dogovorili. Ni spak, da se Krn dotlej ne odkrije! A kam gremo spat? Domači gospodar „Pomol“ pravi, da gremo na postelje. Mi, da ne! Posteljo imamo vsak dan doma, mi hočemo — v seno. To je romantično na planini! In zmagali smo. V senik smo zlezli na seno, čez katero so bile rjuhe razgrnjene, in tam smo se zarili vsak v svojo jamo. Zunaj je nevihta vila, naj bo! Jutri ne bo več! Tam sem toraj ležal oblečen v senu in premišljeval. Na Krn! Fant, nevarnosti te lahko dohitijo na poti ie velike! Kako bo s teboj? O, ko bi imel pri sebi vsaj Gabrščekov kolomon! „Kdor to pismo pri sebi nosi, temu se ni treba bati strele, ne ognja, ne strupene pijače. Kdor ta blagoslov pri sebi nosi, se mu ni treba bati nobene nevarnosti". A kaj mi pomaga, da ga znam na pamet, če ga pa nimam pri sebi! Kleto stališče! Nikoli več ga ne pustim doma! Kako bo? Bogu se priporočim, On me varuj in vodi! Zunaj brije nevihta, zebe me, v seno zarivam svoje noge — lahko noč, krnski Črnogorci! (Dalje pride.) hipotečni banki in njenem pomenu, o zvezi mlekarnic v kobariškem okraju in predlaga ustanovitev sadjarskega društvu, ki naj bi imelo svoj sedež na Merskem. Ozir delavskih inočij v naših okrajih predlaga g. poslanec tudi, naj bo sklene, da se potom visoke deželno vlade prepovo mladeničem hoditi v svet, dokler niso zadostili vojaški dolžnosti. — Sploh bo pa g. poslanec v deželnem zboru priporočal vse domače občinske zadeve. Za njim je dobil besedo drnštveni tajnik, g. Ciril Metod Vuga. Razložil je, v čem obstoji značaj moža in priporočal posebno v sedanjih časih značainost in možatost na katoliški podlagi. Sedanji resni časi zahtevajo od nas tudi resnega skupnega dela, zato naj posamezniki ne poslušajo glasov političnih sebičnežev, ampak naj vsak posluša glas svoje vesti in naj gleda, kaj zahteva od njega korist celokupnega naroda slovenskega. V političnem in domačem društvenem življenja združimo se, da tako zadostimo svoji narodni nalogi v domačem okraja. Storimo mi do svojega katoliškega naroda svojo katoliško narodno dolžnost; bodi potom z našim narodom kakorkoli, vsikdar se bomo lahko tolažili s sladko zavesijo, du smo v pravem času storili, kar je bilo odvisno od nas! Zborovalci so sprejeli tajnikov govor 'obravanjem. G. poslanec Ivan Lapanja je nato poročal o zakonu o kmetijskih zadrugah, in enoglasno je bila sprejeta resolucija, naj deželni zbor stopi vendar enkrat s tein zakonom na dan. G. Ciril Metod Vuga predlaga sklep celokupnega shoda, naj se visoka vlada naprosi, da se tudi med nami na Primorskem uslftnovi mlekarska šola, da ne bo treba našim ljudem pohajati tako šole v tujini. Sprejeto enoglasno. G. poslanec govori konečno o potrebi, da se tolminski okraj združi v veliko akcijo, da se dožene zveza lokalne železnice s Sv. Lucijo in Kobaridom, oziroma Bovcem. V to naj občine tolminskega okraja iz svoje srede sestavijo konsorcij. Ta predlog kakor tudi drage predlogo in poročila g poslanca so sprejeli zborovalci z navdušenim odobravanjem. Ker se nobeden ni več oglasil k besedi, je g. predsednik zaključil shod s trikratnimi „živiou-klici na presvitlega cesarja. Občni zbor „Kat. pol. društva v Bovcu“. Radi raznih neprilik in ovir se je občni zbor letos zakasnil. Predsednik Š u 1 e r pozdravi navzoče ade ter pov-darja v svojem govoru nalogo društva. Na kratko omeni vspehe društva ter priporoča edinost in vstrajnost, da pridemo do večjih. rTrkajmo, in se nam bo odprlo! Bodimo v svoji stvari trdovratni, vstrajni, in dosegli bomo mnogo !u Ko je tajnik Abram, vikar iz Trente, sporočil mesto odsotnega blagajnika o društvenem gmotnem stanji, omenivši, da ima društvo vsled požara na arhivu škode do 150 K, je zavračal najprej napade na društvo. Društvo nima namena delati zdražbe v okraju, pač pa nestrankarski skrbeti za njega blagor in korist, kakor se uvidi iz vsega njegovega dosedanjega delovanja; ako se meda tadi v politiko in tudi v osebnosti tu in tam, mora to storiti, ker je dandanes gospodarsko vprašanje s političnimi v nerazdražni zvezi. Dostojno in stvarno pa nastopa društvo povsod. Dosedanje društveno delovanje in nove resolucije. Za rudarje, katerih vrste se množe od dne do dne, in ne bo zlasti v Bovcu kmalu niti hiše več brez vsaj enega rudarja, se je društvo do zdaj odločno potezalo, in bi se bilo še bolj, ako bi bilo mej njimi malo več zavednosti in sloge. 1. Rudurji-vojaki niso dobivali prej za časa orožnih vaj nikake podpore, dasi je to postavno določeno; mnogi nimajo nič drugega razven zaslužka, in kak6 naj živi družina v tem času? Na pritožbo društva je ministerstvo potrebno ukrenilo. 2. Istotako je obljubilo ministertvo, da bo poskrbelo v naprej po možnosti tudi za slovenske rudniške uradnike, katerih do zdaj ni kljub temu, da je v Rablja več slovenskih rudarjev nego inonarodnih, ter da premnogi ne umejo nemščine. 3. Obljubilo se je tudi, da se po možnosti odredi, da bo zdravil obolele rudarje z Bovškega bovški zdravnik. Trebalo bo p& v popolno dosego društvenega namena še odločnejšega koraka, in ta se stori. — Rudarji bodite složni, pob rinite se, in ugodi se vami O drugih prošnjah in pritožbah se bo '•poročalo na prihodnjem občnem zboru Kozjereja je na Bovškem pereče vprašanje, in i njo v tesni zvozi pogozdovanje. Ljudstvo gotovo ni proti nameram vlade, ki hoče omejiti ali do cela odpraviti kozjorejo, vendar pa mora pri lem nujno vlada dati mu drugih nadomestil, drugih sredstev za življenje. Z dosedanjim postopanjem pa no doseže vlada drugega, kakor dan na dan množeče se izseljevanje in rapidno padanje ljudstva na Bovškem. Kdor bi si ogledal v davkariji gozdno kazni in škode v projšnjih letih, bi — strmel! Na društvene pritožbe jo odgovorilo poljedelsko ministerstvo 4 jul. 1902., da ne more ničesar ukrenili, doklor deželni odbor ne premeni svojega stališča. Društvo jo dež. zboru poslalo tozadevno pritožbo in prošnjo, in na dr. Gregorčičevo temeljilo pojasnilo v lanskem zasedanja ap&mo premenilev deželnega zakona; tudi se je v zadnjih par letih obrnilo glede preganjanja koz;\ precej na bolje. Na predlog Jos. Flajsa iz Bovca in pa Mat. Ivančiča, kurata na Srpenici, so sklene doposlali dož. zboru policijo za premembo zakona proti kozji reji. Železnica bi bila za gornjo soško dolino prepotrebna. Ivančič, srpeniški kurat pojasni to vprašanje, ki se razpravlja vže nekaj lot sem; v zadnjih par letih pa se zlasti omenja krajevna železnica od sv. Lucije, ozircm« colo od Logatca, odnosno od Idrije čez sv. Lucijo do Loga pod Predelom. Na Kranjskem mislijo vže itak zvezati Idrijo z železnico, na Laškem pa istotako Čedad se soško dolino; prej so nameravali napraviti predor proti Kanalu, kasneje pri Volčah zdaj pa so izbrali pot do Kobarida. Ako bi se pa imela sploh prej ali kasneje graditi proga do Loga, bo vlada vsekako zahtevala deleže od dežele in občin, kakor pri vipavski železnici. Nato pa mi niti misliti ne moremol Kako naj naše uboge občine prispevajo, kje vzamejo denar? Zato se sklene resolucija, da se vlado in dež. zbor naprosi, čimpreje zgraditi omenjeno progo, katero pa izvrši država samabrez pris p evko v d e že 1 e in zlasti revnih občin, ki vže itak gi ne vajo pod žulečimi bremeni in so same potrebne podpori (Dalje pride.) Politični pregled. Odhod ruskega carja. — V soboto 5. t. m. zjutraj o peti uri zapustila sta naš cesar in ruski car Mtirzsteg ter se vrnila proti Dunaja. Popoludne sta dospela vladarja do Maidlinga, od koder se je povrnil ruski car zopet v Darmstadt. Pri odhodu sta se vladarja najprisrčnejše poslovila. V Miirzstegu pa sla imela vladarja dolge pogovore. IbIo-tako sta se dolgo pogovarjala z ministroma za zunanje zadeve, z grofom Lamsdorfom in grofom Goluchovvskem. Največ pa sta Bedela skupaj seveda grofa Lamsdorl’ in Goluchowiky, kajti izdelovala sta načrte, po katerih hočeti Avstrija in Rusija nadalje pacificirati Macedonijo. Istočasno sta obvestila o novih korakih ruskega in avstrijskega poslanika v Carigradu, ki naj bi tadi turško vlado obvestita o tem. V tem obvestilu pa dotični novi koraki, katere menita Rusija in Avstrija v svrho pa-cifikacije Macedonije vkreniti, niso še označeni in se bodo toraj še komaj naznanili. Le toliko je rečeno v omenjenem obvestilu, da so se skazale reforme, katere sta predložili in sestavili Rusija in Avstrija v spomladi, nedosiatne in neiz-datne ter da jih treba razširiti in vpo-rabili tadi izdatnejša sredstva, da se te novejše reforme izvedejo. 0 kakovosti izdatnejših sredstev pa, kakor rečeno, obvestilo poslanikom nič ne govori. Zalo pa je ves politični svet še vedno jako radoveden, dali je bil mir na sestsnku obeh vladarjev, da govorimo s .Kikirikijem1, „besiegeltu ali pa „p e t s c h i e r t*4. Kriza na Ogrskem. — Sedanje razmere na Ogrskem napravljajo na vsakega človeka lak utis, kakor da bi vladala zdaj tam anarhija. Ne le to, da je grof Khuen podal svojo ostavko in da se noče več pečati z vladnimi posli na Ogrskem, storili so to kakor grof Khuen tudi ostali ministri. Pri vsem tem pa se sklicuje parlament, ne da bi pri njegovi seji zastopal vlado kak član isto. Kaj takega se do sedaj še ni dogodilo. V soboto je imel namreč ogrski državni zbor svojo sejo, a udeležil seje ni noben minister. Na dnevnem redu to seje je bil protest proli temu, da se so obdržali vojaki, četudi so že doslužili 3 letu, še nadalje v vojaški službi. Ta odredba vojnega ministra označevala seje kot nepostavna, in leteli so napadi posebno na domobranskega ogrskega ministra. Vendar se je našel neki govornik, in sicer pristaš liberalne stranke, ki je domobranskega ministra zagovarjal, češ, daje omenjena naredba čin skupnega vojnega ministra, ki pa ni odgovoren državnemu zboru, ampak delegacijam. Našel se je tudi govornik, ki je opominjal opozicijo, naj dovoli vojnemu ministru lak kontingent novincev, kakoršnega je dovolil avstrijski državni zbor, in triletnikom bode tako pomagano. Ali tu je začela opozicija kričati, in najprvi med njo Kos-suth, da se to koj zgodi, ako se upelje madjarščina kot poveljni jezik pri ogrskih polkih, da pa ne bode dovoljen niti jeden novincev, dokler se to ne zgodi. Okolo te točke bo je šakala razprava, dokler so ni seja zaključila, in se ni sklenilo, da se prihodnja seja skliče še-le potem, ko bode imenovano novo ministerstvo. Kdaj pa se to zgodi, tega pač nobeden ne ve. Nekateri mislijo, da pride cesar še te dni v Budimpešto in imenujejo celo moža, ki bi bil zmožen vsprejeti v sedanjem kritičnem položaju nalog, sestaviti novo ministerstvo. Med tem pa kriči in vpije opozicija, da ga ni moža, ki bi pripravil ogrski parlament do kakega delovanja, dokler se ne ugodi zahtevi po poveljniškem raadjarskmn jeziku. Kdo pa naj ugodi ti zahtevi, ko je cesar na tako odločen način že dvakrat izjavil, da on v to zahtevo nikdar ne bo privolil?! Grofu Khuenu so na Dunaju jako zamerili, da je na tak čuden način podal svojo ostavko ter da se ni, kot zastopnik odrske vlade,udeležil carjevega vsprejema. N,ogov izgovor, da je podal svojo ostavko, ne drži, in to tem manj, ’ ker ni cesur njegove ostavke še vsprejel. Sicer pa je jasno, da je ta izgovor neutemeljen, ko se je grof Khaen vendarle udeležil vsprejema nemškega cesarja na Dunaju, čeladi je bil tadi takrat podal svojo ostavko, in je bila ista ostavka tudi vsprejeta, in je grof Khaen takrat le vodil posle ministorskega predsednika, kakor jih vodi tudi sedaj, ali jih bi pa moral vsaj voditi, dokler ni imenovan njegov naslednik. Novo srbsko miuistcrstvo. — Novo srbsko ministerstvo sestavljeno je tHko-le: Predsednik mu je general Gruič, za zunanje zadeve postal je minister Andrija Nikolič, ministerstvo za notranje reči dobil je Stojan Protič, pravosodni minister postal je Nikola Nikolič, za nauk in bogočastje Ljuba Stojanovič, finančni minister je postal Milič Radovanovič, minister za javna dela postal je Vlada Todorovič, trgovinskim ministrom je imenovan Todor Petkovič, in vojno ministerstvo prevzel je polkovnik Andrejevič. Dopisi. Iz Podgore. — V Podgori imeli smo z dovoljenjem premilostnega knezo-nadškofa v nedeljo 4. oktobra popoldne izvanredno slovesno procesijo z Marijinim kipom. Ob 3. popoludne zbralo se je mnogo ljudstva domačega in tujega v cerkvi. Slovesnost se je začela s kratko pridigo, katero je imel preč. o. Vilibald iz kapucinskega reda. Sč svojim krasnim govorom je navduševal in blagroval druž-benice Marijine družbe in spodbujal vse ljudstvo, kako naj časti Marijo; posebno pa vnemal dekleta, katera niso še v družbi, da bi pristopila. Besede prihajale so iz srca izvrstnega govornika in ča-slilca Marijinega ter segale do srca poslušalcev. Marsikatero solzno oko je pričalo to; le škoda da mu je bil odmerjem tako kratek čas. Koj po govoru začela se je pomikati procesja; prvi so šli šolski otroci, za temi možaki i. t. d. Lepo, sč cvetjem okinčan kip Kraljice nebeške nosila so belo oblečena dekleta z narodnimi pečami na glavi. Pred njimi šla je častita duhovščina, pevci, in dolga vrsta belo oblečenih deklic z cvetjem. Za njimi vrstile so se družbenice, belo oblečene sč svetinjami in modrim pasom, pa 8 svečami v rokah. Za kipom pomikala se je dolga vrsla drugih deklet in žen. Koder je šla procesija, bila so okna olepšana in razsvetljena v čast Brezmadežni Devici. A ni častilo samo nemo cvetje dobre, mile naše Malere, častila so jo tudi resnično pobožna naša srca. Med šolskimi otroci moli glasno mala deklica rožni venec; odgovarja jej otročji glas. Glej, možake v tako obilnem številu, tudi ti častijo Marijo z rožnim vencem v rokah. Zdaj slišiš najlepšo pesem rožni venec, zdaj litanije. Dekleta prepevajo Marijine peBmi. Takr ae je pomikala procesija po veliki cesti do sred vasi in potem nazaj v cerkev, kjer je končala z blagoslovom. Lepa hvala /sem Marijinim častilcem, ki so k tej slovesnosti pripomogli. Upamo, da bomo smeli to Blovesnost z dovoljenjem premil, knezo-nadškofa vsako leto obhajati! Lepa hvala cerkvenim pevcem, kHteri so slovesnost Marijino z lepim petjem poveličali. Časi vsem dekletom, ki so tako tekmovalo mod Beboj za čast M. B. in žrtovalo čas in denar. Še eno prošnjo Marijino hčore! Ostanite zveste dobri vaši Materi, druga dekleta pa prosim: pridružite se tej ljubi Mamki; priznajte javno, dajo častite! Ne bode vam žal v življenju; še manj pa v smrti! Pod varstvom te mogočne Matere je lepo živeti in še lepše umreti. Podgorka. I/. Mirna. — Preteklo nedeljo priredili so socijalni demokratje tukaj shod kjer je znani Kopač premleval stare frazo, seveda, največ mu je bila na potu duhovščina. Socijalni demokratje so imeli letos pri nas že mnogo shodov, na katerih ljudstvo slepe ter je od cerkve odtujujejo. v\j pa od naše strani, ali se je kdo zganil? Ne bodimo pastirji, kateri mirno gledajo, kako jim volk ovce odnaša! Izginili so časi, ko s • j • pričakovalo pomoči od zgoraj. Opasali moramo meč in bojevati so proti sovražniku. Sami moramo prirejali shode. Imamo društva, katerih prvi namen je ljudstvo izobraževali, ali ravno ta namen se najbolj zanemarja, društva v tem oziru spe. Vzbudimo jih! Soc. dem stranka zastruplja naše šo dobro ljudstvo kapljo za kapljo ter je pripravlja za svojo namene. Prireja mu razne plese ter je s tem pripravlja v veliko socijalno bedo. Zadnii čas je, da so prepreči to zastrupljene ter ljudstvo poduči. „Kdor spi, no ulovi rib“. , Na delo toraj kogar mar! No kar je mož dolžan, kar je mož mož&n, to storiti jo dolžan. Delavec. Št. Viška gora. — Župana imamo 1 To veselo novico moramo sporočili celemu svetu. Kakor čreda brez pastirja, bila je naša občina, brez župana, lepo število mesecev. Imela je sicer črednika, a ta je bil šo brez pastirske-županske palice. Toda sedaj — slava c. kr. glu-varstvu — je dobil naš črednik nazaj staro zguljeno palico. Izvoljen je za na-rodno-nerodno ideje velezaslužen mož g. Matevž Pirih. Županska volitev se je vršila v najlepšem redu pred 2 tednoma, saj je bil pri volitvi navzoč sam c. kr. okrajni glavar — mož postave. Škoda, da zastopnika c. kr. glavarstva nismo tudi videli že pri prvotnih volitvah starešin in sicer tudi v osebi kakega g. uradnika, kateri bi tedaj lahko preprečil ali vsaj opazil marsikako nerednosl in ne-postavnost. Omenili nam je šo, da sta dva od „klerikalcev‘ izbrana moža iz Tri-buše, volila sedaj za podžupana g. Klemenčiča v Tribuši — najhuj-iega nasprotnika „klerikalcev“ in desno roko g. Piriha. Kdor potrebuje kaj možatosti, naj je gre iskat le v dolino ob ldrijici v neko gotovo vas, kjer bivata dva gotova moža. Škoda le dragih vrlih Tribušanov, ki so se toliko trudili za drugačen izid volitev. Sicer je pa g. Pirih postal že skoraj „klerikalec“, saj nam pravijo, da baje popravlja eerkev na Št. Viški gori in tudi g. Klemenčič misli menda popravljati farovž v Tribuši. Vsa čast! Iz Podmelea. — Dne 4 oktobra smo imeli tu veselico v prid bolškim pogorelcem. Obnesla so jo vfIo dobro, le tamburaški zbor je tu pa tam pokazal še kako hibo, kakoršna se pa kaj lahko pokaže pri začetnikih Posebno dobro se je obnesla zadnja točka št. 11. „prosta za baba s plesom1*. Plesalo se je z vso narodno vnomo in požrtvovalnostjo do ranega jutra Ali bi no bilo bolje, če bi ples opustili tudi v prid bolškim pogorelcem in denar kar so ga zapravili pri plesu, bi bili hvaležno sprejeli revni Bovčani. Anhovo. — Une 4. t. m. je gosp. dovolil ples, menda v zahvalo za triletno službovanje kot župan. Mislite si, ljubi čitalelji, moža župana, malo zmožnega, (Dalje v prilogi.) Prilop ..Primorskima Lista" št. 41. z Dne 8. oktobra 1903. ki no ziin no čitati no pisati, pa Hi li koncu lo veselico privošči. Huvno ol> priliki plesa jo voznik i/. lini peljal vino, namenjeno presitim plesalcem Toda prod vasjo Anhovo ho jo vo/. /, vinom n« lepem pod cof!" zvinil. Ixl«>klo ga jo čez 6 hektolitru po (ravniku. I*a l»i bilo tuili pur volov ho sabo potegnilo, ako no In bil voznik naglo vso jormono porezal. — Uče f an jo sicer poskrbel ploa za vo-liki praznik Matoro Božje, a cerkvenega polja v Goronjempolju nol Zdaj ni v Uorenjompolju že tri mosece nobenega polja pri službi božji, da mora nam gr>Hp. vikar vne opravljati. l’roj amo O lot imeli prav lo, „ in izvrstno potjo domačih p«y-eov. Resnici na ljubo moram povedati, da pevci nimajo nikakega plačila riizun 16 kron na loto od občine, in jih jo 10. Tako je vašo napredovanje I tri let« iščeta a tajnikom Bo« si vodi kaj pri prejšnjem g. blagajniku, mesto da bi ho bili poganjali za železniško postajo v Anhovem! — Vaša županska doba jo žo pred meseci potekla. Spravilo občinska šila in kopila v rod in vso potrebno za novo volitov! Ako tr^u ncmud.,inu no ukrenete, ao pritožimo na pristojno meato I Več ob inarjev. Stržišče, dne 4. oktobra 1(103. — Dne 1. oktobra ao naznanjali topiči, da je došel k nam novi dušni pastir. Zahvaljujemo se preč. škofijskemu ordina-rijatu, da ao je vendar en' '•at spomnil naše zapuščeno gorske duhovnijo. '\im pa, čaatiti gospod, kličemo : Dobro došli, na mnoga leta! — Obonem pa izrekamo najtoplejšo zahvalo pročaatitemu gospodu Ivanu Koširju z Oblok, ki nas jo prostovoljno in brezplačno oskrboval vse leto, da smo lo malo nedelj bili brez duhovnega opravila. Bog stotero povrni blagemu gospodu I N o kdo. Iz bnške doline. — O krosu je minulo že tri leta, ko je bila zadnja volitev župana. Fo poalavi bi ae volitov morala že razpisati in vršili. Toda našim občinskim predstojnikom ni doali mar za postavo, da se le njim polni žep, pa je vse dobro. Kakor ae vidi, tudi sedaj še čislo nič ne mislijo pričeti z pripravami za nove volitve. V četrtek dne prvega tega meseca je imelo sejo naše starešinstvo, v katerej ao prišle na razgovor tudi obč. volitve; večina starešinstva je bila za to, da se volitve izvrše v roko dveh mesecev. Toda temn se je vprl naš slavni tajnik g. Burgar z vso silo, češ da nima časa, da bi pripravil kar jo potrebno. Seveda on nima čaaa za take Btvari, pač pa za udrihanje po klerikalizmu ima dovolj čaaa na razpolago. Mi menimo, da obč. tajnik ae nima protiviti slarošinaki večini, on dobiva plače od „Iiberalcov‘* in „klerikalcev”, zategadelj ima tudi dolžnost jih poslušati. Vidi ae pa tudi, da pri na8 vlada še vedno terorizem. Par oaebam se mora namreč pokoriti cela občina, akoravno na veliko škodo vaeh. Žalibog da ni nobenega starešine, ki bi jim v obraz povedal, kar jim gre. G. Burgarju pa avetujemo, naj lepo molči, da ae preveč ne zameri, in bi utegnil tudi marsikatero grenko slišali. Z „ajzen-ponom** je prišlo tudi veliko veselja, katero posebno ugaja nekaterim liberalcem. S plosovi kar tekmujejo, kje jih bo le več. Hiša božja razpada, rastejo pa krčme kakor gobe po dežju, in a tein se množi po mnenju nekaterih ljudsko blagostanje. Lepa bodočnost ao nam kaže, in a lem za danes dovolj. Novice. Kanonična vlzitaclja. — Prihodnji teden, in sicer od 11.—15. t. m. ae bo vršila kanonična vizilacija v Solkanu, Kronbergu, Pevmi, Podsabotinu in v Št. Mavru, pri kateri priliki bode milost, kne-zonadškof delil tudi zakrament av. birve. Duhovske vesti. — Č. g Ignacij Kobal novomašnik in bivši prefekt na-šega „Alojzijevišča“ je imenovan za kan-celisla knezo-nadškolijskega ordinarijata. Duhovske vesti v tržaški školijl. — C. g. Josip Ujčič, škofov kaplan v Trstu, poda se te dni na Dunaj na višje duhovsko izobraževališče pri sv. Avguštinu. — Č gosp. Jakob Če maža r, bivši kapelan ni Opčinah, bil je te dni umeščen za župnijo v Koštaboni. Osebna vest. — Havnateljem na ljubljanskem učiteljišču je imenovan g. Anton Črnivec, glavni učitelj na iatem zavodu. Imenovanje. — Bivši sodnik v Bovcu, g. dr. Viktor A h ač i č je imenovan za deželnosodnega tajnika na okrožnem sodišču v Novem Mestu. Ime n o v nuj n in premeščen j a. — Prodseilništvo tržaškega nadsodi.šča je imenovalo za sodna kancelista pisarniška pomožna uradnika, in sicer: g. Rudolfa It n It i g n o n u za LoVinj in g. Angela Martelanca za Podgrad. Premestilo pa jo sodnega kancelista Josipa Šajino iz Lošinja v Trst in Hodnega kancolista g. Art. Čotarja iz Podgrada v Sežano. Smrtna kosa. — V torek je zadela spoštovano družino Zucchiati-jevo v Medani brilka izguba. Umrla je namreč gospa Ana Zucchiatti roj. Cortini v 70. letu avojo starosti. Spoštovani družini našo iskreno sožalje, pokojnici pa naj svoti večna luč. Pri Sv. Luciji na Mostu umrla jo, spovedana in obhajana, udova Ana Kovačič, atara in častita žena. V ubožnih razmerah je več ko 11 let po malorno skrbela za trojo svojih prerano osirotelih unukov. Vendar je doživela, uboga žena, veliko veselje, da je najsla-rejši njo unuk lotos zvršil gimnazijo ter stopil v bngoslovnico goriško. To ji jo posladilo zadnje dneve in ure, s to tolažbo odšla je v večnost po zasluženo plačilo. — Svetila ji večna Inč! Za goriško škofijo so sprejeti v bogoslovnico sledeči gg., abiturijenti: Anton Gerbec iz Kobdilja, Grošnlj Mihael iz Železnikov, Kafol Anton iz Čepovana, Konda Ivan iz Zadlaza-Zabče, Klobučar Andrej iz Ravnij, pl. Posarelli Štefan iz Avč, Pregelj Ivan iz Sv. Lucijo, Vodopivec Josip Dornberga, Fasiolo Honorij iz Gampolonga, Gulupin Ernst iz Vor-megliana, Rigolli Anton iz S. Lorenzo Banale (Tirolsko). Za „AlojzijcviŠče“ je podarila dražba vednega češčenja celo mašno opravo; c. kr. gozdarsko in domensko ravnateljstvo 15 m9 drvij; razni dobrotniki zložili 30 K, s katerimi se je kupilo oltarni križ, kanonske table in 4 oltarne svečnike iz medu; slovenska duhovščina na zaupnem shodu dne 28. sept. 10 K 66 h; neimenovana 7 K; č. g. Jos. Golob ob tridesetletnici svojega maš-ništva 30 K. Bog stotero povrni! Dostavljamo ponižno prošnjo, da bi se one občine, ki so bile blagoslovljene z dobro letino, spomnile tudi nAlojzije-višča“ I Za slovensko slrotišče v Gorici oziroma za „kat. društvo detoljubovM so darovali: P. n. Matija Cej 30 v., N. N. 5 K, Sofija Budal 2 K. Izkaz milodarov na naslov podpisanega urada za bovške pogorelce : Č. g. Jamnik, župnik v Sorici 14 K 70 h, duhovni v Rajhenburgu (Štajersko) poslali 60 K, vjkarijat Vel. Žablje 8 K, kaplanija Boljunec 5 K, administracija »Slovenca1* 7 K 38 h, goapa Ahacija Šabec iz Idrije 4 zaboje stare obleke, čevlje i. dr., kuracija Novake 52 K, č. g. Alfons Poljšak v Štomažu 10 K, župnija Soča 20 K, kuracija Libušnje 20 K, župnija Otlica 15 K, kuracija Podgora 40 K, č. g. A. Mesar iz Lokovca 10 K, župnija Prvačina 20 K, župnija av. Antona pri Kopru 14 K, župnija Osp 11 K 20 h, župnija Brezovica (Istra) 10 K, župnija Zgonik 5 K, č. g. Jel. Knežek, kaplan v Sostrem 8 K, župnija Roče 6 K, č. g. M. Markič na Golacu pri Podgradu 12 K, č. g. Jos. Mašera 20 šol. otrokom pogorelim vsakemu novo zimsko obleko. Blagim dobrotnikom povrni obilo dobrotljivi Bog, ter obudi še mnogo drugih podpornikov revnim pogorelim bovškim faranom. Župnijski urad v Bovcu, 6. okt. 1903. Vidmar, župnik-dekan. Beda na Goriškem. — Nekatere občine na Goriškem so vsled požara in raznih ujm v tekočem letu močno trpele. Posebno občine, katerim je največji ali edini dohodek skupilo za Badje in vino, so hudo prizadete. Sadja je bilo letos prav malo, in trta je vsled neprijaznih vremenskih razmer le pičlo rodila. Po nekaterih krajih se niti ne pokrijejo stroški, katere zahteva obdelovanje trte. — Požar v Bovcu je naredil veliko škode; mnoge družine so zgubile vse, kar so imele, celo obleko, hišno opravo ter vsa živila in pičo. Naravno je, da ao se dotične občine obrnile za hitro in izdatno pomoč na c. kr. vlado. Državni poslanec dr. Gregorčič je z ozirom na ta žalostni položaj stavil v državnem zboru dne 25. sept. dva nujna predloga, katerih eden zadeva občine, ki so po qmah trpele in v katerih se že nahaja ali žuga pomankanje in boda, drugi pa posebno bovški trg, kjer Ireba ne samo z nova zidali hiše in poslopja, ki so pogorela, marveč tudi urediti pri lej priliki državno cesto in nekatere ulico. Gledč Bovčanov pridružil se je dr. Gregorčiču tudi zastopnik kmečkih občin g. Oskar Gabršček, ki je stavil prvemu sličen predlog. Na c. kr. vladi je zdaj, da škodo in bedo natanko preišče ter da potrebno ukrene, da ljudstvo čez zimo ne ostane brez strohe in živila, brez potrebne hrane in oblačila. Denarna podpora, brezplačna živila, brezobrestna posojila in javna dela so neobhodno potrebna. ,,Krojaška zadruga*4 ostane to-raj v svojih prostorih. — Na veliko jezo onega, ki jo v svoji Don Kišolski domišliji menil, da mosari z mesarskim nožem „Krojaško zadrugo1*, dočim je v resnici vihtel v svoji roki le skrhani pipec, je sodna oblast v zadnji inštanciji razsodila, da ima „Krojaška zadruga11 pravico ostali v svojih dosedanjih prostorih toliko časa, za kolikor sta so svo-ječasno dogovorila ravnateljstvo »Ljudske posojilnice1* in pa ravnateljstvo „Kro-jaške zadruge11, kateri dogovor je skušalo sedanje ravnateljstvo „Ljndske po-sojilnice“ moško prelomiti in je v ta namen naperila proti „Krojaški zadrngi** tožbo, v kateri je dobilo v prvi inštanciji prav, a je v drugi inštanciji, in kakor vidimo zdaj tudi v tretji in zadnji korenito pogorelo. Sicer ni drugačnega izida te pravne zadeve nobeden razsoden človok pričakoval, a najmanj pa razsoden jurist. — Svečarna g. Jerneja Kopača — odlikovana. — Na razstavi v Vidmu ao dobili izdelki g. Jerneja Kopača iz Gorice prvo odlikovanje. Čeatitamo I Soeijalni demokratje so imeli javen ahod dne 27. sept. v Sovodnjah, dne 3. t. m. v Nabrežini, dne 4. t. m. pa v Mirnu. — Na vseh treh shodih je bila enaka ..govoranca** I Voditelja soc. demokratov v Podgori Andreja Reja so izključili iz konsumnega društva, katero so vstanovili soc. demokratje v Podgori. Izključen je tudi od nPanificija1*, kjer je bil nekak knjigovodja. Omenimo Se, da so pred kratkim zarubili voz, s katerim je „Pa-nificiou po Podgori židovski kruh vozaril. Zdi se, da židovski rg5eft“ v Podgori umira! Moderno posvečevanje praznikov. — Namesto da bi ljudje ob nedeljah se odpočili ter se v molitvah zahvalili Bogu za dobrote, katere ao od Njega dobili med tednom, amatrajo po avojem modernem in naprednem naziranju nedelje za to, da zapravijo to, kar ao med tednom za-služili s pijančevanjem in a hrupnimi ve-selicami, katerim sledi po navadi tadi tepež. V nedeljo bilo je v Gorici na raznih krajih več tepežev, in pijancev videlo se je po raznih ulicah vse polno. Kak žalosten utis napravi na človeka, ko vidi v poznih urah vračati se domov moža in ženo z malimi otroci, ki so komaj shodili, in ko čujejo grde kletve iz očetovih ust, ki se ga je nalezel toliko, da komaj stoji na nogah, in da ga morajo večkrat otroci voditi ter spravljati domov. Kaj naj bode iz otrok, katerim dajejo stariši take izglede?! Največ priložnosti k pretepanju pa dajo brez dvoma javni plesi. Tako so se v nedeljo na Goriščeku, kjer je bil javni ples, aprli med seboj vojaki in civilisti. Na potu, in sicer za Ražonerji, pa je prišlo do krvavega pretepa, katerega je prov-zročil kočijaž Gumar s tem, da je zasolil nekemu vojaku krepko zaušnico, na kar so vojaki potegnili bodala iz nožnic. Najhujše pri tem pretepu je opravil neki Angel Breščak, ki je prišel po naključju k pretepačem. Mir so napravili redarji, ki so nekatere izmed pretepačev aretirali. V neki krčmi na Studencu so pili trije bratje Medeotti. Pili pa so preveč, in pijani so se začeli prepirati. Ker so v krčmi preveč kričali, postavili so jih pred vrata. Ali tu zgrabila sta se brata Anton in Mihael. Mihael potegne iz žepa nož ter ga sune bratu Antonu v vrat. Prišli so redarji, ki so ranilca zaprli. Tiskar A. Gabršček obsojen. — Kobaridsko sodišče je obsodilo te dni tiskarja A. Gabrščeka na 60 K globe in sioer na tožbo nekega carinskega uradnika v Robiča, katerega je A. Gabršček razžalil in sicer pri izvrševanju njegovih uradnih dolžnosti. Okupacija Avstrije po Italijanih. — V zadnjem času se je priselilo v Gorico in v Trst brez Slovita ljudi iz Italije. Kmalu bodo ti ljudje imeli v rokah našo trgovino in najboljša mesta. Goriški in tržaški magistrat jih podpirala! Gradnja bohinjsko železnice je privabila na Avstrijsko na tisoče delavcev, ki se pri nas vdomačujejo. Tako ae polagoma pripravljajo tla za Italijo. Kaj pa dola avstrijska vlada? Oddaja javna dela italijanskim podanikom!! Kamenjani učenci »Šolskega Doma". — „Gazzetlino Popolare*1 prinaša v aobotni številki doslovrio to-le: „V sredo zvečer se je zbralo na Goriščeku dvajset italijanskih šolskih otrok, oboroženih a kamenjem, da bi ž njim napadli 8 učencev ,.Šolskega Doma1*, ki so se morali po oni strani vrniti iz šole domov. Komaj so se približali slovenski učenci, napali so jih italijanski učenci s kamenjem na grozen način. Tudi drugi mimoidoči ljudje bili so v resni nevarnosti in so se zaradi tega vrnili na Korenj in opozorili o tem kar se godi mestnega stražnika Jeusig-a, ki je potem dotične ljudi spremljal. Stražnik je pri ti priliki srečal slovenske otroke, ki ao ae jokajoč vrnili z Goriščeka proti Kornju, in za katerimi ao italijanski otroci, kamenjajoč jih, tekli. Ko ao italijanski učenci zagledali stražnika, zbežali 80 pred njim ter izginili za Ražo-narji. Neki slovenski učenec iz Solkana bil je močno ranjen na čelu, drugemu je isto-tako priletel kamen odzadaj v glavo ter ga močno ranil. Več slovenskih učencev pa je bilo lahko ranjenih. To v resnici ne dokazuje omiko. In ako smo mi pri drugih prilikah ostro obsojali ultranacijonalnc čine Slovencev, ne moremo danes storiti od manj, da ne bi obžalovali neomikano in surovo ponašanje Italijanov, kateri bi morali, kot ljudstvo stare kulture, druge podučevati v omiki in ne bi smeli biti potrebni, da se uče omike od drugih**. Tako piše doslovno italijanski list, in mi ne pristavljamo danes temu poročilu ničesar. Poklicani činitelji pa naj zadevo preiščejo in naj poskrbe za to, da se ne bodo več ponovili taki prizori. Potrjene občinske volitve. — Kakor čojemo, je tržaško namestništvo zavrnilo utok naprjen proti občinskim volitvam občine Kojsko-Kozana, ter dotične volitve s tem potrdilo. Porotno zasedanje. — Prihodnje porotno zasedanje prične v Gorici dne 23. novembra. Zgubila se je v nedeljo zlata zapestnica s Fr. Josipa tekališča, J. Verdija tekaliSča do ulice Čontavalle. Kdor jo je našel, naj jo prinese v naše apravništvo, kjer izve naslov izgabitelja. Taki so. — Taki so namreč Italijani, brezobzirni, kjerkoli se naselijo. Jeden tak je tudi neki Luigi Turri, krojač, ki je prišel a trebuhom za kruhom k Sv. Luciji na Tolminsko in se tam naselil. Odprl je namreč svojo krojaško delavnico ter obesil nad vrati iste tablo z napisom Laigi Turri, sartoria, Schneider. Ako ni to skrajna brezobzirnost da ne rečemo celo predrznost in konečno celo izzivanje, potem ne vemo kaj bi morali še kot tako zaznamovati. Ta privandrani polentar, ki si hoče krotiti svoj lačni laški želodec v čisto slovenski vasi, daleč proč od italijanske meje, prezira popolnoma izključno slovenski značaj te občine in njenih prebivalcem. To je pa že malo preveč. — 10 milijonov lir za poitaljan-čevanje Slovencev in Hrvatov v Primorju in v Dalmaciji. — Društvo „Dante Allighieri** je sklenilo, da si izposodi pri raznih bankah v Italiji 10 milijonov lir, da bi lažje izvrševalo avojo nalogo. Da bode največ tega denara dobilo društvo „Lega Nazionale**, o tem ni dvoma, kakor tudi ne o tem, da bodo otroški vrtci in „Legine“ šole kakor gobe iz tal vedno bolj rasle po slovenskih in hrvatskih občinah v Primorju in v Dalmaciji. Naj bi vendar ti komedijanti raje za ta denar kupili polente svojim rojakom, katero si morajo služiti sedaj na tujem, kakor pri nas v Avstriji, na Francozkem in v Ameriki. Še jeden c. kr. — Pavel Pogačnik c. kr. poštni uradnik v Trstu, rodom Slovenec in narodni izdajalec, jo izvoljen v odbor evangeljske zveze za Avstrijo, katera ima namen strti v avstrijskih narodnih katoliško zavest in pripraviti ljudstvo do padca v naročje — Hohenzollerncem. — Da Pogačnik zaradi svojega evangeljskega delovanja še ni občutil posledic, se jako čudimo. Zanimivo pa bi vsakako bilo temu — gospodu obrniti narobe žep, da bi se videlo, od koga je odvisen. Kajti izkušnja nas ači, da je že marsikaka baraba v Slovencih izdal svojo narodnost in vero za — lačni groš ter potem za tako Jadeževo plačilo pridno delal za „nemško stvar*1 onih faktorjev, ki se ne sramujejo imeli med svojimi političnimi sotrudniki izdajalce nenemških narodnostij. Pazite, da ne dobite pouareje-nega deuara. — V Anconi zasledili so neko dražbo, ki je ponaredila vse polno 10 kronskega zlatega in papirnatega de-nara. Kakor smo že omenili svoječasno, dobili so na Vipavskem več komadov ponarejenih 10 kronskih cekinov. Ta ponarejeni denar je izdelan iz kovine bri-tanja in je navlečen s pomočjo galva-noplastike z zlato navlako. Ta denar pa ima cvenk, ki je prav sličen onemu pravih cckinov. Posebno mnogo pa je raztrošenega 10 kronskega papirnatega ponarejena denara, in sicer toliko, da so je vlada odločila zaradi tega izdati nove bankovce po deset kron. Deželni odbor razglaša. — Na slovenskem oddelka deželne kmetijske Sole v Gorici se začne početkom novembra meseca t. 1. nor dvoletni tečaj. Deže'ni odbor je dovolil za dvoletni tečaj 1903-15)05. lf> prostih mest za mladeniče, ki so doma iz Goriško-Gradiške. Prošnje za sprejem je doposlati vodstvu oddelk. dež. kmetijske dole do 15. oktobra t. I. I' 3 mladeniče sprejme v šolo, je trebp dokazati: a) da so stariši ali varuhi zadovoljni, da vstopi v šolo. Zato ima podpisati pro-silčevo prošnjo oče ali pa varuh; li) da je prosilec dovršil 16. leto, kar ima dokazati s krstnim listom. Le če je kedo telesno posebno krepak, sprejme se tudi po dovršenem 15. letu, če ga vodja, kateremu se ima osebno predstaviti, prej nego prošnjo vloži za sprejem sposobnega spozna; c) da jo lepega nravnega vedenja, kar ima dokazali s spričevalom ondolnega županstva; (I) da je dovršil ljudsko šolo z dobrim uspehom, kar ima dokazati s spričevalom ondolnega županstva; e) da je telesno sposoben izvrševati navadna kmetijska dela, kar ima dokazati z zdravniškim spričevalom; f) da je dovolj izobražen, kar ima dokazati s sprejemnim izpitom; -lične prijave naj se odpošljejo pod naslovom: „Odbor za proslava odkriča Star-čevičog spomenika-. Zagreb Iliča 21. Družba sv. Mohorja. — Dn6 24. septembra smo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali si bodemo da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje b knjigami po tej-le vrsti: Škofije: 1. Krška, 2. Amerika in Afrika, S. Kazni kraji, 4. Lavantinska, 5 Ljubljanska, 6. Tržaška, 7. Goriška. Cenjene gospode poverjenike, ka-kerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo naj takoj, ko dobijo „aviso“, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki provzro-čujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje. One. gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. Odbor. Nemiri Szegedinu. — V torek so se dogodili v Szegedinu hudi nemiri. Na Kossuthovem grobu so našli namreč venec, katerega so položili vojaki, ki morajo služiti nad tri leta. Venec so odstranili in izročili policiji. Vsled tega se je zbralo pred mestno hišo več tisoč ljudi, ki so zahtevali, da se jim venec izroči To se je tudi zgodilo ter nesli so venec zopet na Kossuthov grob. Vojaštvo je venec zopet odstranilo ter ga spravilo v vojašnico. Ljudstvo je vojašnico napadlo s kamenjem, nakar je vojaštvo nastopilo, ier jelo streljati na množico, ker je ista vojaštva kamenjevala. Ranjenih je bilo več oseb. Hrvatski slikar vsprejet od sv. očeta P^j* X. — Sv. oče Pij X. je po lastni želji due 30. septembra že drugikrat vsprejel v avdijenciji hrvatskega slikarja Celestina Medoviča. Delj časa je opazoval sr. oče svojo sliko, katero je izvršil imenovani hrvatski slikar. Sv. oče je izrazil pri ti priliki svojo posebno zadovoljnost ter je ponavljal svoje čestitke nasproti hrvatskemo slikarja. Č. g. duhovnikom In drugim gospodom, ki imajo navado, da si v jesoni preskrbijo vino za celo leto, priporočamo v prvi vrsti tri tvrdke in sicer 1. Kmetijsko zadrugo v Št. Pelru pri Gorici, 2. Veliko zalogo g. Josipa Toroša, veleposestnika in veletržca v Gorici nasproti slovenskemu „AlojzijeviščuJ in 3. „Vi-narsko in sadjarsko drnštvo za Brda“ v Gorici, ulica Bazelini št. 20. Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos ... K 170’— do 190 — Sandomingo „ 2101— „ 220'— Java .... Portorico . . „ Ceylon . . . Slakdor............. y*Speh.............. Petrolij v sodu . . „ „ zaboju . Maslo surovo . . . „ kuhano . . Otrobi debele . . ,, drobne . . Turšiča stara . . . Oves................ Moka ogerska: št. 0 K 28 60 St. 1 K 27 80 št. 2 K 26 60 25 40, „ 4 „ 25'-, „ 5 „ 23 80 št. 6 K 2220 J) ft V 210- 260- 270 — 180- 260 — | Nova delavnica cerkvenih posod O O O O O O m orodja. Gorica, magistratna ulioa št. 8. Podpisani vsoja si naznaniti prci. duhovščini, da je odprl novo dulavnico cerkvenih posod ter se priporoča za na-ročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrslni kovini in v vsakem slogu po najniijih cenah. Ker ie nima iluslrovanih cenikov, poSlje po ielji preč. duhovičim obrise raznih posod in orodja. Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljiih iznajdbah in popravlja ie rabljene. Udani Franc Leban, irebrar. Naznanilo. Podpisani naznanja sl. občinstvu in svojim cenj. naročnikom, da otvori s 15. oktobrom brivsko podružnico na Stolnem trgu 2, kjer hode mogel postreči posebno naročnikom spodnjega dela mesta ter onim z dežele, bolje nego je to storil doslej. Obe brivnici sta preskrbljeni z izbornimi delavskimi močtni, da je vsakdo točno postrežen. V zalogi so vedno v veliki izberi vse potrebščine brivske stroke, kakor lina in navadna mila, razne parfumerije za dame in gospode, vse po zmernih cenah. Rojakom iz mesta in z dežele se toplo priporoča udani Anton Pucelj, brivec. KrojaSka mojstra Čufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona it. 7 v hiii g. Jerneja Kopača izdelujeta vsakovrstne obleke za mo2ke po meri, bodisi fine ali pa pripFOste. Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deieli, posebno pa 6. duhovščini za obilna naročila. Odlikovana mizarska Id strug delavnica. A. Černigoj (društvenik . lMlz. zadrup<*“) v Gorici, Tržaftka ulica h. fctev. 18. Priporoča svoje mizarske izdelke vseh slogov iu za vsaki stan. Izdeluje tudi vse strugarske izdelke točno po naročilu. Vsa naročila se preskrbi v najkrajšem času po zmernih cenah. Delo lično in trdno. e Podpisani priporoča slavnemu ob činstvu v Gorici in na deželi svojo nrodajalnico jestvin V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlin« v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi testenine tvrdke Žnideršič Sl Valenčič ▼ Ilirski Bistrici, ter drago v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Scmeni&ki ulici h. fctv. 1 (v laslni hiši) Podpisani se priporočam slav. občinstvu in svojim rojakom za obilna naročila svoje nove delavnice v lastni hiii na Kolehah pri Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sukna, hlačevine in izgotovljenih srajc. Vsako naročilo se izvrši točno in po celo nizkih cenah. A. Mavrič, kroj. mojster. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najeenej« kupovališče uirnberškega iu drobuega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Mu bnvala za ne letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Q Pozor! Pozor! Cj^ 'N i I I Id Iffil O M v: N:i proilaj ji' holo in črno lirisko. t.jjiivsko. furlansko in islrijanskn vino. Odpošilja si' na vsi' kraji' v sodčkih «xl !>(> litrov naprej. 1’oslrežlia je točna, cene zmerne. Se priporoča s spoštovanjem Josip Toroš, Via de! Pontc Isonzo lišt. 6. _ (iorica. f]centralna= ^posojilnica" v (»orici, orali od 1 avj. naprej od 8. zj.do l.pop. I 33K e©©©©e©š©e©e©®®©es®©©(r>r-T m mm in slav. občinstvu sploh se priporoča v obisk '( 1 1(1 v Gorici na Travniku (Piazzagrande)tik cerkve sv. Ignacija. 5Ž _ fi M * *; sl! sl! *l llCTlPre i!3$R3gI H I sapa M 3sr&.'l W 11 \mi !$§& S J V Gorica, Y Gosposka ulica š. 7, priporoča svojo veliko zalogo mod. blaga, kakor:zadi\]e novosti okraskov za obleke, rokavice, nogavice, pajčolane, solčnike, dežnike, trakove, pasove, predpasnike, vse potrebščine za *tviye. Zaloga n. boljšega perila za gospode in gospe. Zaloga raznovrstnih trakov itd. IP ******* * ** Važno za gg. trgovce z jestvinami in cenjene gospodinje! Podpisani s tem uljudno naznaivjam, da mi je poverila z dnem 1. t. m. tvrdka: ZMIDERŠIČ & VALENČIČ prva kranjska tovarna testenin zalogo in zastopstvo svojih slovečih in priznanih izdelkov. Zaloga preskrbljena bode zadostno z vedno svežimi , Ilirskimi te strojev, g ijc po najnižje mogočih | udi najnovejše in naj- § za gospode krojače in šivilje po najnižje mogočih © cenah. — V zalogi ima tudi najnovejše in naj- G?j bolj priproste vezilne aparate (Stickaparate). ® katere se more porabiti za vezenje (rekamiranje) na vsakem »Singer -jevem" _________________ šivalnem stroju, ter stane tak g®®*®®®® aparat samo7 K. — Kdor torej hoče imeti dober in trpežen <* šivalni stroj in jako po ceni, naj si pride ogledat šiv. stroje novih sistemov, katere jamči od 5 do 10 let. Dalje priporoča najboljše švicarske žepne ure po zmernih cenah. Poprave s poroštvom enega leta ^309000000009003000 O S I A 8 eodor Slabanja, gg srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s lem, da daje tndi na obroke Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lacca, St. Angelo, Korfti istersko in dalmatinsko. Petrolej v zabojn Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1, 2, 8 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po Vi kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke dražba sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeveg mlina v Kranja in z Jochmann-ovega t Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 6 Kg. na vse kraje. 2*Xx^i][iXxJ[iXxJ jKnton JFok, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, imabogato zalogo raznovrslnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Gironcoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Raz-.lično poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! Ponemanja vreden je odločen nastop skrbnih gospodinj: one zahtevajo le Ilirske testenine in si ne puste vsiliti drugih. Te testenine izdeluje le: Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici. I vOv VVV^Vv^rv v^rvyyQ ^5 N a zna nil o preselitve! w -*- •* 4^1 <35> (A) «2*» V K >3 j? H bi v *> * Vj £♦3 Dr. Fran Pavletič, odvetnik v Gorici, naznanja, da se je s svojo odvetniške pisarno preselil v Gledališko ulico (Via del Tealro) št. 11 (prenovljena hiša tik cerkve „Imakolale**) I. nadstropje. o M O Ph k Prosiva sahtevati listke! Največja trgovina z žclczjem Konjedic & Zaj ec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. Edina zaloga stavbenih nositeljev v Gorici. Pocinkana šica sta vinograde po jako ani&anih cenah I Pozori Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove »merikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. I W4T Prosiva zahtevati listke! H -I &> OS d o d o p M °a W Z Z m Z <&* Z z Očarana som jako oznenadena bodeš, ko zagledaš isto založeno lakn velikansko z Ma-gom, da bodeš kar strmela. Tu li leži na razpolago izvanredna množina raznega Idaga za vsaki spol in za vsaki letni čas, kakor krasne 7.ephyrje, baliste, perkal, svile, Oxf >rl, Pique, vsakovrstnega volnenega Mnca, moško sukno po vsakej ceni m izberi. Tu dobiš bogato izber vsakovrstnega blaga, za neveste jako veliko zalogo perila, kakor platna, ChifTon, prtenine, hlačevine volnene odeje, kovtre, žepne rute. Tam dobiš vse blago prejšnjih sezon pod lastno ceno. Na zahtevo se pošiljajo uzorci brezplačno. Cene so tako nizke, da se je čuditi, seveda tudi stalne, brez pogajanja. Torej pridi in poskusi, in gotovo boš zadovoljna in vesela". Velik a zaloga iivalnih strojev vsake vrste za šivilj', krojače iu čevljarje. Edino zastopstvo Pffafovih šivalnih strojev, kateri so svetovno znani na trpežnosti in dobroti, ter so najsposobnejši za vsake vrste del, kakortudi za vezanje, rekamiranje, so edini, kise jamčijo za 10 let. Murna je pri nas isklnčeia in neuojoia!! V zalogi imamo tudi BURSKA DVOKOLESA ter angležke „Helikal Premier41, in „Regent44. Cena je od 180 K naprej. Prodajata tudi slamoreznice in stiskalnice, puške in samokrese • vsake vrste. Komat šivank za šivilje stane v Gorici le 70 v. Edina meh. delavnica za popravo šivalnih strojev in dvokolo Za obilno naročbo se priporočata sl. občinstvu udana Saunig & Dekleva, ulica Municipio št. 1. « unča municipio si. l. a ,iSX3r'9 M r Karol Draščik, pekovski mojster lin Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega prbnanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva> tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. Sadiarslti in vinarsko društvo za J3rda v Qorici Prodaja naravne in prstne briške pridelke po zmernih cenah. Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. DESERTNA VINA. Sedež društva je: Gorica, ulica Barzelilni št. 20. * it Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Muka cesta št. li v Matovi li v pritličja vzprejema zavarovanju vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. Pojasnila daje in vzprejoma ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Med j ato ve hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki. „ Vzajemna zavarovalnica v ljubljanl“ je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi uslartovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. P ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu! Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 4«/2% polumesečno; ne-vsdign6ne obrestipripi-suje konec leta k glavnici Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila udom na osebni kredit po 8•/, in na vknjižb:* po 5V,*/, »Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravPni po 2 K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradne ure vsak dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.