Sporazumno in dogovorjeno
S sprejemom zakona o sistemu družbenega planiranja so bile ustvarjene možnosti, da se plan uveljavi kol sredstvo delavcev za za-vestno upravtjanje s celotno družbeno reprodukdjo za povezovanje delavcev materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, še zlasti pa tudi kot oblika združevanja dela in sredstev, kot oblika vzpostavljanja dohodkovnih odnosov in kot instrument za stabilnejše gospodarjenje. Funkdja plana kot instrumenta razvoja politike pa se izraža skozi na-čelo sočasnega in načelo kontinuiranega planiranja.
Seveda   pa   zakon   ne   more      organizacije ZK, da vsvojihsre-
samo po sebi zagotoviti tudi re-sničnih sprememb v družbenoe-konomskih odnosih, ki nastajajo v procesih samoupravnega plani-ranja. Nujna in nenadomestljiva je vloga zavestnega vplivanja subjektivnega dejavnika na vseh ravneh. Občinska organizacija ZK je planiranju v zadnjih letih posvečala veliko pozornost. Na sejah občinske konference, ko-miteja, posvetih s sekretarji os-novnih OTganizacij, aktivnih nepo-srednih proizvajalcev in aktivnih individualnih poslovodnih orga-nov smo stalno preverjali in oce-njevali stanje v zvezi s planira-njem in planskimi dokumenti. Občinska konferenca je še pri planskih dokumentih za preteklo srednjeročno obdobje večkrat konkretno zadolžila vse osnovne
dinah spodbudijo sprejem ustreznih ukrepov za pospešitev izdelave planov in opredelijo od-govbrnost za uveljavljanje si-stema samoupravnega družbe-nega planiranja. Kljijb takšnim sprejetim sklepom nam ni v ce-loti uspelo, da bi za preteklo srednjeročno obdobje vsi sub-jekti imeli izdelane vse potrebne in ustrezne planske dokumente.' PRAVOČASNOST —
POMEMBNA ZAHTEVA PLANIRANJA
Izhajajoč iz teh izkušenj je ob-činska konferenca že v prvi polo-vici leta 1979 opozorila vse osnovne organizacije ZK pri no-silcih planiranja, da so dolžne za-gotoviti pravočasnost priprav srednjeročnih planov.
Nadaljevanje na 4. strani
(Nadaljevanje s 1. strani)
Šele maja 1980 so vsi ozdi sprejeli smernice, in to šele po skrajni zaostritvi politične in za-konske odgovornosti. Takšen malomaren odnos nekaterih sub-jektov do planiranja je popol-noma nesprejemljiv in nerazum-Ijiv, saj si stabilnega gospodar-skega razvoja brez kvalitetnega plana%ni mogoče zamišljati. Naj-večje posledice takšnega plani-ranja prav gotovo nosijo sami delavci v prizadetih organizaci-jah združenega dela.
Glede drugih planskih doku-mentov za srednjeročno obdobje 1981—85 je položaj naslednji:
Temeljnih planov tozdov, ki se sprejemajo na osnovi smernic, je že sprejela večina ozdov, niso pa še vsi teh dokumentov poslali Komiteju za družbeno planira-nje.
Samoupravne sporazume o temeljih planov, ki jih spreje-majo delovne organizacije z več tozdi oz. sozdi mora v naši ob-čini sprejeti 18 subjektov; do 20. januarja jih je sprejelo 9 subjek-tov, pri preostalih pa je bil spre-jem predviden v prvi polovici fe-bruarja; dogovorjeni rok je pri teh že prekoračen, vendar pa imajo že vsi pripravljene osnut-ke, ki nisoše povsem usklaieni v
nekaterih podrctonostih, zlasti glede predvidenih investicijskih vlaganj; zaradi teh prekoračitev ne bi smelo priti do večjih zasto-jev pri nadaljnjem planiranju. Plane tozdov 1981-85 je bilo potrebno,sprejeti do 15. februar-ja. Žal še ni končnih podatkov, a strokovna služba občinske skupščine izraža bojazen, da so v tem v zvezi pri več nosilcih plani-ranja nastopile težave.
TRDNOST IN JASNOST PLANSKIH OSNOV
V tem sklopu pa velja oceniti tudi stanje v zvezi s sprejema-njem planskih dokumentov družbenih dejavnosti in planov SIS materialne proizvodnje.
Iz ocene uspešnosti priprav in javne razprave o dokumentih SIS družbenih dejavnosti in SIS materialne proizvodnje, ki jo je dal Komite za družbeno dejav-nost izhaja naslednje:
Dokumenti na ravni občine so bili sicer pravočasno dostavljeni v tozde, vendar so bili po-manjkljivi, predvsem zaradi poznih izračunov obveznosti in prispevkov in nejasnih navodil za izračunavanje obveznosti toz-dov.
Izredno komplicirano primer-janje obveznosti z letom 1980ob
spremenjenih virih in osnovah je povzročilo tudi negativne sklepe in pogojne sklepe posameznih tozdov, ki zahtevajo skladnost obveznosti z družbeno resoluci-jo.
Pomanjkljivejši in prepozni so bili dokumenti republiških sisov družbenih dejavnosti, kjer so bile večkrat spreminjane osnove in ocene višine obveznosti. Zato je bilo odločanje tozdov po-manjkljivo oziroma  zakasnelo.
Prepozni pa so bili predlogi samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS materialne proizvodnje in temu primerni tudi rezultati izjavljanja.
Prav gotovo pade velika odgo-vornost za takšno stanje na po-samezne predlagatelje doku-mentov, ki niso opravili svojega dela tako, kot bi bilo potrebno. Po drugi strani pa tudi ni poli-tično sprejemljivo kategorično odklanjanje predlogov samou-pravnih sporazumov, saj to po-meni, da so nekateri uporabniki postavili pod vprašaj delovanje vrste družbenih dejavnosti, ki jih vsi nedvomno potrebujemo. Takšna pot reševanja neusklaje-nih programov je v našem poli-tičnem sistemu nesprejemljiva, vsaj dokler niso izčrpane vse možnosti sporazumevanja in do-
govarjanja. Zato je prav, da se v Yseh okoljih, kjer samoupravnih sporazumov niso sprejeli ali pa so jih sprejeli le pogojno, s po-slovno družbeno politično akcijo in široko razpravo rešijo sporne zadeve in da ostanejo odloki v predalih.
V zvezi s splošno problema-tiko družbenega planiranja pa velja ponovno poudariti, da mo-ramo biti pri ocenjevanju kate-rihkoli planskih dokumentov v vseh okoljih pozorni žlasti na nji-hovo vsebinsko naravnanost in usklajenost s potitiko gospodar-ske stabilizacije. Razvojne načrte je treba zasnovati na Itvalitetnej-šem delu z obstojeami družbe-nimi sredstvi, na investidjah, ki bodo zagotavljale ustreznejšo strukturo proizvodnje, ki bodo zagotavljale izvozno usmerjenost in zmanševale potrebo po uvozn opreme in reproduktijskega ma-teriala, bodo upoštevale dejan-sko razpoložljiva sredstva, na-čela združevanja sredstev in do-hodkovnih odnosov. Še tako dober formalni potek uresniče-vanja procesa družbenega plani-ranja ne zagotavlja kvafitetnih spremmb v gospodarjenju, če planski dokument nima prave vsebine.
MILAN JELENC