IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DKEVK1K GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Prispevajte za Dijaško Matico Leto VIII . Štpv 999 Poštnina plačana v gotovini v 1x1. * ^.ZZOO) Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek k. decembra 1952 Cena 20 lir PROTI PALUTAMOfflM FAŠISTIČNIM UKAZOM IN GROŽNJAM, OF zahteva intervencijo den.iinterlona Siiliiliimosl vseh slovenskih mmm Vodstvo Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje zahteva od conskega poveljni-*fi. naj prepreči izvršitev Palutanovega ukaza in groženj, in ukinitev vseh fašističnih zakonov - Župani občin Zgonik, Repentabor in Dolina izražajo sveto solidarnost s soglasnimi sklepi občinskega sveta občine Devin - Nabrežina Usmrtitev Slanskega in ostalih obsojencev Sedaj je na vrsti minister za zunanjo trgovino G;egor - Nezadovoljstvo v vrstah češkoslovaške vojske zaradi doseljevanja ruskih olHrjev - Čistka v avstrijski kominiormistični stranki y&*t. da je conski predsed-Palutan dal nabrežinski °ocinski upravi ultimatum za tstranitev dvojezičnih napi-v Sesljanu, je vzbudila !®sp(ošno ogorčenje ne samo Slovenci, temveč tudi , vsemi antifašističnimi ,?ani m resničnimi demo-Po drugi strani pa I tTŽ<*ko ljudstvo pozdravile tH z zadoščenjem sprejelo ilt 36 na^režinski občin- * svet soglasno ogorčeno od-onil izpolnitev fašistične za-v Sovorila poslanca ter fH za kominformi-,'sn<; . . *rejanje črta ,reda ali pa odloži. Uende • ®molke Ollenhauer je 5<>zva] a ,ve{ sprememb in je Par,PCTar‘ament’ na^ se vk'iu-^Va J s ^“terim se pri- ?Wni’r-0 a mora tudi visoka - »OnnL Bundesrat) Pobriti 11 te Vlada namreč trdi, ^sto1n °rdbe ne »Padajo v »o Posameznih dežel, . iato „opane v Bundesratu, J^bri ^lr Posebno, da jih ta v. _,teJ zbornici nima ciji ter obsojeni ali čakajo na meru obnovitve nemške enotnosti. Jutri bo zbornica nadaljevala z razpravljanjem. V: ineC Adenauerjeva vlada 5*1 b^«®uertudi predlagal. H b0lZZlsh Francijo, da bi lh!sledicah i vlad' Pojasnila o , f,. ’ bi jih lahko j‘^ncosko-sovjetska po-fl0i«ko. tv ta 1944 7a evropsko »c^iti X zag°tovilo bi morali , Preden Zahodna ki ** v Parizu rati- iL^Ogla 3tille: teh Iistin "e 'anj , nemška vlada, na proces zaradi vojnih zločinov. Med razpravljanjem je govoril tudi Adenauer, ki je izjavil, da bi pomenila zavrnitev odobritve teh pogodb podporo Stalinovi politiki, ki ji je namen podrediti Evropo sovjetskemu jarmu. Glede zahteve socialnih demokratov o novih pogajanjih med Nemčijo in zavezniki je Adenauer izjavil, da je bilo potrebno za pripravo sedanjih dogovorov poldrugo leto, in da bi sedaj Nemčija z zavrnitvijo teh dogovorov »nemogočila svojo obrambo pred napadom z vzhoda. Adenauer je tudi izjavil, da bo ratifikacija pogodbe o evropski obrambni skupnosti pospešila ustanovitev evropske politične oblasti, »katere rojstvo se predvideva v letu 1953». V zvezi s položajem bivših nemških bojevnikov iz zadnje vojne je Adenauer dejal: «V imenu vlade izjavljam, da priznavamo vse bojevnike našega ljudstva, ki so se v okviru visokih vojaških tradicij domovine častno borili na kopnem, na morju in v zraku. Prep čani smo, da so dobro ime in veliki podvigi nemških vojakov še vedno živi v srcu našega ljudstva in bodo ostali taki Kljub poizkusom v zadnjih letih, da bi se zmanjšal njihov pomen.* Socialno demokratski posla' Danes glasovanje o zaupnici Pmayu PARIZj 3. — V 48 urah, ki jih določa ustava za glasovanje o zaupnici, imajo posamezne politične skupine čas, da se odločijo, kakšno staiišče naj pri glasovanju zavzamejo. Glasovanje o zaupnici, ki bo jutri pred narodno skupščino, nestrpno pričakujejo. Če bo Pinay jutri dobil zaupnico, bo lahko nadaljeval svojo bitko za izglasovanje finančnega proračuna in bo, kakor je napovedal, postavil med razpravljanjem ponovno vprašanje zaupnice, če se mu bo to zdelo potrebno. Ce pa mu bo skupščina odrekla zaupnico, tedaj se bo začela nova kriza. Položaj za vlado je še težavnejši. ker je danes zunanjepolitična komisija odobrila socialistično resolucijo, s katero se obsoja ponovna odložitev razpravljanja o zunanji politiki. Vlada se je danes zjutraj sestala pod predsedstvom Aurio-la in je po poročilu zunanjega ministra Schumana med drugim potrdila prejšnji sklep za revizijo francosko-saarskih dogovorov in za nadaljevanje pogajanj z Zahodno Nemčijo za pripravo dokončnega statuta v Posarju. Zunanjepolitična komisija pa je sklenila zahtevati od vlade, naj ji sporoči načrt o spremembi francosko-saarskih Predi <-'l^n.hauerje- | nec Herbert Wehner je izjavil, u y^tavjin°^a položiti dokler da vlada ne more odkloniti, da spremembi irancosKo-saarsiviu Ckla «Arena di Pola»: «Za nas julijske - dalmatinske ezule je važno držati pri življenju naše državne težnje, naše tradicije, naše združenje, spomin na naše zemlje in delati in misliti vedno v vseh primerih in na vsakem kraju, da nikoli ne ugasne naša pravična želja vrniti se v naše hiše, ki jih je zasedel okupator...». To ezulsko priznanje je nadvse dragoceno, kajti pove nam, da je zanje «važno držati pri življenju naše državne težnje)). Z drugimi besedami pomeni to stalno podžigati sovraštvo proti Jugoslaviji in ravnati v smislu dveh obmejnih provokatorjev ob De Gaspenjevem prihodu v Gorico, da bi se italijanska oblast razširila tudi v tisti dve pokrajini, katerih ime je napisano na njihovem volilnem znaku «Julijska krajina-Dal-macija». Nadalje pomeni podžigati iredentistične zahteve cunja-stega imperializma, ki ga podpira vladajoča italijanska buržoazija, da ne bo «nikoli ugasnila pravična želja vrniti se v naše hiše, ki jih je zasedel okupator«. Prav zato so italijanski šovinisti naselili v Gorici tako močno ezulsko kolonijo, da bi zaradi bližine Jugoslavije v ezulih stalno podžigali iredentizem in s tem misel na lepše čase, kar.ršne jim je prinesel Mussolinijev fašizem, Ce gledamo na te ezulske cilje, vidimof da ni krepitev ezuske skupnosti nič drugega kot jačenje legla protijugoslovanskih provokacij in udarne pesti italijanskega imperializma. Njihova prisotnost v gori-škem svetu ne bo imela za splošne koristi nobenega pomena, ker jih na goriško javno. gospodarsko. kulturno, zemljepisno in zgodovinsko dogajanje ne priklepa nobena vez. Njihov položaj je vsestransko dober. Oblasti so jim v popolnoma slovenskem predmestju zgradile lepo naselje in jim preskrbele dobre službe, da so si zagotovile njihovo naklonjenost in podporo v borbi za raznarodovanje slovenskega predmestja kakor tudi podporo v občinskem svetu proti narodnim in socialnim zahtevam slovenskih svetovalcev. Malomeščanski vodilni šovinisti v Gorici so si torej skrojili lepo in predvsem koristno zavezništvo, katerega so vredni samo oni. KOMimUlISTI ZVRAČAIO KRIVDO za neuspehe v sindikalni organizaciji na Demokratično fronto Slovencev v Italiji GORICA, 3. — Kakor je bilo pričakovati, so naperili kom-informistični propagandisti za bližnje občinske volitve svojo glavno ost proti Demokratični fronti Slovencev v Italiji. Nanjo mečejo krivdo za razne sindikalne neuspehe v goriških in tržiških tovarnah. S tem v zvezi je kominfor-mistični federal poleto napisal te dni članek v kominformi-stičnem glasilu, v katerem je podrobneje analiziral posamezne sindikalne korake kominfor-mistične sindikalne organizacije in prišel do neverjetnih zaključkov. Glede sindikalne dejavnosti v tržiški kemični tovarni SOLVAY ni mogel razčleniti položaja niti vseh sindikalnih prijemov kominformističnih kakor žoltih . sindikatov, ampak se je zadovoljil samo z izjavo, da so «titovci na strani delodajalcev«. Tako pisanje je skrajno odgovorno pred javnostjo in še posebej pred delavskim razredom, ki pričakuje od sindikalnih delavskih organizacij odločnih ukrepov za zaščito njihovih najosnovnejših pravic, kot je pravice do dela, zaslužka itd. Zaman je valiti krivdo na «titovce». Krivda je popolnoma drugje. Delavci kemične tovarne SOLVAY v Tržiču pri vseh treh sindikalnih organizacijah, med katerimi je tudi kominformistična, niso poučeni. kaj pravzaprav sindikalne organizacije z enim ali drugim sklepom nameravajo doseči. Pred tedni so sindikalne organizacije proglasile stavko in na vrata pritrdile napis, naj s? delavci dela vzdržijo. Toda kje bi našli človeka, ki bi ubogal na pismeno ali ustno povelje, če ne ve, kakšne cilje to povelje zasleduje. Vsaka sindikalna akcija mora biti sindikalno pripravljena. Delavcem je treba pojasniti, kaj morajo doseči. Pokazati jim je treba cilj. Ce kominformisti in žolti sindikati delavcem tovarne SOLVAY svojih namenov niso predložili niti delavce navdušili zanje, potem se ni treba nič čuditi, še manj pa zvra-čati krivdo na «titovce». Sedanji čas je komiformistič-sindikalne voditelje in njihovo politiko popolnoma razkril in jih prikazal za ljudi, ki Dohodki občine Sovodnje Sedanjim županom diktira svojo voljo oblast, ki ni izvoljena« temveč postavljena iz Rima zavirajo delavsko borbo za socialne pravice in jo vedno bolj z raznimi pretvezami borbe «za mir», «sovjetsko-italijansko prijateljstvo« itd. spravljajo v oje političnega kominformi-stičnega voza in ruskega boja za vplivna področja. Delavci po tovarnah pa niso tako kratkovidni, da bi ne spoznali protidelavskega bistva k.ominformističnega sindikalnega vodstva in se zato postopoma obračajo od njega. Niti j nico. grožnje, kakor «ti facciamo fuori«, jih ne morejo zadržati. Taka je bilanca kominformi-stičnega sindikalnega delovanja zadnja štiri leta. Delavci pa iščejo nove perspektive borbe za svoje pravice, iščejo i*i tipajo po novih socialističnih metodah, ki jih nimajo niti kominfurmovski niti žolti sindikati, in ki jih bodo slej ali prej prav gotovo našli. Pred časom je gibanje za avtonomijo Furlanije mislilo na to, dia bi zbralo nekaj statističnih podatkov iz življenja različnih občin. To seveda zato, da bi lahko usmerido svoje lastno delovanje in mu dalo bolj jasen, praktičen značaj. Cilj tega je torej bil, da bi avtonomistično gibanje dalo svoji akciji primerno vsebino, toda zbiranje teh podatkov je bilo otežkočeno. kot poudarja pet-najstdnevnik «Patrie del Friul« od 1. avgusta 1952, ki je objavil zanimivo prefektovo okrož- 1. julija 1952 je objavila prefektura videmske pokrajine daleč bolj vznemirljivo vest, kot je bila abdikacija kralja Faruka: Javna zadeva mora biti tajnost za državljane! Gre za okrožnico štev. 2137, ki jo objavljamo v celoti: «Gospodom županom in komisarjem občin v pokrajini. Glavno vodstvo gibanja za avtonomijo Furlanije s sedežem v Vidmu, Ulica okrožnico štev. 665 z dne 20. junija ter zahtevalo odgovore na nekatera vprašanja o položaju v teh občinah. Opozarjamo, da občinske uprave ne bode mogle dobiti potrebnih podatkov, če ne bodo imele prej dovoljenja od prefekture. Gospode župane in komisarje opozarjamo, d'a ne smejo poslati nobenega podatka, če ne bodo imeli prej dovoljenja od prefekture. Za prefekta: podpisan Di Vita Po tem dokumentu lahko vsakdo vidi, kakšna razlika je med dejavnostjo bivših županov in sedanjih — ki jih je izvolilo prebivalstvo — katerim pa vendarle diktira svojo voljo oblast, ne mogoče izvoljena, temveč postavljena iz Rima. Nič ne smemo vadeti brez rimskega privoljenja niti o deželi, v kateri smo bili rojeni. To dejstvo je nerazumljivo, saj so člen 19 občinskega in pokrajinskega zakona iz fa- Verdi, je naslovilo na omenjene I šistične dobe ukinili leta 1949. Pregled uteži in mer GORICA, 3. — Goriški prefekt, po pregledu raznih členov v zvezi z metričnim, odreja: Leta 1953 bo v goriški občini, ki spada v prvi metrični oddelek, običajni pregled mar in uteži za dvoletje 1953—54. Kdorkoli se poslužuje pri svojem delu v trgovini, obrti ali industriji mer in uteži v raz-merjtr s tretjo osebo, bo moral predložiti svoje mere in uteži vsakoletnemu pregledu. Vsi tisti, ki uporabljajo, mere in uteži pri kupovanju in prodajanju, pri dodeljevanju proizvodov za delo ali določanju količine dela. se morajo vpisati na goriškem županstvu, kjer jih bodo uvrstili v pristojno kategorijo. Interesenti si na občini lahko ogledajo omenjeno lestvico. Z novo okrožnico bodo določili rok za pregledovanje mer in uteži. DEMOKRATIČNA FRONTA SLOVENCEV SKRBI ZA NAŠ GLASBENI NARAŠČAJ Glasbena šola v Gorici 2e pred sedemdesetimi leti in deloma že prej so priklicale slovenske narodnokulturne potrebe k življenju in delu prve glasbene šole, katerih število se je večalo iz desetletja v desetletje. Te, prvenstveno za mladinsko vzgojo tako važne ustanove so nastajale predvsem v večjih slovenskih središčih. Vzporedno z njihovo rastjo so se množila pevska in glasbena društva, razvijati in napredovati je začela zborovska in instrumentalna glasba, samospev, mladinska glasba, opera, glasbena zgodovina, znanost, celokupna reprodukcija in druge komponente glasbene kulture. Tudi v Gorici je bila ustanovljena Glasbena šola že pred dobrimi petdesetimi leti. Njeno uspešno delo sta začasno zaustavila prva svetovna vojna, pozneje pa fašizem Z letom 1946 je začela ta naša prepotrebna ustanova ponovno s svojim delom. Visoko število učencev, ki ga je zaznamovala šola že v samem začetku, je bil zgovoren dokaz za: neobhod-nost njenega obstoja. V prvem rednem šolskem letu je obiskovalo redni pouk preko 160 učencev in učenk iz mesta in iz raznih krajev primorskega podeželja. Poseben oddelek za pevovodje je imel 25 rednih u-čencev. V jeseni leta 1947 je bila Gorica s priključitvijo k Italiji odrezana od svojega naravne g=i zaledja in Glasbena iola je izgubila več kakor polovico IZPRED SODISČA Proces Marra-Piccolo GORICA, 3. — Ze pred 9 (obležal nepremično na tleh pri uro zjutraj so začeli prihajati na sodnijo številni Goričani, da bi prisostvovali procesu, v katerem bi se moral pojaviti morilec Renzo Marra kot toži-telj. kar zveni absurdno, toda resnično. Vsem je še v spominu žalostni dogodek, ki se je zgodil 30. maja v javni telefonski govorilnici na goriškem Korzu Marra je tam sprožil smrtne revolverske strele v gospo JoneCosolo, Elizabeto Piccolo ter v svojega sina Franka. Toda ta mon-struozni delikt ni pripravil Marro, da mirno čaka na obsodbo ter med tem časom razmišlja o zločinu, ki ga je zakrivil. Danes se je predstavil kot tožitelj Cvetke Piccolo, stanujoče v Gorici v Ulici Mo-relli 12. sestre pokojne Elizabete Piccolo Toži jo namreč da ji je posodil okrog 500.000 lir, pred izvršenim zločinom nad njeno sestro. Ker mu denarja Piccolo kot dogovorjeno m vrnila, temveč ga je porabila, je Marra proti njej vložil tožbo. Kot tožitelj proti Cvetki Piccolo bi se moral zglasiti na sodišču tudi Marco Marconi star 66 let. iz Gorice in stanujoč na Korzu 68, ki je vpleten v to zadevo. Zaradi bolezni je bila danes Cvetka Piccolo odsotna, zato je njen advokat zahteval preložitev procesa za nedoločen čas. Ljudje, ki so popolnoma zasedli sodnijsko dvorano, so morali razočarani domov. kavarni Garibaldi na Korzu. Rešilni avto ga je odpeljal v bolnico, kjer je zdravnik ugotovil da je nastopila zastrupitev z alkoholom. Urbini je danes sodniku obljubil, da ne bo več padal v izkuišnjavo. Ukradeni topolino najde lastnik GORICA, 3. — Prejšnjo nedeljo so neznanci ukradli ((topolino« štev. 7355 in se odpeljali z njim v neznamo smer. Lastnik Ervin Bonetti, računovodja iz Gorice, je seveda zaskrbljeno iskal svoj topolino, toda brezuspešno. Imel pa je srečo, ker so ga že v ponedeljek zjutraj obvestili, da se njegov avto nahaja na Drevoredu XX. septembra. Ves srečen je odhitel ponj ter sklenil, da bo odslej budno pazil na svoj topol inček, ter ga predvsem dobro zaklepal. Preveč se ga je napil GORICA, 3. — 58-letni Anton Urdini je bil danes kaznovan z globo 3000 lir, ker se je to je&eii enkrat tako napil, da je Obtožba proti možu bi se kmalu spremenila v obtožbo proti ženi GORICA. 3. — Ker se Valerij Pecoran, stanujoč v Gorici Ulica Faiti 72, po 4 dneh odsotnosti ni vrnil še domov, ga je njegova žena prijavila policiji ter proti njemu vložila tožbo. Pred sodnika Vizzinija je najprej stopila tožilka, ter v svoji izjavi obtožila moža, da pogostoma ne spi doma, čeprav preskrbi hrano zanjo in je približno glasila obtožba proti Pecorariju, ki pa je stvar na sodniji malo drugače opisal. Dejal je, da se žena do njega vede zelo hladno ter se poskuša prepirati za vsako stvar. Vzrok temu pa je njegova nezaposlenost; toda on skrbi za družino, čeprav mu pri tem morajo pomagati tudi i njegovi starši. Ravno zaradi I teh prepirov, pa tudi zaradi pogoste ženine odsotnosti; je bi! prisiljen prespati marsikatero noč v drugih hišah, štiridnevno pa se je oddaljil, da bi malo prestrašil ženo in tako povzročil čimprejšnjo pomiritev neznosnega domačega ozračja. Obtoženca je branil adv, Pe-droni iz Gorice, ki je v glavnem potrdil Pecorarijeve izjave, ter orisal žalosten položaj, v katerem se ta kot nezaposlen nahaja. Sodnija ga je oprostila, ker dejanje ni kaznivo. Čedad V ponedeljek opolnoči se je vračal iz Skrutovega proti Čedadu Kvinto Bregazzi, mesar iz pavoleta. Nenadoma mu je počila guma na prednjem kolesu, da se je zaradi tega z avtom zaletel na levo stran ceste v obcestne kamne. Na srečo je ostal Bregazzi nepoškodovan, pokvarjeno je le vozilo. Pedroza V nedeljo 23. novembra je prišlo do vasi nekaj neznancev. Hoteli so v domačo gostilno, da bi si oplahnili suha grla. Gostilničar Peter Alpino je že šel počivat, pozabil pa je zapreti vrata. Neznanci so vstopili, in ko so videli, da nikogar ni, so vzeli veliko pletenko vina za 50 litrov. Drugo jutro je gostilničar našel prazno pletenko pred vrati gostilne. Alpino bo moral odgovarjati za vino* ker je last KRAL. Fojda postala še bolj zapletena. V Pred kratkim smo dobili še za njuno hčerko Kot višek j zadnjem času je bil navedeni i eno novo avtobusno zvezo s vsega pa je navedla moževo j zelo potrt zaradi premestitve iz I Čedadom. Ob 12. uri odp2lje štiridnevno odsotnost. Tako se (Piacenze v Gorico. J avtobus iz Čedada v Fojdo in Izginuli geometer GORICA, 3. — Po sporočilu družini, da odhaja na službeno pot v Gradež, je 27. novembra odšel od doma 31-letni geometer Aldo Calcagnile, stanujoč v Gorici v Ul. Carducci 10. Ker ga sčasoma le ni bilo domov, se je obupana žena z dvema otročičema zatekla na policijo, da bi ji ta pomagala pri iskanju njenega moža. Toda do danes ni nobene vesti, ki bi mogla povrniti družini mir. Izvedelo se je le to, da ni imel Cal-c a gnile nobene službene poti v Gradež, tako da je cela stvar učencev. Vkljub dejstvu, da se je poleg tega razkropilo še veliko slovenskih družin iz mesta na vse strani, ima Glasbena šola tudi sedaj iz leta v leto okrog 70 učencev in učenk samo za instrumentalni pouk. V kolikor morejo služiti javni šolski nastopi za merilo delovnih uspehov, navajamo osem produkcij iz klavirja in gosli, dva samostojna vokalna koncerta, 11 drugih pevskih nastopov in sedem plesno-pev-skih sodelovanj. Glavni namen šole pa ni in ne sme biti pod nobenim pogojem v javnih nastopih, saj ti motijo redno šolsko delo. Pač pa leži poudarek šolskega dela v vzgoji muzikal-nosti, v vzbujanju veselja do glasbe, v navajanju k razumevanju in uživanju glasbenih u-metnin. V tem vrši koristno delo že pouk v instrumentih in nič manj tudi mladinsko petje, ki pokazuje iz leta v leto vedno večje uspehe Naša mladina, naši šolski otroci se uspešno uveljavljajo ob strani pevskih zborov odraslih ne le s svojim petjem, ampak tudi z izbranimi programi slovenske mladinske pesmi. Slovenska mladina ljubi glasbo, ljubi svojo pesem in naša dolžnost je, da jo v tem podpiramo z vsemi močmi. Najnovejši dokaz za veselje in ljubezen naše šolske mladine do glasbe je med drugim tudi ta, da je letos vodstvo Glasbene šole na željo učencev samih formiralo poleg 70-članskega otroško-mladinskega zbora še mladinski mešani zbor. Dvomljive in kilave usluge pogojem našega narodnega obstoja bi delal ozkosrčnež, ki bi iz kakršnih koli več ali manj sebičnih namenov odvračal mladino od šole in s tem od dela za glasbo in slovensko pesem. Pri temi moramo tudi pomisliti, da oblasti niso dale doslej niti lire podpore tej naši ustanovi, čeprav trošijo lepe vsote za podobne italijanske kulturne ustanove in je njen razvoj odvisen od nas samih in od naših organizacij. KRATKE VESTI IZ BENEŠKIH VASI se potem takoj vrne v Čedad. Ta nova avtobusna proga ljudem iz bližnjih vasi zelo koristi. Tujo zlato uro ie nesel v zastavljalnico GORICA. 3. -r Zaradi tega se je moral danes pred goriško sodnijo zagovarjati Mario Gabrijelčič, star 24 let. stanujoč v Gorici v Ul. Baiamonti 6. Tožil ga je, Ludv% Mišou, prav tako iz Gorice, čes da je zvedel po tretji osebi, da je njegova zlata ura v zastavljalnici. Kot obtoženkami morala pred 'sodniki sedeti tudi -Karla Pirih še mladoletna, stanujoča v Gorici v Ul. Rafut. To- sprejel. Kmalu na to se je Pi-rihova ponesrečila z lambreto, ter odležala nekaj dni v bolnici. Tja sta jo prišla obiskat tako Mišou. kot Gabrijelčič. Prvi je zahteval uro nazaj, ki pa je seveda pri dekletu ni našel; Gabrijelčič je namreč med tem časom nesel uro v zastavljalnico. Za prejeti denar. kot je danes trdil,- je nakupil sladkarij za bolno Karlo. Priča Albin Gruntar iz Gorice pa je na sodnji izjavil, da je od Gabrijelčiča prejel zastavni listek (za zlato uro) kot protiplačilo za 1.000 lir. ki mu jih je izročil. Sodnife Vizzini je obsodil Marija Gabrijelčiča na plačilo 20.000 lir, ker si je prilastil ter odnesel zlato uro v zastavljalnico; čeprav je bil da v začetku razprave je Mi , šou svojo obtožbo proti Pirih i'lastnik ure dvomljiv umaknil ter je tako kot obto- j --------- ženec ostal samo Gabrijelčič. Coia Iz poteka procesa je bilo vi- i UCjO deti da je biia Pirihova nek- občinskega upravneoo odbora daj «dobra prijateljica« Misoua 1 y _ in da ji je ta celo posodil zla- j DORICA, 3, Sinoči se je to uro. kot pač on trdi. Toda Vprašamo se, po kakšnih zakonih ukrepa videmska prefektura in kdo je odgovoren za tako ravnanje proti županom. Vedeli bi radi, ali je bila omenjena okrožnica morda napaka, kot upamo, ker bi sicer to pomenilo odkrit napad na demokracijo«. Do tu je akcija, ki so jo izpeljali pripadniki furlanskega avtonomnega gibanja in njihov komentar. Mi odobravamo to njihovo dejanje in gremo v tem še naprej. Za nas so. vsi občinski uradi popolnoma zaprti in ne moremo dobiti niti najmanjšega odgovora na naša vprašanja. Ker pa imamo ljudstvo za seboj, imamo vendarle vpogled v upravno delovanje nekaterih občin. V naslednjem prinašamo seznam dohodkov za občino Sovodnje v leta 1952. Redni dohodki: Premoženjski dohodki 3.517.— Razni dohodki 293.794.— Trošarina 1,200.000.— Davki in takse zasebnih uslužnosti 2,294.179.— Davki in takse na javne uslužnosti Dajatve Dodatni občinski davki za zemljišča in stavbe Občinski dodatek na zemljiški davek 891.180.— 150.000,— 340.526.- 67.228.- Celotni redni dohodki Izredni dohodki: 5,240.424.— 1,360.078,— Skupaj: Gibanja kapitala: Pasivna posojila Postavke giro 6,600.502.— 3,110.947,— 7,435.000.— Celotni dohodki 17,146.449,- dekle je menilo, da je postala ura njena last. ter jo je darovala Gabrijelčiču. Ta je najprej tako dragoceno stvar odklanjal, kar trdijo tudi njego- v beli dvorani goriškega županstva s«stal občinski upravni odbor k svoji redni seji pod predsedstvom župana dr. Ber-nardisa. Na seji so med drugim razpravljali' o raznih vpraša- vi prijatelji, končno pa jo je le j njih upravnega značaja. Poslovanje trgovin za Miklavža in v ponedeljek GORICA, 3. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sipo- roča vsem včlanjenim tvrdkam, da bodo v petek 5. decembra lahko vsi trgovinski obrati poslovali do poljubne ure. Tudi v soboto 6. decembra bodo lahko vse trgovine odprte do poljubne ure. V nedeljo 7, decembra bodo vse trgovine poslovale kot vsako nedeljo. V ponedeljek pa bodo poslovale v dopoldanskih urah samo pekarne, mlekarne, cvetličarne, trgovine s sadjem in zelenjavo ter mesnice. Vse ostale trgovi- j ne bodo ves dan zaprte. Zgoraj omenjeni urnik velja za vse cbčine pokrajine. Kod vse bo hodil Miklavž GORICA. 3. — Le malo dni nas loči od dneva, ki se ga vsi veselimo, najbolj pa naši najmlajši, to je od Miklavža. Mamice, ki celo leto svoje po-redneže le s težavo krotijo, jim sedaj prigovarjajo, da jim Miklavž ne bo nič prinesel, če je ne bodo ubogali. Otroci si tega ne puste dvakrat reči. Brž ubogajo, obenem pa pišejo pisma spoštovanemu Miklavžu, da bi jim izpolnil skromno željo in jim prinesel, kar si njihovo srce najbolj poželi. Najrazličnejše so njihove prošnje. Eni si želijo avtomobile drugi puške, tretji slaščice Kakšno razočaranje je lani doletelo malega Janezka, ki ni zaupal v dobrodelnost bradatega Miklavža! Toliko stvari si je zaželel, na veliko razočaranje pa je našel naslednje jutro na krožniku samo veliko šibo. Ali se bo Miklavž letos dobro obložil, o tem ne moremo soditi. Težko je življenje na svetu. Veliko brezposelnih je in mnogo pomanjkanja, pa tudi krivic. Zato je vsaka sodba o vsebini njegovega koša pre-uranjena. Kdor želi biti natančneje obveščen o vsebini njegovega koša in morda obenem deležen skromnega darila, ta naj pride v petek v dvorano prosvetnega društva v Standrež ob 17. uri. V Dijaškem domu bo za gojence miklavževanje v soboto ob 16.30. Izplačilo pokojnin za praznike Zavod za socialno skrbstvo v Gorici sporoča, da je ministrstvo za delo in socialno skrbstvo, da bj preprečilo gnečo upokojencev, ki nastane vsak mesec ob izplačevanju pokojnin pred poštnimi uradi, odredilo: 1, Upokojencem, ki imajo pravico do 13. obroka bodo trinajsti obrok izplačevali od 16. decembra dalje, obrok za dvo-mesečje januar - februar pa od 16. januarja dalje. Rok izplačevanja bo nato ostal premaknjen za vse naslednje dvomesečne obroke. 2. Upokojencem, ki nimajo pravice do 13. obroka, bodo obrok za dvomesečje januar februar izplačevali od 16. decembra dalje, vse naslednje obroke pa bodo izplačevali kot po navadi prvi dan vsakega dvomesečja. PRvn n/iušK pni.iRi.isKn PiiRm:ir,o n družbi ^lombardu veneta* V načrtu so imeli graiinj in 150 stanovanj zanje pa so shlenili h ar 210 pngndb Policija je pridržala «dircktorja» Sgrniii, njoRnio žena in li.Enrbatta - 1/ Trstu dražba ni bila registrirana, v Milanu pa su vložili vanjo le 5(1.01)0 lir kapitala V zvezi s škandalom v katerega je zapletena družba ((Lombardo-Veneta«, ki je po. vsem upravičeno izzval med prizadetim prebivalstvom val ogorčenja in zaskrbljenosti, je policija izdala včeraj naslednje obvestilo: Iz dosedanje preiskave, ki je še vedno v teku o delovanju družbe «Immobiliare Lom. bardo-Veneto« je razvidno, da je bila omenjena družba ustanovljena 21. 11 1951 v Milanu Lastnici te družbe sta 49-letna Alfrida Covbatto. stanujoča v Milanu Corso Buenos Aires 20 (glavni sedež družbe) ter 40-letna Margherita Sgroi, stanujoča v Milanu Ul. Porpora 10 (žena glavnega direktorja Sgroia. ki ga je policija pridržala — op. ur.). Omenjena družba, ki je kupovala in prodajala hiše ter se ukvarjala 2 gradnjo in upravljanjem stanovanjskih poslopij, razpolaga s kapitalom 50.000 lir. ki sta jih položili obe lastnici. Družba ((Immobiliare Lombar-do-Veneto» je dne 14. 2. 1952 vložila na tržaško Trgovsko zbornico prošnjo, da bi bila njena podružnica s sedežem v UL Torrebianca vpisana v seznam tržaških podjetij; ker pa ni izpodnila pogojev, ki jih predvideva člen 2299 civilnega zakonika, je Trgovska zbor. nica njeno prošnjo odbila Družba ((Immobiliare Lom-bardo-Veneto« je nameravala zgraditi v Trstu stanovanjske hiše v Ul. Soncini, na Monte-bello-Rocolu, v Ui. Guardiel-la v Ul. Flavia, v Ul. Doda no stanovanjsko poslopje Z’ 8 stanovanji ter štirimi lokali. Od vseh hiš, ki jih je omenjena družba začela graditi, je ta hiša edina skoraj dograjena ter ji primanjkuje samo še notranja ureditev. V isti ulici je družba gradila še drugo poslopje in sicer na št. 85/b; to poslopje je zgrajeno šele do prvega nadstropja. V teh dveh poslopjih bi bilo skupno 18 stanovanj, medtem ko je družba sklenila za ta stanovanja pogodbe s 30 osebami V Ul. Doda bi morala družba zgraditi 4 stanovanjske hiše z 80 stanovanji; v resnici pa je družba sklenila za ta stanovanja kar 150 pogodb. Iz doseda. njih podatkov v zvezi z delovanjem že omenjene družbe je razvidno, da je ta sklenila s svojimi klienti 260 pogodb ter dobila od njih tudi določeni predujem, medtem ko je imela v načrtu gradnjo komaj 210 stanovanj. Za stanovanjsko poslopje na Stari Istrski cesti je družba dobila zemljišče od dveh lastnikov, katerima je obljubila v povračilo po en lokal in stanovanje v novem poslopju. Stanovanjsko poslopje bi moralo biti po pogodbi, ki jo je družba sklenila z obema lastnikoma, dograjeno do junija t. 1.. medtem ko je to poslopje še sedaj tako rekoč v «suro-vem« stanju. Tudi za ostala zemljišča ni plačala družba v denarju, temveč je sklenila z lastniki določene pogodbe. Osebe ki jih je policija pri. držala so; Sgroi, njegova žena in na Stari Istrski cesti. Za i in Elfrida Čorbatto. Omenje-te načrte je družba kupila sa- | nim osebam je policija zaple-mo zemljišče v Ul. Soncini | nila avto Fiat 1500. radiogra-85/17, ki je redno vpisano na ime osmnih oseb in na katerem je že zgrajeno 5-nadstrop. mofon električni hladilnik, razne dragocenosti v znesku 1 milijona lir in listek tukajšnje zastavljalnice za dvig računskega stroja. S kolesi sta trčila V glavno bolnišnico so včeraj pripeljali z rešilnim avtom 45-letnega Teodora Pipana, stanujočega na Strada del Friuli 293. ter 35-letnega Gio-vannija Stanissa, stanujočega v Ul, S. Lorenzo in Selva 26. Prvi ima zlomljeno zgornjo čeljust, poškodovano desno li. ce in čelo ter se bo moral zdraviti najmanj 10 dni, drugi pa ima zlomljeno levo rame. Stražnik, ki ju je spremil v bolnišnico, je povedal, da sta malo prej trčila s svojima kolesoma na Corso Cavour Injekcija ji je škodila Na opazovalni oddelek glav. ne bolnišnice so včeraj sprejeli 57-letno gospodinjo Marino Vallin, stanujočo v U. Mila. no 16. Službujočemu stražniku je povedala, da je bila v ambulanti železničarske bolniške blagajne, kjer ji je bolničarka dala injekcijo «Duosana», Verjetno je zgrešila žilo, zaradi Česar je Vallinijevi postalo slabo ter so jo z rešilnim avtom takoj pripeljali v bolnišnico. Poročilo Vitellija gen. Wintertonu Italijanske piovince poberejo Tretu mesečno 1 mil jardo lir davka na proizvodnjo V zadnjih dneh j® ravnatelj za civilne zadeve Vitelli predložil generalu Wintertonu gospodarsko poročilo za september. Poročilo obsega podatke o najvažnejših gospodarskih dogodkih in o stanju gospodarstva v septembru mesecu Podatki so v glavnem identični onim, ki smo jih že objavili na osnovi gospodarskega pregleda industrijske zbornice. Poročilo vnovič govori o onem delu davka na proizvodnjo, katerega pobirajo različne italijanske province in navaja, da tako italijanske province poberejo 1 milijardo lir v mesecu. Ta številka se približno ujema s podobno številko, ki jo na račun tega davka, vsebuje že tromesečno poročilo ZVU Naš sotrudnik se je v zvezi s tem davkom zanimal pri odgovornih predstavnikih ZV' na kak način se plačuje del davka v Trstu in kako gre v korist tržaškega proračuna, ko se skoro polovica davka plačuje v Italiji v korist proračunov italijanskih provinc. Po odgovoru predstavnikov ZVU imamo opravka z onim delom bencina in ostalih produktov rafinerij k' so sicer proizvedeni v Trstu, vskladiščeni pa v Italiji, Za ta del proizvodnje ne plačujejo davka na proizvodnjo v Trstu, temveč v Italiji. Logična posledica tega sistema je, da različne italijanske province poberejo na račun Trsta mesečno okrog 1 milijardo lir. Delovni center na M a j ni c i „°SS& center. Otvoritev tega delo nega centra spada v obs načrt ustanovitve delo centrov ki bodo za ri sece zaposlili 45 br«P°sel°‘“ delavcev. Naloga de o centra bo ureditev ces Majnice proti Ul, Brigaji Be, kjer so poslopja ustanove Ina. .j V Ul. Torriani pa b° 0 prihodnjih dneh 0 ^ zap0SU- gozdovalni center■ i ]avcev li 100 brezposelnih pri. za dobo treh mes elavci hodnje mesece bodo ^ dveh delovnih cen . . v pravljali Ul. sv. M*u. Standrežu in zgradili n rad i a namestitve. S temi ukrepi bodo ne ' teri brezposelni delavci li ne najbolj Primern,jjia za slitev, ki jim pa bo ^Oa2 krajšo dobo nekaj zasluzi. Zadnji dan vpisovenjo v delovni center v Sovodnjah Q SOVODNJE, 3. - -jj0i da sko županstvo je sp0^oVanja je jutri zadnji dan v delovni center. angtvu je na sovodenjskem zup in se bo zaključilo o ■_ Z rednim deloip bod ^ čeli v soboto. ZaDOfle"‘ece. oseb za dobo šestih delovnega Glavni namen bceStnil> centra je P°PraVll° °vodnjah-kanalov in cest v . . v 0b-Ko bodo dela opraviu ^ činskem središču, bo^ ^rUgib m> nadaljevali tudi vaseh sovodenjske ° R I N sirup’03*’ VERDI. 17: ((Dra»ska C. Baseggio. zlo- VITTORIA. 17: «vs’. y. San-činci«, A. Nazzari i son' veliko n«*0*' CENTRALE. 17: “ve K. Douglas... ,RtrPar v Krl' MODERNO. \>' (iK lu», V. T,ake- nUSTVO PROSVETNO £>B . N & ((IVANCA SV. JAKOB p r i r e d i 10. decembra 1952 ob 20.30 C41K4KJEV 1/EČEK v Gregorčičevi dvorani' Ulica Roma 15. VABLJENI VSTOP PROST- NARODNA IN ŠTUD JSKA KNJIlNlCA priredi cembra t. 1. ob de- 20.30 v dv°" Simon Gregorčičevi r,.j. Ul. Roma - rani v predavanje, bo dr. univerzitetni Pr0g5lC - Prebij SVETOZAR I1'1 o temi: GEIIfiltAFSKK SI.MViiltllJti ADEX DVODNEVNI V 20. IN 21. DECEMBB* NOVO GOBICO KANAl. - MOST NA SOC (Sv. tuci,a) 6 deceW' Vpisovanje do bra t. *• ENOINPOLDNEVM JZLET . y 20. IN 21. DECEMBRA ŠTANJEL SfSSSff? TOMAJ « decem- Vpisovanje dja.EXpre&s». bra iXL Se vero 5'b ' tel. 29243. Nesreča na delu Pri delu se je včeraj ponesrečil 47-letni Rocco Lasorel-la stanujoč pri Sv. M. Magdaleni 1286. Bil je zaposlen kot mizar v ameriški vojašnici v Rojanu, ko mu je električna pila zdrsnila iz rok ter mu poškodovala prste leve roke. Zdraviti se bo moral 20 dni. Silvestrovanje v Avstrijj na KLOPINSKEM JEZERU; (®IB ^ « JANUARJA 1” OD 30. DECEMBRA 1952 DO I. J od i. 15- decSS®> Vpisovanje pri «Adria-Expre9s», °° zadostno s*® Vpisovanje se zaključi čim bo d°se udeležencev. otrok Ker povzroča šolsko vprašanje slovenskemu delu pre-'valstva veliko skrb, je prav, a pregledamo sedanje stanje. Letos se je vpisalo v prve razrede slovenskih osnovnih 483 učencev, kar je v pri-mer‘ z lanskimi učenci prvega razreda (1951—52 jih je bilo 07n2ačellcu šolskega leta le ™) vendarle prirastek za 213 ® rok. Ne smemo pa spregledi dejstva, da se ie letos ^Pisal v prvi razred osnovnih so' prvi povojni letnik. Grafikon nam kaže, kako .ve ^VUo učencev padalo ali na-r«sčalo v posameznih šolskih in sicer v krajih, kjer 0 tudi italijanske šole. Za o-.?0v° vzamemo šolsko leto j ^ 48 in število 100. Pri ® Pa moramo pripomniti °ede miljskega okraja, da je Padec v miljskem okraju v ® avnem povzročila ustanovi-v osnovne šole v coni H, anior so se vpisali učen-' iz Srednjih in Gor njih Sko-,!J’ ki so prej obiskovali šo- 0 v coni A. k, navedenih podatkov je vidno, da je število novin- 1 v na slovenskih šolah že od a 1947—48 dalje vsako ie-Padalo do lanskega šolske-leta. Padec števila učen- Prt • s*?'renslt'll šol je treba StpP1Sati Predvsem padcu roj-jj, v v vojnih letih, dalje raz-čeiI odhajajočimi (t. j. u-C1 V. razreda) in vstopivši-(t- j. učenci I. razreda). ja . teea pa je vzrok nižje-skj.st5v*^a učencev na sloven-v šolah tudi prestop iz sloje h na '*all.ianske šole, ki icu,.11 najštevilnejši v letu kar je bila posledica to ->1 se le število prepisov od »ar je bila posledica "H^rmistične protisloven- ske Uh *'ti Politike, v naslednjih le- je r> močno znižalo in br v za tekoče šolsko leto ^Pomembno. *z slovenske šole je v kot h fi*1 Preclelih občutnejši ls, , ru8°d. Tako na pr. je z ^ njim letom slovenska 30-v Božičih, v Miljskih hri-j Prenehala. ‘Sanski šovinisti se zave-slov’ bodo zavirali obstoj itj^ke šole v krajih, kjer če ,i4ftskih šol ni, samo tako. iansl°do ustanovili tudi itali-fa 0 šolo. Zgovorna prime-?a to sta Sv Križ in Sv. i ara v, ^i nova italijanska šola Mavhinjah, ki je bila odprta otroke priseljenih Italijan- ih >n žal tudi kakega sloven- |( Sa policista spada med po-0.1 anke italijanske penetracija v povsem slovenske vasi. Očitna diskriminacija slo- merjavi nove italijanske mav-hinjske šole z novo slovensko šolo v Gabrovcu. Obe šoli imata isto število učencev, toda italijanska šola v Mavhi-nj ah ima svojega učitelja, medtem ko mora gabrovske učence učiti učitelj iz Zgonika, pri čemer so prikrajšani na pouku tako gabrovski kot tudi zgoniški otroci Od kod težave slovenske šole Temeljni vzrok, da vpisujejo slovenski starši svoje otroke v italijanske šole je,položaj ozemlja in postopno vključevanje Trsta v Italijo. Velika krivda za tako situacijo na slovenskih šolah leži tudi na kominformizmu. Ta krivda ne obstoji samo v odgovornosti kominformizma za uničenje mogočnega tržaškega demokratičnega gibanja, ki je italijansko iredentistično buržoa-zijo držalo v šahu, temveč tudi v dejstvu, da je tržaški proletariat sledeč italijanski kominformovski politiki prenehal biti zaveznik slovenskega ljudstva v borbi za nacionalno enakopravnost in se je celo dal zavesti na italijanske nacionalistične pozicije. Per-fidnost kominfopnovskih šovinistov v akciji proti slovenski šoli se kaže posebno v miljski občini, kjer so nekdanjo slovensko šolo v Božičih nazivali «scuola titina». samo zato, da bi odvrnili kominfor-mu naklonjene slovanske starše od slovenske šole. Kot najčešče opravičilo za vpis slovenskega otroka v ita-lijansKo šolo navajajo slovenski starši skrb za zaposlitev-Dejstvo je, da je slovensko šolanim mladincem pot otež-kočena v državne in občinske službe in gotovo tudi v nekatera privatna podjetja, katerih vodilno osebje je skrajno šovinistično. Kljub temu pa ima VFISI V I. HAZHED SLOVENSKIH šal ( t krajih, kjer obstoja tudi italijanska šola) 19A1 47/18 19« 46/49 19ii 49/5C liki 50/51 \\ W\\ \\\ \\u ' \\ v; \ \ \ \ \ \\ w v \\ \ \ \ -•-^02,32 \ \ Sole t oes tu---------------------- šole v spodnji okolici - opea3ko dioakt.okrožje------------- nabražinsko did.okrož.------------- oiljsko diQE.k\v.okrožje___________ /\ / /‘ / \ I N 1945 51/52 8C,39 50,8 ^ \ \ <\ 33,6 16,1 10,29 /59,8 /• [9,8 // '-V/32 30.9 U3.7 /53 56,1 47,1 VPISI V I. RAZRED SLOVENSKIH SOL (v krajih, kjer obstaja tudi ital jamska šols). slovenska mladina možnost zaposlitve drugje, prav v takšni meri, kot tista, ki je končala italijanske šole. Povsem prirodno pa je, da je med 19 tisoč brezposelnimi tudi dokaj Slovencev, ker je pač to posledica splošne gospodarske krize, ne pa posledica slovenskega šolanja. Prva proučevanja, ki jih mislimo nadaljevati, so nam pokazala na pr., da je mladina iz Lonjerja in Ric- manj, ki je dovršila slovensko šolo, skoro vsa zaposlena (v Ricmanjih je od 72 mladincev, ki so dovršili slovensko šolanje 58 zaposlenih, 11 je deklet, ki opravljajo gospodinjska dela v domači hiši, 3 še študirajo na srednjih šolah' in le 2 sta resnično brezposelna). Ugotovili smo tudi primere, ko so delodajalci izrecno zahtevali, znanje slovenščine. Misfllventeiii slovenskih šol je pran take mogoče najti zanositev kot absoMon italijanskih eei Poleg tega, da skušajo v slovenskih krajih italijanski šovinisti ustanavljati italijanske šole, pa se poslužujejo še drugih sredstev, da odvračajo Slovence od šolahj‘4 v njihovem materinem jeziku. Vsa doba fašističnega nasilja ni u-spela izdatneje spremeniti etničnega značaja našega o-zemlja. Dejstvo je. da je asi- Venske šole se kaže prav v pri- '''^'llllllllllll 1111111111111111 IM MIIIIIMIIIH IIIII lili III lllll II llllll Ulil lili) Ulil m IIIIIIIHI Hill IIIIIIM || m I^Jedavno sta odpotovala iz bji^rpoola v Vzhodno Afriko jjanska znanstvenika, znani S^^i kirurg okulist dr. F. C-(vfer in žuželkoslovec dr. j ^0Ifrey Crisp. V Vzhodni tj^1. kjer bosta raziskovala “imenovano bolezen «smrt . SnS* ki jo povzroča zelo bosta ostala ti; mušica s znanstvenika sta vzela najmodernejše znancu instrumente, da bo nju-9 čimbolj uspešno; za operacije v malih na-?°jenjv ,°srčju džungle in za 1° t0Je insektov, ki povzročanj j, s^rašno bolezen. Do se-^anj^ree ni še nobenemu l?h ^ en*ku uspelo vzgojiti °1> mušic ki živijo V»lta h, 13611 Volta. Rdečl Sihm ®lssili, ki tečejo v se-z1an«*, predelih Zlate obale. tveniki si tudi ne vedo V« razlagati, kako te mušice preživijo v suhih razdobjih. Dr. Crisp pa upa, da bo lahko rešil tudi te zoološke probleme. Dr. Rodger, ki bo skušal vrniti vid tisočerim domačinom, bo z letalom pošiljal patološke vzorce v poseben laboratorij, ki ga je postavila vlada Zlate obale v Akkri, 640 km od njunega oporišča v džungli. Razpolagal bo z mobilno kirurško dvorano, opremljeno z vsemi potrebnimi električnimi napravami in instrumenti za pregled vida. Ce bo odprava, katere stroške cenijo na približno 45 milijonov lir, doživela zaželen uspeh, bodo rodovitne doline ob rekah, v katerih sedaj nihče več ne živi iz strahu pred boleznijo, ponovno naselili. Bolezen «slepota ob reki« je zelo razširjena tudi v Belgijskem Kongu, Sudanu, Vzhodni Afriki in Južni Ameriki. milacija deloma uspela le v , centru mesta in nekoliko tudi v spodnji okolici v Rojanu, Barkovljah, Sv. Ivanu in Skednju, Toda že po pobočju nad Trstom (Piščanci, Konkonel, Lonjer, Katinara, Rovte) je o-stal slovenski značaj naselij nedotaknjen. Sedaj pa so se italijanski šovinisti lotili sistematične infiltracije italijanskega prebivalstva v čisto slovenske kraje. Tako se v nekoč slovenskih predelih čutijo Slovenci sedaj poplavljene od italijanskega elementa (Sv. Ana), kar vpliva nanje demoralizujoče. Slovenski starši, ki jih od vseh strani obdajajo italijanski sosedi, podležejo v nekakem občutju osamljenosti italijanskemu vplivu in vpišejo svoje o-troke v italijansko šolo. italijanski element, ki služi italijanskim šovinistom za infiltracijo, sestavljajo v glavnem istrski ezuli in priseljenci ia Italije, ki so skrajno šovinistično razpoloženi. Italijanski šovinisti se poslužujejo še vseh mogočih propagandnih sredstev, da bi pritegnili slovenske otroke za italijansko šolo. Tako pošilja anagrafski urad vsako leto italijanskim didaktičnim ravnateljem sezname novih šolskih obveznikov. Vsi starši tudi slovenski, prejemajo dopisnice s pozivom, da vpišejo otroka v šoio, seveda italijansko, ter navajajo sankcije za kršenje zakona o šolski obveznosti. Znano je da uživajo nekatere italijanske šole prav izdatne podpore in da nudijo učencem brezplačno šolske potrebščine in celo obleko. — Položaj slovenske šole nalaga prav vsakemu Slovencu veliko skrb za šolo in zahteva od posameznika, da deluje za obrambo slovenske šole. Vsak, ki ima otroka v slovenski šoli, je dolžan, da se vključi v delo roditeljskih svetov, ki o-pravljajo že sedaj važno nalogo. Kakor starši, prav tako je dolžno tudi učiteljstvo, posvetiti več pažnje stiku šole z Comom ter svojemu strokovnemu izpopolnjevanju. S skupnim napiron bomo uspeli ohraniti slovensko šolo, jo dvigniti in ji zagotoviti mesto, ki ji pripada. iiitiiiiitiiiMiiiiiimtitfiiiifiiiitiiiHiiimiiiiiitii Zacrabški zbor narodnih plesov gostuje že mesec dni v Skandinaviji. Po nadvse uspešni turneji na Norveškem so zbor navdušeno sprejeli Švedi. Zagrebčani so samo v Stockholmu gostovali brez prestanka 14 dni; potem so odšli v mesta južne Švedske, od koder bodo nadaljevali turnejo ra Dansko. Publika in kritika se o Jugoslovanih izraža najpo-voljneje. Poleg lanske razstave jugoslovanske narodne u-metnosti v Oslu. Stockholmu in Kopenhagnu je gotovo to gostovanje prispevalo; k spoznavanju in visoki, oceni jugoslovanske bogate ljudske u-metnosti. Ce dodamo še gostovanje Janigra v Oslu in Stockholmu, Zivojina Zdravkovima v Helsinkiju, Stockholmu in Oslu. nadalje gostovanje Melite Lorkpvič,, v Beogradu pp dirigenta stockholmskega, radia Faukberga, potem lahko' ugotovimo, da. se je kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in skandinavskimi državami že močno Razvilo MEDNARODNA KONFERENCA O FOTOGRAFIJI Kraljeva fotografska družba Velike Britanije bo v prihodnjem letu obhajala stoletnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo priredila mednarodno konferenco o fotografiji, na katero bodo povabljeni vsi največji fotografski strokovnjaki našega t časa. Na konferenci bodo obravnavali vse plati sodobne fotografije, njena tehnična vprašanja, odnos do umetnosti, odnos do znanosti in do drugih uporab..... V OZVEZDJU RIMSKE CESTF, JE Observatorij Palomar v bližini Pasadene v Kaliforniji sestavlja skupno z Ameriškim zemljepisnim društvom celotno pregledno sliko neba, katera odkriva do zdaj popolnoma neznane podrobnosti vsemirja. Ta vsemirska mapa, za katere sestavo bodo potrebovali štiri leta in ki je zdaj gotova do polovice, bo zajela na 1.870 fotografskih posnetkov več kot tri četrtine celotnega neba — vse kar je vidno iz Pa-lomarja — in to vse mnogo bolj jasno in podrobno kot kdaj koli v preteklosti. Pred tem so komaj odstotek neizmerno oddaljenih delov neba fotografirali in študirali. Zdaj fotografirajo predele, ki so oddaljeni od zemlje 350 milijonov svetlobnih let. Novo ma-piranje vsemirja sta omogočila dva nova teleskopa, ki so jih pred nedavnim postavili v pa-lomarskem observatoriju. Novi Schmidtov teleskop zajame tako širok kot, da lahko zajame na eh posnetek takšen kos neba kot- je ploskev Velikega voza. Vsaka teh slik zaznamuje vsa vidna nebesna telesa do razdalje 2.000 trilijonov milj od zemlje. Teleskop, ki se imenuje «Veliki Schmidt)> po svojem v Estonski rojenem konstruktorju, uporabljajo skupno s palomarskim orjaškim 508-centimetrskim refleksnim teleskopom, ki je največji na svetu in ki lahko prodre trikrat tako daleč kot «Veliki Schmidt». Ker pa ta 508-centimetrski teleskop lahko naenkrat fotografira samo tako velik del neba, kot ga zavzema četrtina obsega polne lune, ni pripraven za ma-piranje celotnega nebesnega svoda. Vendar ga uporabljajo za fotografiranje posebno zanimivih stvari, ki so jih našli na napravljenih slikah in seveda kažejo ti posnetki več podrobnosti najbolj oddaljenih zvezd. Nove fotografije so odkrile milijone novih zvezd v Rimski cesti in tako zdaj računajo, da je v ozvezdju Rimske ceste nad 200-000,000.000 zvezd. Se dalje so na novih posnetkih odkrili mnogo novih zvezd nih meglic ali ozvezdij, od katerih imajo posamezna na milijone zvezd in zavzemajo prav take ploskve kot Rimska cesta Tisoči teh novih meglic so vidni ne eni sami fotografiji in tako so zdaj ugotovili, da so stotine milijonov takih jjzvezdij razpršene v silnih razdaljah po vsem znanem vsemirju. Te oddaljene vzezdne meglice se zbirajo v obliki ogromnih rojev. Novi pregled vesoljstva je že do zdaj odkril približno tisoč takih rojev, ki so precej enakomerno porazdeljeni po vseh delih neba. V vsakem takem roju je več tisoč milijonov zvezd. Preden so začeli sestavljati novo mapo neba na Palomar ju, niso, astronomi poznali niti 50 takih rojev ozvezdij. Ta odkritja bodo v veliki meri razširila astronomsko znanje o obsegu in ustroju vesoljnega sveta. Možnost ugotavljanja in štetja zvezdnih meglic v vseh smereh vsemirja bo ustvarila popolnejšo sliko celotnega vesoljstva. Študije na podlagi novih fotografič-nih posnetkov bodo pomagale, da se bo lahko izračunalo, kako velik je vesoljni svet, da se bo lahko ugotovilo, če je ustroj vesoljstva enak v vseh smereh zunaj zemlje, če ima dokončne meje ali če se razteza še dalje od prostora, ki ga lahko doseže najmogočnejši teleskop. Znanstveniki palomarskega observatorija upajo, da bodo našli odgovor tudi na rasna druga vprašanja, ki jih do zdaj ni bilo mogoče rešiti. Eno takih vprašanj je točen obseg in oblika ozvezdja Rimske ceste, v katerem leži tudi naša zemlja. Nadaljnje vprašanje je točna ugotovitev, v katerem delu tega ogromnega «zvezdnega kroženja)) ležita zemlja in sonce. Upajo tudi, da bodo lahko dobili več podatkov o starosti in razvoju zvezd. Nekatere zvezde so morda stare kot vesoljstvo samo. druge pa imajo zelo kratko življenjsko dobo. Tega vsega astronomi do zdaj še ne vedo. Nadaljnji nerešen problem je v-rok ogromnih eksplozij zvezd, ki jih a-stronomi od časa do časa vidijo prav tako v Rimski cesti kot v ozvezdju, ki ležijo daleč za Rimsko cesto. Ko bo predmetni pregled dogotovljen namerava ameriško zemljepisno društvo natisniti fotografije v Atlasu neba, ki bo na razpolago observatorijem, šolam in astronomom po vsem svetu. Ker razpolaga društvo z znatnimi denarnimi sredstvi, bo cena za tako popolno znanstveno delo sorazmerno nizka. Znanstveniki cenijo, da bodo podatki novega pregleda zaposlili astronome v Združenih državah in drugje po svetu za pol stoletja ali še za dalj časa; toliko časa bo trajal o, preden bodo lahko proučili in analizirali vse te nove po>'-*ke o vesoljstvu. v Otalelji in naročniki! Uprava „PKlI\]OK»Kfc.GA DNEVNIKA4* je sklenila darovati tistemu, ki postane nov naročnik pred L. januarjem 53, ali kdor poravna celoletno naročnino za I. 1953, v znesku L 3200,- vnaprej pred 31. januarjem 53, eno naslednjih knjig: 1. SLOVtl\SKL AAtiUUiSL VRAVLJICL 2. France Bevk: IZHR4I\I SPISI, I. del 3. Jože Pahor: HODIL HU ZEMLJI SEM ISAčI 4. Fran Šijanec: ALBER1 SIKH BENEŠKA SLOVEMJA’ 5. Feigel-lNanut Gornji pogoji veljajo samo za naročnike v Italiji. STO in Uprava „PRIMORSKEGA DNEVNIKA" PRIMORCI, SE TA TEDEN VAM BO NA RAZPOLAGO KAZE V SLIKI IN BESEDI ŽIVLJENJE. DELO, SKRBI IN VESELJE NAŠEGA ČLOVEKA. I mJADhANSKI KOLEDARm v vsako slovensko družino! {e naftefiti dal ba 'ftiiMa&ia, Lir Defor: ROBINSON, bros. ................. . 250,— Valjavec: ŽIVALSKE PRIPOVEDKE, broš. . . . 200,- Bevk F.: PESTERNA, polplatno’", ...... 220 — Bevk F.: GRIVARJEVI OTROCI, polplatno . . 280 — Vandot I.: KEKEC, broš......................... 250 — TRI HČERE, pravljice, broš..................... 230,— GLEJTE JIH, MATEJE, polplatno ................. 250 — SLIKANICA, broš. . . ...................170 — DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU, GORICI IN V SESLJANU. 508-centimetrski teleskop, ki ga uporabljajo za sestavo novega atlasa nebes. S pomočjo tega teleskopa fotografirajo v paloraarskem observatoriju milijarde novih zvezd, ki so oddaljene 2000 trilijonov milj od zemlje in ki jih do zdaj še niso opazili. «0 '»ed .-j'_?znQvernih razvadah N,čaJ dstvom na Goriškem Vij 1POJnofni škof Pavel Bi-v'arhu.' I583- oglejskemu pa-t ^je I omenim, da tu %0m Ponoči pred svetim VvQm 10 vsel1 svetih, pred ^ernl'h duš, ne delajo J?’ in ’• 118 cel° n°e zvo- ' nir.fS'Cer zato' da bi zbu-v>ht Vece *er se obvarovali p0fO4a ,n drugih nesreč. Naj **o#ti ? tudi vaši prevzviše- !'tilžars)filrat-ek čas 0 nekaterih Ni 11 ženskah, ki lečijo živali od vsake bolez- 0 vraževernosti * čarovnicah Jis S* Ho n, M itat 0 *n govore molitve, er’h pošiljam prepis. In da rišejo gotove premerjajo s čarov- i> ki *'s*° £udno zdravi-J»1{Q ,.®a uče te ženske? Ce %j 2lval boli noga, tedaj u-{jot j’ na) 3° peljejo na križ-'ečn tam Pr'^no zagovor. N ni n0f!O obdajo s krogom, vfed *‘£' hi„i naPravljajo neurje. M**1' Dri f- nalive, slano, bo-n’ .. *!udeh ali pri živini, Tuh- 51todujejo na drug di dobe od vraga ve- liko denarja, pa mu morajo | ve sežigali ali pa jih iz poseb-zapisati dušo, zatajiti presve- ne milosti prej obglavili, ozi- to Trojico in se udeleževati shodov na čarovniških gorah, kamor jahajo na metlah in burklah. Take gore so bile na Štajerskem Donačka gora pri Rogatcu in Pohorje, Slivniški vrh pri Cerkniškem jezeru ter Klek pri Ogulinu. Na teh gorah so imele čarovnice z vragi gostije in plese. Danes se smejemo vraževernosti naših prednikov, ki je imela-svoj vzrok v nevednosti onih časov. Vendar je imela ta huda duševna zabloda — precej splošna v tisti dobi! — strašne posledice za tiste nesrečnike, ki so postali žrtev te nevednosti. Kajti, kot piše Josip Gruden prav tam, je bilo čarovništvo po tedanjih zakonih zločin, ki se je kaznoval s smrtjo na grmadi.« Se leta 1656. določa neki odlok cesarja Ferdinanda III.; Pravo čarovništvo naj se že izvršuje v očitni ali skrivni zvezi s hudobnim duhom, s katerim se ljudem napravlja škoda, pa tudi pri tistih, ki zataje krščansko vero in se vdajo vragu, dasiravno nikomur ne škodujejo, se kaznuje s smrtjo, ki naj se iz važnih vzrokov in če škoda ni velika, pri spokornih ljudeh omili na ta način, da se prej obglavijo. Čarovnice so torej ži- roma obesili in jih potem sežgali. — Prva stopnja pri tožbah proti čarovnicam je bila «prijazno izpraševanje«. Ako obtoženka ni priznala namišljene krivde, so jo dali na te-zalnico in jo mučili toliko časa, da je izpovedala najstrašnejše reči, ki so jih hoteli sodniki vedeti. Se vedno nam je nerazrešna uganka, kako so mogle ženske priznati dejanja, ki jih nikdar niso storile, in celo navajale vse posameznosti, na pr. kraj in čas shodov z vragom, način, kako so uganjale čarovnije itd. — Celo Valvasor priznava, da se na pr, ježa na metli ali burklah pri marsikateri čarovnici zgodi le v domišljiji, vendar pristavlja: «Imamo pa druge ne-ovržne dokaze, da se dmenje-ni izhod res zgodi.* V 17. stoletju so se čarovniški procesi zelo namnožili. Neki sodnik v ljutomerski okolici se je 1. 1683. ponašal, da je v dveh letih dal 41 čarovnic sežgati. 'Ta krvoločni pre-ganjnvec čarovnic pa je pozneje sam bil osumljen, da ‘je vdan čarovništvu, in je le s hitrim begom ušel smrti. Na Kranjskem je bila Cerknica zaradi čarovnic na slabem glasu. Ko Valvasor opi- suje cerkniško okolico in zlasti Slivniški vrh, kjer imajo čarovnice svoje shode, dostavlja: «Sploh je vsa okolica s čarovnicami precej naseljena. Zato jih mnotj sežgo in jih tam več umrje eno leto na grmadi, kakor v celi deželi od pamtiveka«. Drugje omenja vas Božiče pri Cerkniškem jezeru, kjer so bile v skalovju tri globoke . luknje in na njihovem dnu voda, po kateri so kmetje hodili. O tej vasi pravi; «Pred nekaj leti je tu bila stroga preiskava proti čarovnicam in so skoro vsi ljudje (!) iz te vasi bili sežgani, ker so bili vragovo o-rodje in njegovi r.avezniki. Vendar je redko katera čarovnica priznala, da je bila od drugih zapeljana. Ljudje so rekli, če so šli ob določenih dneh k luknjam, jih je vrag sam k čarovništvu zapeljal.« Pozneje še čujemo, da je bila 1. 1701. v Ribnici zjradi čarovništva na smrt obsojena neka Marija Cešark (Sašar-kin), potem pa izginejo te žalostne priče človeške zaslepljenosti. Pred sumnjo čarovništva ni bil varen noben stan in nobena starost. Tudi duhovnike je ljudstvo večkrat sumilo, ako je po okolici pobila toča. in Valvasor pripoveduje, da ju moral neki župnik v Mirni peči bežati pred razjarjenim ljudstvom, ki je napadlo župnišče, češ da je kriv neurja.« S temeljitim zgodovinskim znanjem in z globoko psihološko pronicavostjo opisuje to umsko zablodo naših prednikov pisatelj Ivan Tavčar v romanu »Visoška kronika«, ki je bila prevedena pred nekaj leti v italijanščino pod naslovom «Streghe e demoni«. Vendar se je začel polagoma redčiti mrak nevednosti in vraževernosti. Prišla je doba tzv. «prosvetljenosti», k> je gradila vse na napredku znanosti in šolstva. Ta napredni duh, ki je v obilni meri pripomogel k zmagi francoske revolucije, da je pometla s fevdalizmom 1. 1789., je imela pri nas najvidnejšega zastopnika v cesarju Jožefu II. Ta je odpravil ogromno število samostanov in romarskih poti ter osnoval mnogo šol ter moderniziral avstrijsko zakonodajo. Pa4 odločilni udarec je zadala ljudski vraževernosti pri nas uvedba splošne šolske obveznosti pred približno 80 leti. Vendar je treba upoštevati, da tako globoko zakoreninjene zablode ne izginejo od enega rodu do drugega, ker ostane še vedno vpliv staršev na otroke, četudi ti že čitajo in hodijo v šolo. Se večji pa je na ljudi vpliv raznih šeg in navad iz prejšnjih časov. Saj na pr. še danes naši ljudje zvijajo na kresni večer cvetne vence in jih obešajo nad hišna vrata ali pa se bojijo nezgode, če so zjutraj prvo srečali na poti staro žensko ali črnega mačka. Spominjam se iz svoje prve mladosti, ki sem jo preživel vsaj ob velikih šolskih počitnicah na deželi, daleč od mesta, — na našega soseda, ki niti ni bil posebno star. Koliko smo se presmejali na njegov račun, ko smo izvedeli, — v čarovnice niti on ni več veroval! da je veroval v zagovarjanje proti kačjemu piku. — Ali mi zato nekateri vrli Openci in Openke, ki so pravzaprav še meščani, Tržačani, zamerjajo,' da sem tako visoko cenil njihovo kulturno zrelost, da sem gladko zavrnil vsak pomislek, ki se mi je rodil, ali bi objavil zanimive podrobnosti o nekdanjj vraževernosti v članku «Kata Pera-čeva pripoveduje...« podrobnosti, ki tako nazorno osvetljujejo preteklost naših vasi!? — Naziv čarovnice, strige ali štri-gona, pa četudi le za pretekle čase niti zdaleč ne more biti žaljiv v naši dobi. ki več vanje ne veruje. Danes nam more vzbuditi tak pridevek kvečjemu sočutje do nesrečne žrtve takratnega ljudskega verovanja. Na srečo, da že več kot dve stoletji ne sežigajo več na grmadi takih mučenikov ljudske nevednosti, vendar pa so še mnogo pozneje mnogi ljudje moralno trpeli io zato tudi socialno, zarad1 takega ljudskega mnenia. Z. JELINČIČ 'MadinMta, linfiga, - tie daAito- mmm Zopet se bližajo razni dnevi, ko boš mislil, kaj bi komu daroval ali pa, kaj bi hotel dobiti v dar. V obeh primerih — če boš daroval ali pa prejel dar — bo najbolje, da si izbereš iepo mladinsko knjigo. I NOVOST! NOVOST! i £efia 'Vida, DRAGO PETKOVŠEK RADIJSKE PRAVLJICE Ilustracije: prot. KO M ‘JeMca vfu. Ohilcta^i na iadiu V 'ik I VAJI KrSI niHI ATKFVO DARU« VRI IKIffl IN 914MSI! | DOBITE JIH V SLOtUMSKIH KMJtCARi\AH V TRS’l V. GORICI IM V SESLJA A1 U iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij t/nn i r vremenska napoved za danes: lf |r l> An L Pretežno oblačno, vetrovno. — V |\Ll VI L Temperatura bo nekoliko padla. Včarajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 7.8; najnižja 6 stopinj. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA 4. DECEMBRA 1952 ••"<1 ~ 1 'H III - - Ali! ::::::::::: IB r- ’ ....... ••••••...........•iv:"."..... RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. co*ne Trsta: 18.40: Koncert violinista Igorja Ozima, pri klavirjun Hilda Horak-Casova — Trst II.: 19.00: Slovenščina za MoveM®-ttoTBachove skladb,. - Tis* I.: pianista G. Terracciana. — Slovenija. 13.15. fondčni scherzi. 20.10- Javna oddaja opernih aru v velikem studiu Radia Ljubljana. ZADNJA LETOŠNJA TEKMA JUGOSLOVANSKE NOGOMETNE REPREZENTANCE Nemčija je trd nasprotnik ———M—-VT' •. - - ■ rr*F.->*Lth~ OB XBEZa£rXXafll!3HBBBMHi V zadnjih dveh tekmah poraz proti Franciji in visoka zmaga proti Švici - Nemci igrajo WM sistem, opirajo se na izvrstno kondicijo «Tako igrajo v nebesih* je pisal neki domači list 10. novembra, ko so Nemci porazili v Augsburgu švicarsko nogometno reprezentanco z rezultatom 5-1. Brez dvoma je novinar pretiraval, toda ostane dejstvo, da je Nemčija, prihodnji nasprotnik jugoslovanskih nogometašev, odigrala izvrstno tekmo. Nemci igrajo nogomet z njim lastno natančnostjo. Vse njihove enajstorice se držijo WM sistema, ki pa je še hujši od angleškega. Naloga nemškega igralca je, da še mnogo bolj tesno kot angleški kolega, Jerice svojega nasprotnika in se pri tem ne ozira mnogo, kaj se godi v bližnji soseščini. Ima občudovanja vredno kondicijo, i zdrži vseh 90 minut igre. Tehnično Nemci niso dovršeni, vendar razpolagajo s solidnim znanjem. Velikih igralcev prav tako nimajo v svoji sestopi, med seboj pa so dobro vigrani. Z vsemi temi vrlinami in lastnostmi predstavljajo težko oviro tudi za najboljšega nasprotnika Na tekmi proti Švici se je posebno izkazal napad, verjetno zaradi tega, ker obramba ni imela resnega dela. Ljudje, ki so videli na delu nemške igralce, zelo nvalijo centralni trio napada: Mor- locka, Otmarja in Fritza Wal-terja. S temi je dobro sodeloval levi krilec Schanko ter novinec v državni reprezentanci levo krilo Schaefer, ki je med drugim zabil tudi tretji gol. Fritz Walter je še vedno idol nemških množic vendar zaradi razmeroma visoke starosti ni več nekdanji idealni igralec. Mesec dni pred tem je Nemčija nastopila v Parizu v tekmi, ki je bila zanimiva predvsem iz izvenšportnih razlogov, Spominjate se morda še 5000 policajev, ki so preplavali stadion, neigranje himen, da Parižani ne bi žvižgali ob znanih notah «Deutschland ueber alles» in podobno. Nemci so tedaj izgubili z rezultatom 1-3, vendar so nastopili brez Morlocka in obeh branilcev Streitla in Kohlmeyerja. Opustili so za tisto priliko svoj sistem in se oprijeli tkzv. «ključavnice». Trener Se pp Herberger je svoje ljudi razporedil takole; štirje branilci, od katerih eden nima stalne- ga nasprotnika, temveč rešuje tam, kjer barka najbolj pušča dva krilca in štirje napadalci. Nemci so se torej že pred tekmo pripravili na obrambo in je bil edini njihov namen, preprečiti francoskim napadalcem pot do gola. S takimi idejami so razočarali občinstvo, ki je pričakovala več od gostov. Kritiki so ugotovili, do poleg treh igralcev manjkajo Nemcem predvsem mladi ljudje. Fritza W alt er ja je n. pr. Bonifaci skoraj onemogočil s svojo mnogo večjo hitrostjo. To sta bili poslednji mednarodni tekmi Nemčije v letošnji jeseni, Mislimo, da Nemci j igrajo precej bolje kot so grebu visoko zmagali s 5-1. V zadnjem letu pred začetkom vojne sta se obe državni reprezentanci sestali dvakrat. V zasedenem Dunaju so 23. marca gostje zmagali z 2-1, po tudi povratni dvoboj v novembru 1040 se je v Zagrebu kon-čai z zmago Jugoslavije 2-0. Po končani vojni sta obe reprezentanci prišli do prve tekme letos poleti v Helsinkih. Nemci so se dobro upirali in pokazali vse karakteristike, ki smo jih prej omenili. Jugoslavija, ki je na tem turnirju osvojila drugo mesto, je odpravila Nemce s 3-1, vendar moramo opozoriti, da so nastopili v moštvu poraženih dile- pokazali proti Franciji in da tantl’ °;'T0™a Pnknti pol-pro-so šele doma v Augsburgu po- 1 /^onalet, ki pa zaostajajo za kazali svoje pravo znanje. Mo- j Pravo reprezentativno enaj-ramo tudi pristaviti, da 'po zadnjih francoskih zmagah poraz 3-1 v Parizu ne pred- storico. To bo zadnja letošnja tekma jugoslovanskega moštva. 14. zimski stavlja prevelikega neuspeha, j decembra se zaključi Jugoslovani so nastopili pr- j del državnega prvenstva, ne-vir. proti Nemčiji meseca je- j ^ai dni nato bodo igralci od-bruarja leta 1939 v Berlinu in\P°tovali v Nemčijo. Tekma bo dosegli neodločen rezultat 2-2. Meseca oktobra istega leta so Nemci vrnili obisk in v Za- namreč 21. decembra. O pripravah jugoslovanskih igralcev bomo še govorili. Zatopek -iia^bo:pi športnik olimpijskega leta 1952 LONDON, 3. — Trikratni olimpijskega kcfiiteja «Wcrlka igralka Conn©lly 8 in brazilski lahko-atlet Da Silva 5. KOLESARSKA DIRKA «PO ARGENTINI* Zmaga Francoza Coste ja v težki in vroei etapi SAN LUIS, 3. — V sedmi etapi kolesarske dirke «Po Argentini« ‘je zmagal Francoz Charles Coste, ki je prevozil 260 km dolgo progo Mendoza -San Luis v času 7.01:30. Za njim so se plasirali Italijan Grosso, domačin Muleiro, O-ckers (Belgija), Undrodt (Argentina), Conte, Faanhoff, Ca-put, Van Steenbergen. Glavnina je prišla na cilj z veliko zamudo 8 minut in 51 sekund. Ulrich, Baitz in Sevillano so pred ciljem nesrečno padli. Današnja etapa spada med najtežje na celi dirki. Odstopil je Nemec Hoerman zaradi hudih opeklin (sonce). Belgijci so pred začetkom etape izjavili, da bodo zvečer še ved-no ' na vodilnih mestih zlasti zaradi posebne hrane, ki so jo uživali v dnevu odmora. Trener Buggenhout je namreč o-pazil, da so prve dni vse nesreče belgijskega moštva prišle zaradi želodčnih krčev, posledice slabe južnoameriške hrane. LESTVICA: 1. Van Steenbergen (Bel.) 35.07:46; 2. Ockers (Bel.) 35. 16:30; 3. Cavagliatto (Arg.) 35. 25:27; 4. Vallmitjana (Arg.) 39.31:04. m 111 EMIL ZATOPEK Nemška reprezentanca proti Švici (od leve proti desni): Fritz Walter, Turek, Eckel, Otmar Walter, Posipal, Schanko, Kohlmeyer, Retter, Morlock, Schaeler, Klodt. VČERAJ ZVEČER V MILANU BORIETTI-PARTIZAN 66:56 BORLETTI: Rubini 1, S te talini 20, Sforza, Romanutti 16, Pagani 2, Reina, Gamba 2, Valsecchi 1, Padovan 4, Miliani 20. PARTIZAN: Engler 12, Mladinovič, Jovanovič, Radojčič 13, Marianovič 15, Sijačič 2, Rudič 2, Stankovič 2, Munčan 2, Blagojevič 8. Sodnika: Mailredi in Gaigliardi iz Milana. MILAN, 3. — Italijanski košarkarski prvak Borletti iz Milana je danes zvečer porazil moštvo beograjskega Partizana z rezultatom 66-56 (27-21). V prvi fazi tekme je kazalo, da bodo gostje zmagali brez posebnih težav. Rubini je bil v slabi formi in tudi njegovi tovariši so igrali nepovezano. Jugoslovani so odlično metali na koš iz vseh razdalj in bili stalno v napadu. Domačini so se kasneje osvo- bodili pritiska in dohiteli nasprotnika pri stanju 21-21. Od tega trenutka dalje so vloge zamenjane. Sedaj so gostje izgubili prvotno hladnokrvnost in njihova igra je vedno bolj neurejena. Stefant-ni, Romanutti in Miliani s krasnimi potezami večajo naskok v korist italijanskega prvaka. Partizan reagira s Stankovičem in Blagojevičem, vendar brez večjega uspeha. ZADNJA PO ODSTOPI FLAMAB1CHEVE VLADE Nejasen položaj v Venezueli Uradno je bilo javljeno, da je pri nedeljskih volitvah zmagala vladna stranka, splošno pa je razširjeno prepričanje, da je dobila največ glasov opozicijska republikansko-demokratska zveza - Državni udar ni izključen NEW YORK, 3. — V zvezi i zvezi z volilnimi rezultati. z nedeljskimi volitvami za sestavo skupščine, ki bi morala pripraviti novo ustavo, je nastal v Venezueli dokaj nejasen položaj. Sodeč po radijskem poročilu, .je vojaški odbor podal demisijo in je začasno predsedstvo prevzel polkovnik Marco Perez Jimenez. Jimenez, ki je bil obrambni minister v odstopivši vladi, je takoj govoril po radiu in zagotovil narodu, da bo zajamčil povratek ustave ter da bo sklical predstavnike legalnih strank, da bi prišlo do sprave. Objavo končnih volilnih rezultatov je preprečila cenzura, kakor se je še prej domnevalo, pa je verjetno republikanska demokratska zveza, ki predstavlja opozicijo, dosegla dokaj več glasov nego neodvisna stranka, podprta od vlade. Jimenez je takoj poskrbel za sestavo nove vlade, v kateri je postal notranji minister Laureano Vallenilla Lanz. zunanje ministrstvo je bilo zaupano Aurelianu Otanezu, o-brambno ministrstvo pa si je pridržal polkovnik Jimenez. Nedeljske volitve za ustavodajno skupščino so bile razpisane na podlagi novega volilnega zakona, ki je bil izdan aprila 1951. Vojaški odbor je bil na oblasti od 1948. leta, ko je zrušil demokratično vlado. Vodja vojaškega odbora polkovnik Carlos Delgado Chal-baud je bil 13. nomevbra 1950 ubit, nakar je bilo predsedstvo odbora zaupano dr. Juarezu Flamarichu. Danes ponoči je vrhovni volilni svet javil naslednje volilne rezultate: neodvisna fronta, ki jo podpira vlada, naj bi bila dosegla 570.123 glasov, de-mokratsko-republikansksp- zveza 473.880, krščanski socialisti pa 138.003. Kakor javljajo radijske oddaje iz Venezuele, je Flamaricheva vlada podala demisijo v roke predstavnikov oboroženih sil, ki so za začasnega predsednika imenovale polkovnika Jimeneza. Številni potniki iz Caracasa so potrdili vesti, da je bila v Venezueli uvedena cenzura v Eden izmed njih je izjavil: «Kakor se dozdeva, ni zmagala stranka, ki je bila prepričana o zmagi.» Potnik je dodal, da bi morebitni državni udar ne iznenadil prebivalstva in da je v Venezueli splošno razširjeno prepričanje, da je pri volitvah zmagala republikansko-demokratska zveza. Trgovec iz Caracasa, ki ni hotel izdati svojega imena, je izjavil, da je bila vlada izne-nadena zaradi poraza pri volitvah in da je uvedla cenzuro zato, da bi pridobila na času. • ________ Telesna kazen v Angliji LONDON, 3. — Eden najvišjih funkcionarjev angleške sodne oblasti, lorfl Goddard, se je danes med nekim procesom ponovno pritožil, ker se kazenska procedura upira uporabi telesne kazni. Kakor znano, se poslužujejo v Angliji bičanja samo v primerih, ko se jetniki nasilno lotijo paznikov. Tak primer se je dogodil pred kratkim v zaporih v Dartmooru. kjer je neki kaznjenec s pestmi napadel dva paznika. 22-letni Edvard Guire, obsojena na 14 let zapora, je bil potem bičan. Dobil je 12 udarcev z «devetrepim mačkom#, t. j. z bičem, sestavljenim iz devetih vozlanih jer-monov. Telesno kazen na račun Guirea je prej odobrilo notranje ministrstvo po priporočilu sodne komisije. Francoski krogi v Indokini računajo, da so vjetminhov-ci v dveh bitkah za Nasan izgubili najmanj 1500 mo! BORCI V BELIH UNIFORMAH NA KOREJSKEM BOJIŠČU Srdite bitke v snegu in mrazu Grič „Šivankine konice" prehaja iz rok v roke; trenutno gospodarijo na njem Južnohorejci SEUL, 3. — V ostrem mrazu I pehu domnevajo, da se je ge- SA1GON, 3. — Medtem ko divjajo boji okrog Nasana, so francoske čete silovito napadle na južnem področju delte Rdeče reke in sicer v bližini Buj-čuja, kakih 80 km južnovzhod-no od Hanoja. Napad številnih bataljonov, podprtih s tanki, topništvom in letalstvom, je bil sprožen z namenom, da bi preprečil 320. Vjetminhovi diviziji napad na francosko-vjetnamske položaje na tem področju istočasno z ofenzivo proti Nasanu. Nekaj bataljonov 320. Vjetminhove divizije je namreč že vkorakalo med deltine rokave. gi koloni ranjencev im nosačev, ki so prenašali mrtve tovariše proti Sonlaju in Lenčau. Glasnik ministrstva za pridružene države je izjavil danes v Parizu, da je položaj v Indokini sicer težak, vendar ne povzroča zaskrbljenosti. «Končno», je nadaljeval glasnik, «smo zadovoljni, da je Vjetminh pričel z ofenzivo, ker se je bilo bati, da bi poveljnik upornikov potegnil glavnino svojih sil s področja Nasana in jo premaknil na drugo bojišče«. V pariških vojaških krogih izjavljajo, da si je francosko Francosko visoko poveljstvo j poveljstvo izbralo Nasan, da - . ’ Ki Tflocotlraln linAmioVik je objavilo uradno poročilo, v katerem izjavlja, da so francoske sile obdržale vse položaje in da ni mogoče točno ugotoviti nasprotnikovih izgub, medtem ko imajo Francozi 15 mrtvih in 56 ranjenih. Francoski krogi v Hanoju pa računajo, da so Vjetminhovci v dveh napadih na obrambno področje Nasana izgubili najmanj 1500 mož. Naslednje jutro so francoski letalci opazovali dve dol- bi zdesetkalo cvet uporniških sil, ki grozijo Severnemu Ton-kinu in obmejnemu področju Laosa. Padec Nasana bi sprostil več uporniških divizij, ki bi se vrgle proti delti Tonki-na in njegovi prestolnici. ASTI, 3. — V Pino d’Asti je 38-letni Michele del Mastro v vodnjaku utopil svoji nečakinji 6-letno Marijo in 3-letno Graziello. se trudijo delavci južnokorej ske vlade, da bi popravili transparente in slavoloke, na katerih so napisane dobrodošlice generalu Eisenhowerju in ki jih je poškodoval močan veter s severa. S popravili so pričeli, danes zjutraj. Medtem se Kitajci in Južnokorej ci, prikriti v belih uniformah zagrizeno borijo v snegu in mrazu za posest «$ivan-kine konice*. Kmalu po polnoči so Južnokorej ci zavrnili Kitajce, ki pa so se ob zori ponovno vrgli v napad. Južno-korejske čete so oblečene v težke ameriške uniforme bele barve, Kitajci pa so si vrh podloženih zimskih uniform nadeli bele plašče. Kasneje se je izvedelo, da so Južnjaki izgubili grič «Sivan-kine goniče« nekaj po polnoči, vendar tega niso sporočili v upanju* da si bodo kmalu jpo-va opomogli in ponovno zavzeli to važno točko. In res se jim je proti večeru posrečilo po štiriurni jurišni borbi pregnati Kitajce in osemnajstič zasesti pomembni grič. Uradno poročilo zavezniškega zrakoplovstva javlja, da je skupina letečih trdnjav preteklo noč bombardirala v bližini Pjongjanga severnokorejsko letališče, železniška skladišča in neko vojaško šolo. Zavezniška letala so napadla tu di položaje nasprotnikov vzdolž bojišča. Radio Peking pa obtožuje ameriško letalstvo, da I je odvrglo 41 bomb na polje- J delsko področje blizu Antun-ga v Mandžuriji, pri čemer je bilo porušenih 24 hiš in ranjenih pet oseb. Poleg tega obtožuje pekinški radio Američane številnih prekrškov mandžur-skega zračnega prostora med 12. in 27. novembrom, ter protestira zaradi bombardiranja ujetniškega taborišča, kar naj bi se bilo zgodilo 26. novembra. neral napotil v Seul, kjer se bo udeležil zbora generalov z vzhodnega področja. 45 mrtvih med vojaško parado DAMASK, 3. — Huda nesreča se je pripetila danes zjutraj v Damasku med vojaško parado, uprizorjeno na dan sirijskega narodnega praznika. Težak tank se je namreč s precejšnjo bjzino zaletel v množico, ki je prisostvovala manifestaciji. Se nepotrjena poročila pravijo, da je bilo pri nesreči 45 mrtvih in 35 ranjenih. Železniška nesreča v Nemčiji BERLIN. 3. — .Na franco- skem področju v Gezundbrun- nenu se je pripetila danes železniška nesreča, ki je zahtevala smrt treh oseb. dve osebi pa sta bili hudo ranjeni. Eisenhcvver in Sueški prekop KAIRO, 3. — Po pisanju vojaške revije «A1 Dahrir« naj bi bil Eisenhower kot poveljnik NATO ob priliki zaostritve angleško - egiptovskega spora osebno sporočil Faruku, da je treba na vsak način preprečiti, da bi Sueški prekop prišel v’ sovjetske roke. Revija objavlja tekst Eisenhowerjeve poslanice, ki naj bi jo bil prinesel Faruku princ Abdel Mo-neim, današnji regent Eigipta. V poslanici je med drugim rečeno: ((Sueški prekop je živ- ljenjska žila sveta. Zanj se borita Vzhod in Zapad. Ta zila je tako važna, da je treba storiti tudi to kar je^ nemogoče, sama da ne bi prišla v ruske roke. Sporočite kralju Faruku, da nam'nikakršen spor ne bo preprečil braniti to področje, ki je življenjsko važno za Za- KINO V TltSTI Rossetti. 16.30: «WiUlamow & rabi:nka», J. Stevvart. Excelsior. 15.30: «Oči brez Nazionale. 15.30: «Veliko Fenice. 16.30: ((Ljubila sem a®-čenca», J. Garfield, S. .,M Filodrammatico. 16.00: «A kraljica,,, K. Hepburn«* Arccbaleno. 15.00: «D ^ gozd.u», R. V/idmark, ■ _ . Astra Rojan. 16.30: «MiJkr« V2š», G. Sofio, A. Tieri Alabarda. 16.00: «L^S1^1 bič», K. Grayson, M. Lanz^ Ariston. 16.30:: ((Družina SuW T. Mitchel, A. B®**er , ^ Armonia. 1£>3°: Aurora* 15.30! ** 'SSčS&JiSS* - JZVč.SsgSIS Impero. 15.45: ka Rookk. oroiila^, mična gl asba. l7’30- Zefl' Kakor poročajo iz Tajpeha, pad in vse miroljubne države, je v ponedeljek zvečer vodja Najti je treba torej sredstvo, skupine ameriških svetovalcev general Chasse na Formozi ne- nadno zapustil Tajpeh in odpotoval neznano kam. V Taj- s katerim bi lahko zaostrili nacionalni čut Egipčanov in zagotovili obrambo Sueškega prekopa.,. . . -retlavanje. ba. 18.15 GlaS|>eOO19,00 S10^ 18.45 Vesela glasba. g peSi ščina za Slovence. ' 2o,oO glasba. 19.45 P°r“in' Okno ^ peretni motivi. 20.^$. ll. svet. 20.45 Lahke v Tolstoj: Ana Karen i’,_.e me-4 dejanjih; nato prilj« ‘ lodOj-e. 23.00 Bachove 23.15 PoročSla. 23.32 glasba. -i it s 'i *• 11 30 Operna glasba. 12.1« ; ska ura. 12.30 Vesele pesmi ’ w Glasbena ura: Corelli, Dvo ^ Dukas. 19.25 Harmonikarski;J|* ri. 20.35 Glasovi in melodij« Culver Cityja. 21.00 Garinei^ Giovanmni: «Lov na zakla*’1 mična spevoigra. 22.00 ALfrt pesmi in legende. 22.30 pianista G. Terracciana. (si I, O \ 327,1 m. 202,1 m, 212.4 12.00 Opoldanski kor Poročita, 12.40 P'oniri'e igrajo slovenske naro** j S- 13.15 Simfonični Koncert po željah za zene. 17.10 vm melodije. 17:50 F. Dr ^ K* k0 smo tiskali prvo &> S1<>VL hovih pesmi. 13.00 V ^. ske pesmi. 18.40 tsK*n r-glasba. 19.40 Pesmi hrV.a3ja < terjev. 20.10 Javna o nih arij v velikem st Ljubljana. 21.CO- Stare jn gia^ vojaške pesmi v bes«“t 22.00 Poroči a. 22.15 dentski plesni sekstet. Igra gtu- Challeb UJickrnb .......... tVVVVVAVV.VNi‘.".V/ f prenesu; upam, de mu mende ni preskoCu en z&flfi je j 151 Prevedel prof. dr. Fr. Bradač «Ampak, dragi gospod,» je rekel na to gospod Pickwick, cmorda mi dovolite, da pripomnim, da se čisto po nepotrebnem razburjate. Jaz sem kupil samo dva notranja sedeža.» «No, to me veseli. Vse preklicujem in prosim, opravičite me. Tu je moja vizitka. Dovolite, da se seznanim z vami» je rekel gospod Pickwick in se smehljal. <--S3vsda,» je odgovoril Dowler. «Ona se z vami seznani. Ona vas bo spoštovala. Dvoril sem ji v čudnih okolnostiih. Osvojil sem si jo s prenagljeno obljubo. Takole: Videl sem jo, zaljubil sem se vanjo, ji ponudil roko, ona je odklonila, .Ljubite koga drugega?’ ~ ,0, prizanesite mi!’ —»Jaz ga poznam?’ ,Da.’ — ,D :bro; če ostane tu, mu oderem kožo s telesa.’* • Moj Bog!« je nehote vzkliknil gospod Pickwlck. «Pa te to storili, gospod?* je vprašal gospod Wtakle, ves bled. ■ Napisal sem mu pismo, rekel sem, da to zelo boli. In to je xes.» «Gotovo,» ga je prekinil Winkile. «R: kel sem da sem dal besedo, da ga bom živega odrl. S tem sem zastavil svojo čast. Ni bilo izhoda. Zal mi je. bilo, da mora to biti, a ni bilo pomoči. Dal se je prepričati. Videl je, da so službena pravila nei2iprosna. Pobegnil je. Jaz sem jo vzel- Tu je voz in to je njena glava.* Gospod Dowler je končal im pokazal ma voz, ki se je ravno ustavil, in skozi odprto okno je gledal prav čeden obraz z modrim klobučkom, najbrže je iskal svojega naglega moža. Go-spod Dowler je plačal račun in hitel ven; gospod *Pickwick in njegovi prijatelji so >Ii za njim, da bi zasedli svoje prostore-- ■- )d Tupman in gospod Snodgras sta sedla zadaj na voz, gospod Winkle je stopil noter in gospod Pickwick je že hot-l za njim, ko je stopil Sam Wellcr k svojemu gospodu in ga, -epetaje na uho, prosil, da bi smel z njim izpregovoriti; pri tern ja delal strašno skrivnosten obraz. «No. Sam,« je rekel gospod Pickwick, «kaj pa je?> «Do neki smrdi, gspud,* je odgovoril Sam. «Kaj ima^ spet?* je vprašal gospod Pickwick. «Tu gspud, de se bujim, de ta, k je omnibus negav, Igra z nam kumedja,* je odvrnil Sam. «Pa zakaj, Sam?* je izpraševal gospod Pickwlck, «mar nismo zapisani v seznamu potnikov?* «Za tu na gre,» Je odgovoril Sam, «imena sa ne sam u sezname, ampk en ime je le clu na vratceh voza.* In govorč. je pokazal Sam na vratca omnibusa, kjer je navadno ime lastnika, in tu se je res v zlatih črkah, precej velikih, bllsčalo čarobno ime «Pickwick.» «2a Boga!* je zakričal gospod Pickwiok, ki ga je ta slučaj prestrašil, «to je pa čudna stvar.* «Ja, ampk tu še ni use,» je nadaljeval Sam in znova opozarjal svojega gospoda na vratca omnibusa, «nl blu dost, de je napisu sam Pickwick, ampak si da spred se .Mojzes’, tu se prau pu mojem, de je k žalitve prdau še sramota, kokr je reku papagaj, k sa ga uzel iz rojstne dežele, pol sa ga pa še sllel angleSk guvort.» «1 no, to je čudno, Sam,* je rekel gospod Pickwick, «toda 6e bova tukaj stala in se pogovarjala, bova izgubila še svoja prostora.* «Kaj na uma ne sturl zuper tu, gspud?* je vprašal Sam, ves prestrašen zaradi hladnokrvnosti, s katero se je gospod Plckwick spravljal v kočijo. «Storili?» je odgovoril gospod Pickwick. «Kaj pa naj storimo?* «A1 nej nikogar ne premlatm za ta predranast, gspud?« je vprašal gospod Weller, pričakujoč, da dobi vsaj ukaz, pozvati takoj na dvoboj s pestmi sprevodnika in kočijaža. «Seveda ne,* je odgovoril strogo gospod Pickwick, «nikakor ne dovolim. Brž skoči na svoj prostor.* «Zares se bujlm,* je godrnjal Sam zase in se obrnil, «če ma naš gspud u glau use u red, drugikrat b tga na blu mirn «*. *S5 e m _----- ^0 Z311 i čuan, prou čudn je tu z nim.» Gospod Weller Je r® -e to ^ z glavo in moramo prpomniti, da v do^az, kako d0 K k srcu, ni Spregovoril niti besede, dokier teB1 singtonske‘mitnice;- bila je zanj prava večnost, vaDje dolgo nem, tako da zasluži to nenaravno samozataj bolj omembo, „a GK>SP\. Drugače se med potjo ni prigodilo nič P oseb n &0 g • Dowler je pripovedoval strašno mnogo anekdot m je ocr vorile o njegovi srčnosti in neustrašenosti; vedno ^ je i čal h gospe Dowlerjevi, da bi to potroila. Sicer P dejStvo prestano segala v besedo, da bi dodala kako skroinnoS ‘ s0. okolnost, ki Jo Je gospod Dowler pozab 1 ali « da je * j pustil; in ti dostavki so v vseh primerih do Raz ge je ^ spod Dowler se bolj občudovanja vreden mož, it poslušala'M. pokazati. Gospod Pickwick in gospod Wmkiei niv0 in ^ čudila in včasih zabavala gospo Dowlerjevo, _ da DoW‘e ,el rujo-o osebico. In tako so se pri anekdotan b p;ckwic^f mičnosti gospe Dowlerjeve, dobri volji g°_s^' tinlki vedli P pobožnem poslušanju gospoda Winkla na« x W prijateljsko med vso vožnjo. navadno v Potniki na zunanjih sedežih so delali to, vCffinii, na * - — veseli m ^ t oživeli lajo. Na začetku vsake postaje so bUl veaw ■‘“^'apet *DZi^«0 di so postali klavrni in so kmali, proti k«3mladenič.v ind j ^ se popolnoma prebudili. Med njimi je bi* re; dalj« jf gumijevem plašču in je ves dan kadil parodija n® drug mladenič, v površniku, ki pa je toda, ker ^ vršnik, in ta si je prižgal lepo število ciSar0 p ’ bilo slabo že po drugem dimu, Je vselej dar je mislil, da ga nihče ne gleda. (Nadaljevanje sie> di> Odgovorni urednik STANISLAV KENKU - UKtUNlSIVO ULICA MON li-.CCHl St ti. Ul nad. — Telefon številka 93-808 Ul »4-638. — PoStnl predal 502. - UPKAVA: ULICA SV KHANC1SKA Sl 211 - Telefif; .a številka 73-38 - OGLASI: od 8.30 . 12 Ul od 15 • 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov /,» vsak uin. višine v širin! i st *»i p i- h rr rji. i nančruMipravnl UJU, osmrtnice 90 lir — Za FI.HJ za vsak inn. Slrlne 1 stolpca *a vse vrste oglasov oo 10 din Tiska Tiskarski r^von •'T l ifn'i , Clorira Ul S Pelltco 1-11.. Tel. 33-82. — Kokopisl se ne vratalo NAKOCiMINA: Cona A: mesečna 3S0. Poštni tekoči račun *a STO ZVU ------------------------ - _ t Ljubljana Trg Revolucije 19 tel. 2009 tekoči račun prt Komunalni oankl v Ljubijanl 6-1-90332-7 - Izdaja Založništvo _ ..in (jin* : I.- **• četrtletna tK)0 polletn* 1700. celoletna 3200 ur. fed ljud. repuD. JUK0Sla^IJ*,-,«lr5!ega inozemskega Založništvu tržaškega tiska. Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokra^^ {)ska n.ZO^^